Če bi rekel, da pohlepa ni, bi se globoko motil, saj je ta negativna lastnost človeka žal vse bolj prisotna v človeški družbi. Morda so pohlepni tudi nekateri vključeni v razvoj in v izgradnjo omrežja pete generacije (5G), vendar pavšalna trditev, da jih uvajajo le zaradi tega, ne zdrži argumentirane presoje. Kot prvo pohlep ni enako dobičku, vsaj v teoriji ne. Dobiček je bistveni del kapitalizma in je prevladal nad vsemi drugimi ekonomskimi kazalniki. Pa če si to priznate ali ne. Imeli smo sistem, kjer je bil drugotnega pomena, pa smo ga pred tridesetimi leti plebiscitarno zavrnili. Delo je bilo pravica, podjetja pa krize s ciljem doseganja načrtovanega dobička niso reševala z zniževanjem stroškov in odpuščanjem ljudi. Vendar se ni izšlo, zato nima smisla jokati za časi, ki jih ni več.

Težko bi govorili o pohlepu, ko smo uporabniki imeli največ koristi

Omenil pa sem jih, ker se je približno takrat v Sloveniji in na Hrvaškem, ko sta bili še obe v republiki Jugoslaviji, začelo obdobje mobilne telefonije. Republiški podjetji PTT sta zgradili analogno mobilno omrežje (NMT oziroma 1G). Mesečna naročnina je bila tako visoka, da so si jo lahko privoščili kvečjemu v državnih podjetjih in lastniki zasebnih, ki so bila takrat že dovoljena. Če ne bi bilo razvoja, bi tako tudi ostalo. Analogni mobilni telefoni so sicer postajali vse manjši, s tem pa tudi vse bolj mobilni, naročnikov je bilo dovolj, cene pa tako visoke, da bi lahko operater še dolgo udobno posloval. Manj naročnikov je pomenilo manj delov in stroškov, struktura pa, da niso spraševali o ceni storitve. Potem pa je prišlo do preskoka, ki je po mojem mnenju edini pomenil revolucijo mobilne telefonije. Omrežja druge generacije (GSM, 2G) so omogočila mobilno telefonijo vsem. Cene telefonov in naročnin so bile še vedno visoke, vendar nižje kot v omrežju NMT, poleg tega pa je postopno sproščanje trga omogočilo nastanek več operaterjev, s tem pa tržno tekmo med njimi. Kmalu smo tudi v tem omrežju dobili možnost prenosa podatkov, vendar je bil pred vrati že nadgradnja. To pot na omrežje tretje generacije (UMTS, 3G). Ta so delovala tudi na višjih frekvencah, zato so omrežja lahko sočasno zadostila potrebam več uporabnikov, hitrosti prenosa podatkov pa so tudi zaradi tega postopoma narasle. Svoje je naredil boj med operaterji in cene mobilnih storitev so tisti čas najbolj drastično padle. Svoj mobilni telefon dobilo vse več ljudi, dokler penetracija ni presegla sto odstotkov.

Iz takratne perspektive so bila omrežja 3G več kot dovolj, vendar so jih operaterji vseeno nadgradili na četrto generacijo (LTE, 4G). Tokrat absolutne cene mobilnih storitev niso padle, je pa prišlo do relativnega zmanjšanja stroška prenosa podatkov. Narasle so namreč v pakete vključene podatkovne količine, kar pomeni, da se je znižala cena za megabajt prenesenih. Povečale so se tudi hitrosti prenosa podatkov, s tem pa so postale uporabne podatkovne zahtevne storitve, katerih delovanje je v omrežjih 3G oteženo. Adekvatno smo tudi tokrat pridobili. Čemu bi torej pričakovali, da bo z omrežji 5G kakorkoli drugače? Govoriti, da gre le za pohlep podjetji, ki nudijo infrastrukturno opremo, in za pohlep operaterjev, stoji na trhlih nogah. Sledijo pa dobičku in rasti le tega. A kot sem dejal. Dobiček je del kapitalistične ureditve sveta.

