Da lahko rečete nasvidenje plastiki in morda v določenih primerih kar denarnici, je treba imeti ustrezno napravo in še bančno kartico, ki jo je mogoče dodati v mobilno denarnico (aplikacijo za digitalizacijo plačilnih kartic) na telefonu in/ali uri. Pri telefonih je že dolgo ni več strojnih ovir, saj bi se morali res potruditi, da bi našli kakšnega brez vgrajene tehnologije NFC, ki je nujna za brezstično plačevanje. Tudi operacijski sistem ni toliko pomemben, treba je zgolj vedeti, da (Googlov) Android nudi največji nabor različnih mobilnih denarnic, v sistemu iOS je za zdaj še vedno edina Apple Pay in je tako treba imeti račun pri banki oz. si pomagati s storitvijo Curve, na Huaweijevi platformi pa je slednja edina možnost, vendar na srečo ta omogoča uporabo katere koli kartice.

Nekoliko bolj je treba biti »izbirčen« pri uri. Nekateri proizvajalci nudijo mobilno denarnico, drugi (še) ne. Med prvimi so najmanj ure Apple Watch (Apple Pay), Garmin (Garmin Pay), vse z operacijskim sistemom Wear OS (Denarnica Google), med katere sodijo Samsung Galaxy Watch zadnjih štirih generacij, nekateri modeli Oneplus, Xiaomi, Mobvoi Ticwatch in druge, ter Amazfit Balance (Zepp Pay). Brez mobilne denarnice, čeprav nekatere premorejo vgrajen NFC, so ure proizvajalcev Huawei, Polar in Suunto.

Katere banke gredo v korak s časom?

Znotraj sistema Android je »privzeta« mobilna denarnica Googlova, v njej pa od bank, relevantnih za slovenske uporabnike, sodelujejo Delavska hranilnica, Intesa Sanpaolo, mBills, NLB, OTP banka (ki je to prevzela od NKBM) in Revolut. Pri slednji račun odprete v nekaj minutah, vključno s preverjanjem osebnega dokumenta. Nekatere so sicer imele ali še imajo tudi lastne aplikacije, vendar jih vse bolj opuščajo. Na Applovi strani so vse omenjene, z izjemo Delavske hranilnice, najdemo pa še Aircash in N26. Prav tako je v obeh prisoten Curve, kamor vpišemo kartico svoje banke (lahko tudi več kartic, pri čemer je uporaba več kot treh plačljiva), ta storitev pa »izda« lastno, ki jo nato uporabljamo za plačevanje, tako v digitalni kot v fizični obliki. Kot rečeno je na telefonih Huawei to edina delujoča mobilna denarnica.

Več o mobilnem plačevanju si lahko prebereš v članku na portalu Vse bo v redu Zavarovalnice Triglav.

Na urah Apple Watch je enaka denarnica kot na telefonih iPhone (torej Apple Pay) in na urah z Wear OS Denarnica Google. Torej v obeh primerih velja enako, kot smo napisali za telefone. V denarnici Garmin Pay so vključeni Curve, mBills, NLB in Revolut, v Zepp Pay pa Curve in mBills.

Najbolj »univerzalne« banke so torej mBills, NLB in Revolut, če nimate nobene od teh ali od tistih, ki so prisotne v posameznih denarnicah (ne pa v vseh), pa vas še vedno lahko reši Curve. A slednji je v zadnjem času vse manj nujen.

Še ena možnost brezstičnega plačevanja z androidnimi telefoni je prek storitve Flik Pay. Toda zanjo je treba terminal POS prestaviti v poseben način in ko vas trgovci ali natakarji vprašajo, »Gotovina ali kartica,« tega načina ne omenjajo in ga tudi nimajo v zavesti. Kolikor bi ga rad priporočal, ker so ga vzpostavile slovenske banke in je za trgovce cenejši kot kartične sheme, ga iz povsem praktičnih vidikov težko. Veliko lažje je uporabljati »kartico« v telefonu in ne prepričevati ponudnikov vedno znova, da je tudi Flik legitimna možnost.

Tudi če tvoja slovenska banka omogoča brezstično plačevanje s telefon (in morda tudi uro), vseeno ni odveč imeti še dodatne kartice Revolut (ali kakšne druge), morda zgolj navidezne za uporabo v mobilni denarnici. Lahko pride prav v določenih primerih, ko je denimo primarna banka »bolj papeška od papeža« z blokadami določenih predelov sveta ali trgovcev, za predavtorizacije na polnilnicah in še kakšen drug primer. Uporabna je lahko tudi, če slovenska banka podpira zgolj telefone, ne pa tudi ur.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post NEDELJSKI NASVET: Kaj rabiš za plačevanje s telefonom ali uro? appeared first on Tehnozvezdje.

Seznam slovenkih bank v Applovi plačilni platformi se tako pospešeno širi. Nedolgo tega se ji je pridružila Delavska hranilnica, še malo prej NLB, medtem ko je dlje časa prisotna Intesa Sanpaolo kot tudi ponudnik finančnih storitev mBills (Petrol Pay). Način vnosa kartice v dotično mobilno denarnico smo že nekajkrat opisali in ga ne bomo ponavljali. Odpreti morate aplikacijo Wallet, pritisniti na plus (»dodaj kartico«) in od tam naprej postopek ni prav nič težaven.

»Timing« pridružitve storitvi Apple Pay je za NKBM sicer nekoliko nenavaden. Banka se namreč z SKB združuje v OTP Banko pod skupnim lastnikom, za komitente se bo to zgodilo čez slab mesec, 22. avgusta, s 1. septembrom bodo tudi stare storitve SKB prenehale delovati oz. bo vse skupaj prešlo na sistem NKBM. Poleg tega se je Apple nedavno z Evropsko komisijo pogodil, da bo odprl NFC na svojih telefonih in tako omogočil alternativne mobilne denarnice, s tem pa se izognil globi zaradi omejevanja konkurence.

Četudi bo sedež združene banke v Ljubljani, ne v Mariboru, bo ta za tehnološko platformo prevzela tisto iz NKBM. Iz tega lahko sklepamo, da bo tudi Apple Pay del tega in tako se lahko zdajšnji komitenti SKB nadejajo, da bodo tudi oni končno dobili možnost plačevanja s telefoni in urami. Ne zgolj na Applovi strani, kajti NKBM že nekaj časa nudi tudi dodajanje kartic v Googlovo Denarnico.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Takšen je naš izbor »najboljših« telefonov
• 
  Omrežni strežniki QNAP postajajo pametnejši
• 
  V Sloveniji je skoraj vsak otrok do 15. leta žrtev ene od oblik spletne zlorabe ali nasilja
• 
  PRVI VTIS Škoda Epiq: Imajo velik problem in ne vem, kako ga bodo Čehi rešili?
• 
  Če ima dva, potem oba čim bolj izkoristite!

The post NKBM še pred združitvijo z SKB v Apple Pay appeared first on Tehnozvezdje.

Evropska komisija je postopek v zvezi z Apple Pay zaradi morebitnega nezakonitega omejevanja konkurence odprla že pred časom in v njem ugotovila, da ameriška korporacija zlorablja prevladujoči položaj, ker razvijalcem aplikacij za operacijski sistem iOS ne dovoli polne komunikacije čez tehnologijo za bližinsko komuniciranje med napravami NFC, medtem ko svoji lastni storitvi Pay to omogoča. S tem je po mnenju komisije povzročil zmanjšanje obsega inovacij in izbire za uporabnike.

Apple je imel možnost pritožbe, vendar očitno že v zgodnji fazi spoznal, da ga brez pogajanj z Brusljem prejkoslej čaka visoka, večmilijardna globa. Zato je že v začetni fazi ponudil, da drugim ponudnikom mobilnih denarnic brezplačno omogoči dostop do tehnologije NFC in načina za digitalizacijo kartic (Host Card Emulation, HCE), ki omogoča varno shranjevanje plačilnih podatkov. Poleg tega se je zavezal k poštenemu, objektivnemu, nediskriminatornemu preverjanju izpolnjevanja kriterijev za dostop do NFC-ja in obljubil, da bodo uporabniki zadevo lahko koristili tudi zunaj EU.

Toda v nadaljevanju je komisija od Appla dobila še nekaj dodatnih zavez za naslednjih deset let, kolikor velja ta dogovor. Dostop do HCE bo veljal tudi za druge terminale, ne zgolj klasične plačilne (POS), in ga bo mogoče kombinirati z drugimi funkcionalnostmi NFC. Razvijalcem ne bo treba dokazovati, da so finančni ponudnik, in aplikacije z dostopom do NFC-ja bodo lahko razvijali ponudniki, ki jih nato kot osnovo prodajo bankam. Apple bo tudi moral nadgrajevati arhitekturo HCE s standardi, ki jih uporablja za Apple Pay, in jih posodabljati, tudi če jih sam ne uporablja več. Uporabniki pa bodo morali imeti na voljo možnost, da enostavno spremenijo privzeto mobilno denarnico

Iz sporočila Evropske komisije je mogoče sklepati, da bo vse omenjeno veljalo za okolje iOS in s tem za iPhone, ne pa nujno tudi za WatchOS. Slednje namreč ni omenjeno niti z besedo. Za plačevanje z urami Apple Watch bi tako lahko še naprej edina možnost ostala denarnica Apple Pay. Če bo tako, potem Evropska komisija ni opravila svojega dela, kot bi ga morala, in bo marsikateri uporabnik raje ostal pri že znani in doslej monopolni možnosti.

Zanimivo bo sicer videti, koliko bank in drugih (finančnih) ponudnikov se bo odločilo za lastno rešitev brezstičnega plačevanja. Nekatere so v zadnjem času vstopile v platformo Apple Pay in tudi na androidni strani opustile lastno rešitev v prid Googlove, toda po drugi strani nekatere morda čakajo, da lahko same ponudijo denarnico, brez napornega dogovarjanja z Applom, njegovih zahtev in visokih provizij.  