Nadzor je neodvisen od tehnologije

Druga teza pa pravi, to pot bom zanemaril pandemijo in čipiranje ljudi, da gre pri gradnji omrežji 5G izključno za nadzor sodobnih patricijev nad plebejci, plemiči nad tlačani. Družbeni odnosi in razkorak med bogatimi in revnimi gredo res v smeri nadvlade bogatih nad revnimi, a 5G ima pri tem ravno toliko, kot če bi prepovedali nož, ker z njim lahko tudi ubijate. Omrežje 5G je seveda mogoče zlorabiti tudi za pretiran nadzor, a na enak način je mogoče uporabiti tudi starejše komunikacijske tehnologije. Nikakor pa ne moremo trditi, da nadzor do zdaj ni bil mogoč, potem pa bo ali da ga bo preprostejše izvajati. Tudi to nima veze z resničnostjo.

Prav tako nima večje zveze, kdo bo dobavljal opremo, kajti vohuni čisto vsaka država, ki si to lahko privošči. Američani ustavljajo razvoj kitajskih ponudnikov infrastrukturne opreme, ker se bojijo, da bi vohunili za njimi, a tudi zato, ker vedo, da oni preko kitajske opreme ne bodo mogli. Ne pomeni, da eni ali drugi ves časi vohljajo za nami, prej za možnost, da to storijo, če se pojavi potreba. Tokrat je res, da bo 5G omogočil nadzor, vendar ne način, kot si ga zamišljajo nasprotniki te tehnologije.

Nadgradnja na omrežje pete generacije bo postopna in še dolgo ne bomo imeli popolnoma nadgrajenega omrežja, še posebej daleč proč je izraba milimetrskega frekvenčnega območja, ki se ga nekateri bojijo. Nič nimam proti postavljanju vprašanj, sem pa proti odklanjanju tehnologije kar tako, ker je nekdo rekel, da je nevarna, dokazov pa kajpada nima.

Naslovna fotografija: Deposit Photos

The post Pohlep in nadzor ljudi nimata nič skupnega s 5G! appeared first on Tehnozvezdje.

Industrija pozna vrsto podjetji, v pisarnah katerih sedijo zelo pametni ljudje in poskušajo brez kristalne krogle uganiti prihodnost. Občasno ustrelijo mimo, vendar so poročila tržnih analitikov potrebna, saj so temelj poslovnih odločitev. Prehod na mobilno omrežje pete generacije (5G) je spet ena od tistih prelomnic razvoja, ki jo želijo čim bolje izkoristiti. Podobna poročila so pripravljali tudi pred desetimi in pred dvajsetimi leti, ko so napovedovala vzpon telemedicine, videa na zahtevo, novih storitev mobilne zabave in še marsikaj drugega. Kaj se je uresničilo, drugo ne, tretje v manjšem obsegu, kot so napovedali. So pa že tedaj opominjali operaterje, da so pred prelomnico in da jim lahko nova tehnologija diferencira vire prihodka. Nekateri so poskušali in razvili nove storitve, žal pa so bili prej ali slej bolj kot ne potisnjeni v vlogo ponudnikov povezav.

Od omrežji 3G so namreč več imeli Facebook, Google in druga globalna tehnološka podjetja, od 4G pa ponudniki pretočnega videa, Netflix in njemu podobni. Prehod na omrežja pete generacija ni nič drugačen. Operaterji pa že tretjič pred pomembno prelomnico. Bo tokrat njihov vpliv večji, ko je bil do zdaj? 5G jim zagotovo daje veliko možnosti, predvsem na področjih zasebnih omrežij podjetji, povezav med napravami IoT, morda tudi razširjene resničnosti (XR), glede katere so analitiki (spet) optimistični. Operaterjem pa predlagajo, da se hitro odzovejo in področja ne prepustijo nekemu tretjemu!

Razširjena resničnost (XR) združuje vse oblike resničnosti. Dodano (AR), navidezno (VR) in mešano (MR) resničnost.

Težave različnih resničnosti je pomanjkanje vsebin, ne povezav

Navidezni in dodani resničnosti sta bila nekaj let v ospredju, saj je »tehnologija« obetala ogromno in kar je najboljše, tako rekoč na vseh področjih življenja. Samsung je naredil tehnično izpopolnjeno, Google pa malo manj sodobno držalo za pametni telefon, ki je prevzel vlogo prikazovalca vsebine. Obe podjetji sta se kmalu ohladili in danes ne govorita več o tem. Oculus in HTC sicer redno predstavljata očala navidezne resničnosti, vendar se soočajo z enako težavo. Omrežje 5G bo sicer res kot »dežnik« pokrilo vse mogoče naprave razširjene resničnosti in nanje prenašalo zahtevne vsebine. A ravno v teh je težava. Dosedanji napori niso uspeli, pa ne zaradi prepočasnih povezav ali morda premalo udobnih držal za pametne telefona, temveč zaradi pomanjkanja poceni, kakovostnih in predvsem uporabnih vsebin. Da je njihovo pomanjkanje še vedno izredno pereče, sem se prepričal pred kratkim med preizkusom novega navideznika HTC Vive Cosmos Elite!