Mimogrede, medtem je tudi indijski regulator po treh letih preiskovanja ugotovil, da Apple zlorablja prevladujoči položaj, ker razvijalce aplikacij in ponudnike vsebin sili v sprejemanje nepoštenih poslovnih pogojev znotraj trgovine App Store, edine v sistemu iOS, in uporabo Applovega plačilnega sistema. Apple je med preiskavo ves čas uporabljal znane argumente o zagotavljanju varnosti in trdil, da ima v Indiji največ petodstotni tržni delež, ter tako nima prevladujočega položaja. Toda regulator pričakovano ni sprejel te argumentacije, saj je Apple kot tisti, ki edini določa pravila znotraj sistema iOS, v njem popolni monopolist in kdor želi karkoli ponujati v tem okolju, mora sprejeti njegove pogoje. Kot vemo, je pri regulaciji ključno določanje upoštevnega trga. In v tem primeru je upoštevni trg iOS, tudi če ima na trgu operacijskih sistemov za pametne telefone zanemarljiv tržni delež.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Takšen je naš izbor »najboljših« telefonov
• 
  Omrežni strežniki QNAP postajajo pametnejši
• 
  V Sloveniji je skoraj vsak otrok do 15. leta žrtev ene od oblik spletne zlorabe ali nasilja
• 
  PRVI VTIS Škoda Epiq: Imajo velik problem in ne vem, kako ga bodo Čehi rešili?
• 
  Če ima dva, potem oba čim bolj izkoristite!

The post Apple se je pogodil z Evropsko komisijo in bo odprl NFC appeared first on Tehnozvezdje.

Po lanskem prehodu na tehnologijo Google Pay in s tem Denarnico Google, lahko z digitaliziranimi karticami NLB brezstično plačujejo uporabniki pametnih ur z operacijskim sistem Wear OS (Samsung, Xiaomi, Mobvoi, Oneplus, Google), vendar te še vedno ne dosegajo razširjenosti in priljubljenosti ur Garmin. Zato se bodo uporabniki slednjih razveselili, da je mogoče po novem v denarnico Garmin Pay dodati tudi kartice NLB.

Dodajanje je enostavno, saj je treba zgolj v aplikaciji Connect iti v razdelek Garmin Pay, izbrati možnost Dodaj kartico, vpisati njene podatke in potem še enkratne kode, ki pridejo v kratkih sporočilih, in kartica je pripravljena na uporabo. Na uri je nato treba pred plačevanjem »odpreti« denarnico, za kar so pri različnih modelih ur različni načini. Poleg tega je treba za uporabo ure za plačevanje na tej nastaviti štirimestno kodo PIN, ki jo je nato treba vtipkati pred vsakim prvim plačevanjem po namestitvi na zapestje. Kasneje denarnica ostane »odklenjena,« dokler je ura na zapestju.

NLB ima tako po Denarnici Google in Apple Payju, zdaj z Garmin Payjem že dokaj zaokroženo pahljačo možnosti brezstičnega (in spletnega) plačevanja z mobilnimi in nosljivimi napravami. Manjka ji morda še kakšna bolj eksotična denarnica, toda večino tega, kar je v Sloveniji v uporabi, ima pokritega.

Naslovna fotografija: NLB

• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Takšen je naš izbor »najboljših« telefonov
• 
  Omrežni strežniki QNAP postajajo pametnejši
• 
  V Sloveniji je skoraj vsak otrok do 15. leta žrtev ene od oblik spletne zlorabe ali nasilja
• 
  PRVI VTIS Škoda Epiq: Imajo velik problem in ne vem, kako ga bodo Čehi rešili?
• 
  Če ima dva, potem oba čim bolj izkoristite!

The post Kartice NLB v mobilni denarnici Garmin Pay appeared first on Tehnozvezdje.

V skladu s tem novim zakonodajnim svežnjem je Evropska komisija šesterico korporacij razglasila za t. i. vratarje, saj držijo roko nad pomembnimi platformami, in zanje veljajo drugačne obveznosti kot za preostale ponudnike. Vratarji so podjetja Alphabet (Google, Youtube), Amazon, Apple, ByteDance (TikTok), Meta (Facebook, Instagram) in Microsoft. Pri vsakem so določili še jedrne platforme oz. storitve, za katere veljajo obveznosti. Pri Applu so to operacijski sistem iOS, trgovina z aplikacijami App Store in brskalnik Safari. Pri vseh treh bo podjetje, kot je objavilo sinoči, z marcem uvedlo marsikatero spremembo. Zgolj v EU, kajti drugod ta pravila ne veljajo in lahko Apple še naprej posluje po starem. Tudi za Evropo pa je v sporočilu za javno v malodane vsakem odstavku omenilo, kako te spremembe vnašajo varnostna tveganja za uporabnike, in na to noto bo verjetno igralo na drugih celinah, dokler ne bodo še tam zakonodajalci ali regulatorji sprejeli kakšnih podobnih pravil. Seveda pa zelo očitna nejevolja ob vsiljenem »odpiranju vrtička,« ki ga poskušajo vedno znova varovati s svarili pred zlonamerno kodo, prevarami, nevarno vsebino in podobnim, izhaja iz enega samega razloga – neizbežnega upada prihodkov iz tega naslova.

Spremembe vsaj v teoriji prinašajo večino tistega, kar so kritiki že leta očitali Applu in njegovemu skoraj neprodušno zaprtemu ekosistemu. Ti isti se sicer že javno oglašajo in trdijo, da gre za dvolične in zavajajoče pogoje, celo za izigravanje zakonodaje, pri čemer verjetno vsaj v določeni meri pretiravajo, delno pa imajo zagotovo prav. Apple namerava dopustiti alternative trgovine z aplikacijami in tudi alternativne plačilne sisteme, možnost uporabe drugega jedra za brskalnike v sistemu iOS poleg njegovega lastnega Webkit in, morda za nekatere celo najbolj razveseljivo, poln dostop do tehnologije NFC za vse razvijalce, kar pomeni še druge mobilne denarnice z možnostjo brezstičnega plačevanja, ne zgolj (monopolne) Apple Pay.

Doslej je bilo za končne uporabnike nameščanje aplikacij na Applovih napravah, z izjemo osebnih računalnikov Mac, mogoče zgolj prek trgovine App Store. Po novem še vedno ne bo povsem prosto, kot je denimo v operacijskem sistemu MacOS in drugod, prek namestitvenih datotek (.IPA ali denimo v okolju android .APK), temveč še vedno le iz trgovin, ki jih bo potrdil Apple in katerih ponudniki bodo dali bančna zagotovila v višini vsaj enega milijona evrov. Poleg tega bo za vsako prvo namestitev aplikacije, četudi bo za končnega uporabnika brezplačna, nad številko enega milijona, moral ponudnik Applu plačati pol evra provizije. Vseeno pa se lahko nadejamo trgovin Epic Games, Microsoft, Spotify in še kakšne. Epic bo skoraj zagotovo na iOS tako znova pripeljal »prepovedani« Fortnite. Po novem naj bi bile dovoljene tudi aplikacije za pretočne igre, kar so morali doslej ponudniki reševati prek brskalnika, saj je Apple želel potrditi vsako posamično igro, ki bi se pretakala, četudi tega pri pretočnikih za serije in filme ter za glasbo ne počne, ker niti ne more.

V lastni trgovini App Store bo Apple nekoliko znižal svoje provizije, za približno deset odstotnih točk, v alternativnih trgovinah pa njemu ne bo šlo nič, razen če bi se izdajatelj aplikacije odločil za Applov plačilni sistem, v tem primeru je provizija triodstotna. Pri kakšnem drugem plačilnem ponudniku utegne biti malce nižja. Končno bodo dovoljene tudi povezave izven trgovin, denimo na spletne strani, kjer se bo dalo naročnine, kot smo navajeni na računalnikih, sklepati brez »prisklednikov.«

Brskalnikov je v sistemu iOS (in iPad OS) obilo, vendar vsi temeljijo na Webkitu. Po novem bodo lahko tudi Chromiumu ali kakšni drugi osnovi, saj Apple ne bo več mogel pogojevati, kaj morajo razvijalci uporabljati. In tudi ne bo smel več zapirati dostopa do tehnologije NFC za brezstično komunikacijo med napravami. Iphone je bil, razen za Apple Pay, v tem pogledu bolj ali manj bralnik, zdaj pa bo možno razviti tudi rešitve, pri katerih se telefon predstavi kot aktivna naprava. Ljubljanska Urbana je sicer vmes prešla na drugačno izvedbo, toda odpira se možnost za alternativne mobilne denarnice. Vsaka banka lahko uvede svojo in s tem komitentom ponudi možnost brezstičnega plačevanja s telefonom (ali uro). Kot vemo, še na androidni strani, kjer je to mogoče že ves čas, še zdaleč tega ne nudijo vse, a v sistem Apple Pay jih je pristopilo še manj. Morda se zdaj odločijo vsaj za lastno rešitev.

Novosti bodo na voljo marca (rok po DMA je 6. 3. 2024) z nadgradnjo sistema iOS na različico 17.4. Kar verjetno tudi pomeni, da lastniki starejših naprav, za katere ni več posodobitev, ne bodo deležni teh dobrobiti.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Apple potrdil velike spremembe, hkrati svari pred nevarnostmi appeared first on Tehnozvezdje.

V banki NKBM so za razliko od NLB zgolj pristopili k Googlovi platformi in tako lahko njihovi komitenti v denarnico tehnološkega velikana dodajajo kartice Visa, ki jih izdaja mariborska banka. Tako debetne kot kreditne, osebne ali poslovne. Toda mobilna denarnica same banke, mDenarnic@, je ostala enaka. Tudi ta omogoča brezstično plačevanje, poleg tega pa še takojšnja »nakazila« Flik ter je namenjena tudi potrjevanju spletnih nakupov in shranjevanju kartic zvestobe. Z Google Pay je sicer mogoče opravljati tudi določene spletne ter nakupe v okolju Android.