Nobenega dvoma ni, da bodo višje hitrosti omrežji 5G in krajši zakasnitveni časi omogočili večje udobje uporabe naprav razširjene resničnosti, vendar se ne bo čisto nič spremenilo, če se ne bo zelo kmalu razcvetela »produkcija« vsebin.

Kdo bo prevzel pobudo, če sploh kdo?

Analizo uporabe razširjene resničnosti so na podlagi napovedi operaterjev napravili analitiki podjetja CCS Insight. Primerne vsebine za naprave navidezne resničnosti (VR) vidijo v prenosih dogodkov v živo, poleg glasbenih koncertov tudi športnih tekem, igranju iger in celo pretočnem videu razločljivosti 8K. Vsebine so torej enake kot vedno do sedaj, le pričakovanja so tokrat večja. Podobna pričakovanja so tudi glede storitev za poslovni svet. Telemedicina in učenje na daljavo znata biti tudi zaradi širjenja koronavirusa med gonili razvoja vsebin. Oboje bo tudi bolj realistično v razločljivosti 8K kot v polni razločljivosti HD, ki jo danes podpira večina navideznikov.

Storitve in vsebine za uporabnike bodo pod cenovnim drobnogledom, saj se je že do zdaj izkazalo, da nismo pripravljeni veliko plačevati za vsebine in igre navidezne resničnosti, sploh če ne prinesejo konkretne uporabne vrednosti. Zato je manj verjetno, da jih bodo razvijali operaterji, še posebej iz majhnih držav, če že, se jih bodo lotila globalna storitvena podjetja. Več možnosti pa imajo na področju poslovnih storitev in vsebin, kjer lahko pride do partnerskih povezav med oblikovalci vsebin in operaterje in skupnem nastopu na trgu.

Zelo podobno stanje je mogoče pričakovati tudi na področju dodane resničnosti (AR), ki je že v osnovi zaradi načina delovanja, ko naprava na dejansko okolico nalepi navidezne predmete, bolj poslovno naravnana. Tudi tu je govora o telemedicini ter dela in učenja na daljavo, medtem ko se uporabnikom morda obetajo z dodatnimi informacijami opremljeni pogledi na športne terene in cela vrsta iger dodane resničnosti, kot je na primer igra Pokemon Go.

Analitiki torej pričakujejo, da bo ena od »aplikacij« v omrežjih 5G tudi razširjena resničnost in zato napovedujejo, da bodo izdelovalci leta 2024 prodali že 69 milijonov ustreznih naprav. Kajpada je to možno, ampak samo pod pogojem, da bodo na voljo vsebine. Vprašanje pa je, kako se bodo (če sploh) znašli operaterji, ko bodo eni prodajali naprave, drugi pa vsebine za razširjeno resničnost. Večino zapisanega lahko deluje že v omrežjih 4G, čeprav bo vse skupaj v omrežjih 5G delovalo še toliko bolje, zato je vprašanje, čemu je razvoj vsebin počasen, na mestu.

Težava, pred katero so ali pa bodo operaterji, pa je tudi že dolgo znana. Kako dobiti svoj kos pogače, kajti drugače se zanje ne bo veliko spremenilo. Prisiljeni bodo vlagati v omrežja, saj bo podatkovni promet še naprej naraščal, služili pa bodo Google, Facebook, Netflix in podobni. Morda pa jim bo priskočil na pomoč koronavirus, če se pandemija ne bo umirila. Skupaj s podjetji bodo lahko razvili rešitve za delo na daljavo, z državo pa za učenje na daljavo. V teh primerih bodo lažje prišli do dodatnega zaslužka. Jasno je namreč, da bodo zelo težko tudi v dobi 5G poslovali na običajne načine, s prodajo naročniških paketov.

Naslovna fotografija: Deposit Photos

The post Bo 5G revitaliziral razširjeno resničnost (XR)? appeared first on Tehnozvezdje.