Že od prej so imeli možnost uporabe Googlove denarnice komitenti bank Intesa Sanpaolo, NLB in Revolut ter uporabniki storitev Curve (prek te v bistvu komitenti vseh bank) in mBills, če se omejimo na »domače« oz. tiste, ki so dostopne ali znane v Sloveniji (tukaj je sicer celoten seznam). Med njimi ni banke SKB, ki že dlje časa sodi v isto madžarsko skupino, katere del je od letos tudi NKBM. Prva še vedno ne ponuja niti lastne mobilne denarnice in s tem brezstičnega plačevanja. Kot rečeno, si komitenti lahko pomagajo s storitvijo Curve, kar preverjeno deluje brezhibno, tudi na platformah Apple Pay in Garmin Pay. Banki se bosta predvidoma prihodnje leto združili, vendar za zdaj nočeta povedati ničesar o novi ponudbi in o tem, kakšna bo takrat digitalna ponudba združene banke OTP.  Odgovorili so zgolj s standardnimi floskulami, da »bodo komitenti o novostih pravočasno obveščeni« (SKB) in da »sledijo razvoju in si tako uporabniki lahko obetajo nove, inovativne storitve« (NKBM).

Uporabnike Applovih naprav bi sicer zanimalo tudi, kako je z vključevanjem v platformo Apple Pay, a o prav tako tem nismo dobili kakšnega jasnega odgovora. Edina banka, ki je na novo napovedala vstop, je NLB. Zgodil naj bi se do konca leta, a glede na neuradne informacije in datum na koledarju ne bomo presenečeni, če se bo zamaknil v prvo četrtletje prihodnjega.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Takšen je naš izbor »najboljših« telefonov
• 
  Omrežni strežniki QNAP postajajo pametnejši
• 
  V Sloveniji je skoraj vsak otrok do 15. leta žrtev ene od oblik spletne zlorabe ali nasilja
• 
  PRVI VTIS Škoda Epiq: Imajo velik problem in ne vem, kako ga bodo Čehi rešili?
• 
  Če ima dva, potem oba čim bolj izkoristite!

The post NKBM v Google Pay, SKB še ne, o združevanju nič appeared first on Tehnozvezdje.

V zadnjih dveh letih se je število uporabnikov povečalo za 40 odstotkov. Uporabniki pametne denarnice VALÚ so v preteklih dvanajstih mesecih prek mobitela opravili za več kot dva milijona transakcij, vrednost povprečne transakcije pa se je od leta 2019 do danes povečala za tretjino.

»V Telekomu Slovenije smo na trg finančnih storitev in mobilnega plačevanja z Moneto vstopili pred več kot dvajsetimi leti, v zadnjem obdobju pa se priljubljenost mobilnega plačevanja izrazito povečuje. Mobilne denarnice in ostali digitalni načini plačevanja tako postajajo vse pogostejša izbira uporabnikov, kar je sicer tudi ena izmed bistvenih rešitev za bolj trajnostno izvajanje vsakodnevnih plačil. S pametno denarnico VALÚ želimo v Sloveniji postati vodilni ponudnik mobilnega plačevanja, pri tem pa so naše aktivnosti usmerjene v razvoj novih in razširitev obstoječih digitalnih plačilnih storitev ter partnersko povezovanje,« pravi Ajda Brlec, direktorica Digitalizacije v Telekomu Slovenije.

Pametna denarnica VALÚ, ki je na voljo vsem, ki imajo mobitel, omogoča plačevanje na več kot 3.500 plačilnih mestih. Celoten ekosistem VALÚ sicer poleg plačil vključuje še predplačniški račun (e-denar), možnost pošiljanja in prejemanja denarja, nakazilo sredstev s TRR-računa, debetno VALÚ Mastercard plačilno kartico, ki poleg plačevanja omogoča tudi dvige gotovine na bankomatih, pa razdelitev računa (na primer v restavraciji) in možnost nakupovanja v VALÚ Marketu, to je trgovini znotraj aplikacije VALÚ, v kateri je med drugim mogoče kupiti tudi kartice Paysafe, smučarske vozovnice, vstopnice za različne dogodke in podobno.

Uporabniki lahko z VALÚ-jem plačujejo praktično povsod – od bencinskih servisov Petrol, MOL in OMV, živilskih trgovin Mercator, Tuš in Eurospin, večjih dostavnih podjetij, kot so Pošta Slovenije, GLS, DPD in Express One, do vstopnic za dogodke v VALÚ Marketu, na Eventimu in v Mojih kartah. Z VALÚ-jem je mogoče kupiti vozovnice za Ljubljanski potniški promet, napolniti Urbano, kupiti vozovnice za vlak ter plačati v McDonald’su, na prodajnih mestih Loterije Slovenije in Športne Loterije, Lekarne Ljubljana, pa v Telekomovih centrih, v E-trgovini Telekoma Slovenije in drugod.

Letošnja novost je, da je z VALÚ-jem mogoče kupiti tudi e-vinjeto na spletnem mestu DARS-a, mreži trgovcev pa so se pred kratkim pridružili Babycenter, Mass in Mariborske knjižnice.

Kako polniti pametno denarnico VALÚ?

Pametno denarnico VALÚ je mogoče polniti s plačilnimi karticami, s pologom gotovine, prek bančnega računa, najhitreje pa s samodejno polnitvijo z VALÚ Moneto. S tem se račun VALÚ napolni vsakič, ko želi uporabnik opraviti nakup. VALÚ Moneta omogoča do 160 evrov mesečnega limita, ki ga uporabnik poravna z odlogom oziroma na mesečnem računu za telekomunikacijske storitve.

The post V dveh letih se je število uporabnikov mobilne denarnice VALÚ skoraj podvojilo appeared first on Tehnozvezdje.

Evropski komisar za notranji trg Thierry Breton je Apple pozval, naj na podlagi DMA v programski in strojni opremi »odpre vrata« konkurenci. Poziv prihaja po tem, ko se je komisar nedavno v Bruslju v živo srečal z glavnim izvršnim direktorjem ameriške korporacije Timom Cookom. »Najsi bodo mobilna denarnica, brskalniki ali trgovine z aplikacijami, uporabniki iPhonov bi morali biti deležni dobrobiti konkurenčnega okolja s širokim naborom ponudnikov,« je poudaril Breton. Lahko bi dodali še kaj na strojni strani, denimo delovanje ur Apple Watch z androidnimi telefoni ali možnost, da druge ure, povezane z iPhoni, dostopajo do enakega nabora podatkov in zmožnosti kot Applove.

Apple je eno od šestih podjetij, ki jih je Evropska komisija, kot določa DMA, razglasila za t. i. vratarje (angl. Gatekeepers). Preostala so Alphabet (Google), Amazon, ByteDance (TikTok), Meta (Facebook) in Microsoft. To so upravljavci pomembnih platform, ki nanje morajo spuščati konkurenco. Če ima storitev več kot 45 milijonov rednih mesečnih uporabnikov v EU (ali več kot deset tisoč letnih uporabnikov na poslovnem področju), podjetje, ki z njo upravlja, ustvarja vsaj 7,5 milijard letnih prihodkov znotraj EU, ali je njegova tržna kapitalizacija zaradi evropskega poslovanja vredna vsaj 75 milijard evrov, ga prištejejo med vratarje. Kar pomeni, da mu naložijo dodatne obveze.

Med obvezami so ključne štiri. Najprej možnost popolne odstranitve prednameščenih aplikacij in izpisa iz storitev, v kamere jih posamezne platforme morda vpišejo samodejno. Nato alternativne trgovine z aplikacijami v operacijskih sistemih, prepoved sledenja uporabnikom zunaj storitev posameznega ponudnika, in nazadnje še prepoved preferiranja lastnih storitev  in izdelkov znotraj trgovin, iskalnikov in drugih platform, s katerimi upravljajo ta podjetja.

Kot je razumeti Bretona, bi Apple moral znotraj sistema iOS omogočiti alternativne trgovine z aplikacijami, brskalnike na osnovi konkurenčnih osnovo, ne zgolj Applove, in prav tako pomembno, druge mobilne denarnice, ki bi lahko v polnosti izkoriščale NFC za brezstično plačevanje, kar je zdaj omogočeno zgolj sistemu Apple Pay. Stvar bo seveda v načinu implementacije, tudi če bo komisija dejansko uspelo »prisiliti« omenjeno podjetje v te spremembe. Alternativne trgovine same po sebi ne pomenijo dosti, če z njimi skupaj ne pride tudi možnost alternativnih plačilnih posrednikov. Kajti dokler gre vse prek Appla in njegovih provizij, bo vse ostalo po starem. Glede »zaprtega« NFC je sicer odprta tudi protimonopolna preiskava, ki pa se vleče, in očitno komisija zdaj stavi na to, da bo lahko z zakonsko osnovo (DMA) hitreje in z manj posedanja po sodiščih prišla do enakega cilja.

V ZDA še skoraj večjo težavo predstavlja Applovo različno obravnavanje sporočil. Svojo klepetalno storitev iMessage je namreč že od začetka integriral kar v standardno aplikacijo za sms-e, pri čemer slednje označuje z zelenimi, sporočila prek lastne platforme pa z modrimi »oblački«. Ne želi pa podpreti drugih protokolov v isti aplikaciji ali poenotiti barv, kar ustvarja segmentacijo med ameriškimi najstniki, in velik pritisk slednjih na starše, naj jim kupijo »pravi« telefon.

To je že eden od razlogov Applovega rastočega tržnega deleža, še posebej v zadnjem letu, navkljub lanski občutni podražitvi. Letos so cene za serijo iPhone 15 ostale enake kot so bile lani za 14, v Evropi so se celo znižale za približno sto evrov zaradi ugodnejšega tečaja evra v primerjavi z dolarjem ob začetku prodaje, kar napoveduje še eno uspešno prodajno sezono za eno najvrednejših korporacij na svetu. Četudi mnoge tehnologije postajajo vsakdanje in se iz leta v leto pogovarjamo, kaj je sploh novega, Applu z iPhonom uspeva ne samo ohranjati, ampak celo povečevati zaželenost in prestižnost tega izdelka. Redko kje aura tehnološke naprednosti, boljše izdelave, superiorne uporabniške izkušnje in še česa traja tako dolgo in se samo še poglablja.

Vse bolj pa sem prepričan, da temu botruje še nekaj. Nihče od konkurenčnih proizvajalcev si ne more privoščiti ali je sploh v poziciji za zaresno tekmo z Applom. Slednji izdeluje zgolj drage telefone in le nekaj modelov na leto, podobno je tudi pri vseh njegovih drugih izdelkih. Zato se lahko bolj posveti tudi najmanjšim detajlom, izvede bolj tesno integracijo vsega, ker skoraj vse razvija sam, premišljeno pili uporabniško izkušnjo, dolgo odlaša z uvajanjem novih tehnologij in jih vgradi šele, ko so na visokem nivoju dodelanosti, za razliko od konkurence, ki jih pogosto uporabi prezgodaj, malodane v različici beta. Pri čemer Apple nato še zna »prodati zgodbo,« da je vse to njegov izum.

Seveda je veliko telefonov, ki vsaj glede na ceno ali tehnološke zmožnosti tekmujejo z iPhoni. Toda Samsung, Xiaomi in ostali imajo v portfelju vse vrste mobilnikov, od najcenejših do najdražjih. Tako nihče ne more na tak način razvijati blagovne znamke in »fame« okrog nje, ker jo vedno lahko asociiramo tudi s poceni izdelki. T. i. premijski izdelovalci avtomobilov se ne spuščajo na področje množičnega trga. Enako ne prestižne modne znamke. Izključno premijski proizvajalec telefonov pa je en sam. Microsoft je poskušal, a je s temi aspiracijami konec, nihče od ostalih pa se ne more odreči spodnjemu in srednjemu razredu in tudi nihče po Huaweiju ne vlaga niti približno dovolj v povečevanje prepoznavnosti, ugleda znamke in vse ostalo, kar je potrebno za prodor v višjem cenovnem razredu. Odpiranje Applovega vrtička seveda pri tem ne bo pomagalo, bo pa morda omogočilo ponudnikom različnih storitev pošteno tekmo z Applovimi in nagovarjanje še tiste petine ali četrtine trga, ki jim je bil zdaj dosegljiv zgolj pod (pogosto neugodnimi) pogoji kalifornijskega podjetja, in uporabnikom nekoliko večjo izbiro. Cook in ostali Applovi predstavniki trdijo, da potencialno na račun varnosti in zasebnosti, toda Breton jim odgovarja, da evropsko spodbujanje inovativnega okolja ne pomeni zniževanja kriterijev glede varnosti in zasebnosti.

• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Takšen je naš izbor »najboljših« telefonov
• 
  Omrežni strežniki QNAP postajajo pametnejši
• 
  V Sloveniji je skoraj vsak otrok do 15. leta žrtev ene od oblik spletne zlorabe ali nasilja
• 
  PRVI VTIS Škoda Epiq: Imajo velik problem in ne vem, kako ga bodo Čehi rešili?
• 
  Če ima dva, potem oba čim bolj izkoristite!

The post Evropska komisija je resna glede odpiranja Applovega vrtička appeared first on Tehnozvezdje.

Doslej aplikacije Google Wallet slovenski uporabniki androidnih telefonov brez določenih trikov niso mogli niti najti v Trgovini Play. Od danes je vidna, se jo da namestiti in seveda uporabljati. Po namestitvi je treba izbrati uporabniški račun, s katerim bo povezana. Kartice namreč dodaja v račun, tako da so na voljo na vseh napravah, v katere je posameznik prijavljen z njim. Treba pa jih je na dodatni napravi znova potrditi. Glavna poanta Googlove denarnice je kajpak brezstično plačevanje, najsi bo s telefonom, ki podpira tehnologijo NFC, ali z ustrezno pametno uro (npr. Pixel Watch). V aplikaciji so sicer še nekatere druge možnosti, služila naj bi kot mesto za shranjevanje kartic zvestobe, darilnih kartic in vozovnic za javni promet, vendar se to še ni zdi prilagojeno slovenskemu uporabniku.

Takoj, ko pride v denarnico, ga sicer pričaka »vabilo« k dodajanju plačilnega sredstva. Ko pritisne na Dodaj kartico, obstaja možnost, da bo sistem že našel kakšno, če je vnesena v eno od bančnih aplikacij na telefonu. Tako je pri meni zaznal kartico Mastercard Debit banke N26, ki je sicer ni na uradnem Googlovem seznamu za slovenske uporabnike sodelujočih bank. Ni pa denimo našel kartice mBills, ki jo je prav tako mogoče dodati. Zato sem zanjo moral pritisniti na plus in vpisati njene podatke. Od tam naprej je postopek dodajanja kartice enak in vključuje vnos šestmestne številčne kode, ki prispe po sms-u.

Ko je kartica dodana, se Googlova denarnica seveda želi postaviti kot privzeto plačilno sredstvo za brezstično plačevanje. To je sicer mogoče kasneje (ali vsakič sproti) urejati v nastavitvah telefona. Domača stran aplikacije nato prikazuje vse dodane kartice in z dolgim pritiskom na posamezno je mogoče videti podatke o njej ter jo določiti za privzeto pri plačevanju. Slednje sicer poteka enako kot s katero koli drugo mobilno denarnico. Če je Google Wallet določena za privzeto plačilno sredstvo, je treba samo odkleniti telefon in ga prisloniti k terminalu POS. Ta denarnica po mojem vedenju enako kot denimo Apple Pay, Curve ali Garmin Pay uporablja verifikacijo na sami napravi, zato v terminalu potem ni treba vtipkati številke PIN, kot jo je treba ob prislanjanju fizične kartice.

V sistemu so tri oz. štiri za slovenske uporabnike zanimive kartice, pri čemer je Curve v bistvu »agregator« kartic in tako ali tako ponuja svojo mobilno denarnico, zato je to storitev dokaj nesmiselno uporabljati čez Google Wallet. Od dejanskih bank oz. ponudnikov finančnih storitev pa sta zanimiva Intesa Sanpaolo in mBills. Kartico slednjega sem uspešno vnesel v denarnico. Glede banke N26 pa sem nekoliko zmeden. Kot rečeno je na Googlovem seznamu ni, vendar je mobilna denarnica to kartico našla in sem jo tudi brez težav lahko vnesel (in aplikacija N26 je potrdila vnos v Google Pay ter zdaj prikazuje možnost upravljanja kartice v Googlovi denarnici). Toda mnogim drugim, ki jim kartico sicer prav tako ponudi, dejansko dodajanje v denarnico ne uspe. Kakorkoli, tukaj je celoten Googlov seznam:

The post Mobilna denarnica Google Wallet (prej Google Pay) je zdaj na voljo v Sloveniji appeared first on Tehnozvezdje.

Sprememba višine limita bo veljala za kartice Maestro, Mastercard in Visa, pri slednjih tako za debetne kot za kreditne. Slovenije je doslej imela enega nižjih limitov v Evropi, zdaj postaja primerljiva z mnogimi drugimi državami. Kot pojasnjujejo v ZBS, bo sprememba začela veljati postopno od začetka do sredine junija in bo odvisna od nadgradenj posameznih terminalov POS.

Včasih bo mogoče še vedno treba vpisati PIN, kajti določene banke imajo svoja dodatna pravila glede brezstičnega plačevanja. Ta določajo skupen znesek brez vtipkanja kode in ponekod tudi najvišji dnevni znesek, pogosto pa še število dovoljenih zaporednih tovrstnih transakcij. Običajno je tako treba s PIN-om potrditi vsako sedmo brezstično plačilo, če ne pride prej v poštev od banke določen limit skupnih plačil. Toda v praksi je bila vsaj do zdaj zelo velika verjetnost, da je po nekaj nakupih brez PIN-a prišel na vrsti kakšen večji, ki je zahteval kodo, kar je vse omenjene »števce« vrnilo na ničlo. Verjetno tudi po novem ne bo dosti drugače, kajti skoraj vsakdo ima dokaj redne nakupe živil in ostalega, ki presežejo 50 evrov.

Vse zapisano velja za plačevanje s plastičnimi karticami in tudi z mobilnimi denarnicami, ki samo prenesejo kartice v digitalni svet (denimo NLB Pay in podobne), ne delujejo pa po principu overjanja kupca na sami napravi. Tudi tovrstno plačevanje s telefoni bo pridobilo višji limit. Za uporabnike platform, ki upoštevajo načelo CDCVM, torej avtentikacijo na napravi, sprememba nima nikakršnega vpliva. Pri Apple Pay, Curve, Garmin Pay ali Google Pay odklep telefona ali ure nadomesti vpisovanje PIN-a v terminal POS in pri teh načinih plačevanja že doslej ni bilo treba, tudi pri višjih zneskih, ničesar vtipkati v terminal.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Takšen je naš izbor »najboljših« telefonov
• 
  Omrežni strežniki QNAP postajajo pametnejši
• 
  V Sloveniji je skoraj vsak otrok do 15. leta žrtev ene od oblik spletne zlorabe ali nasilja
• 
  PRVI VTIS Škoda Epiq: Imajo velik problem in ne vem, kako ga bodo Čehi rešili?
• 
  Če ima dva, potem oba čim bolj izkoristite!

The post S karticami in mobilnimi denarnicami dvakrat višji znesek brez PIN-a appeared first on Tehnozvezdje.