Za brezstično plačevanje se je Huawei povezal s poljsko neobanko Quicko, ki nudi istoimensko, v osnovi brezplačno storitev. Z njo bi lahko plačevali tudi s telefonom in je dokaj solidna rešitev za vse, ki vam banka še ni ponudila kakšne »lastne« možnosti (svoje mobilne denarnice za brezstično plačevanje ali integracije v Googlovo). Zanimivo je, da niso dosegli dogovora s storitvijo Curve, ki so jo promovirali kot rešitev na svojih telefonih (»brez Googla«), res pa je, da je ta drugačne narave. Deluje namreč kot nekakšen agregator kartic drugih izdajateljev na kartico, ki jo izda sam, in denar gre vedno neposredno z ene od »preslikanih« kartic (ali privzeto določene ali tiste, ki jo uporabnik izbere za posamezno plačilo). Za razliko od tega v Quicku dobite navidezno predplačniško kartico, ne tudi plastične, na katero (oz. bančni račun v ozadju) nalagate denar in potem lahko z njo plačujete.

Na začetku morate namestiti aplikacijo omenjene neobanke na telefon in na uro. Za slednjo jo najdete v trgovini AppGallery znotraj aplikacije Zdravje Huawei. Na telefonu nato izvedete postopek registracije v storitev, ki med drugim zahteva, da fotografirate osebni dokument z obeh strani in še sebe (obraz) s taistim dokumentom v roki. Vmes morate še izpolniti obrazec z osebnimi podatki in ko vse skupaj »oddate,« gre v pregled nekomu, morda celo umetni inteligenci. Ker se nisem pravilno fotografiral, so me dvakrat zavrnili in sem moral znova vnesti vse podatke, namesto da bi zgolj še enkrat »stisnil« selfi. Ta del postopka, tudi z boljšimi navodili ali »vodičem,« kako se postaviti pred objektiv, bi zagotovo morali izboljšati. Kot tudi sporočila po e-pošti, ki so občasno dvojezična, nekatera pa predpostavljajo, da znate poljsko. Obvestilo o zavrnitvi tudi pride po e-pošti, obvestilo o uspešni registraciji pa ne. Šele ko (naključno) znova odprete aplikacijo, ugotovite, da so vas odobrili.

Dodelijo vam navidezno kartico, izbere valuto (na voljo so evri in poljski zloti) in nato lahko začnete nalagati denar na račun (kartico). Za plačevanje z uro pa morate kartico dodati še vanjo. Tudi to storite v aplikaciji Quicko na telefonu, prikaže se vam ta možnost, nato čakate kako minuto in nazadnje opravite še tri stvari na uri. Morate nastaviti odklepanje s PIN-om, najbolje za uro na splošno, da vam ni treba vsakič, ko želite izvesti brezstično plačilo, vtipkati kode. Če namreč uro odklenete, ko je na zapestju, bo tudi ostala odklenjena, dokler je ne snamete (oz. tipala zaznavajo, da jo še naprej nosite). Aplikacijo Quicko morate še nastaviti za privzeto mobilno denarnico na uri – sama se ne postavi na to mesto, ker je že od prej nameščena tudi aplikacija Denarnica, ki je v bistvu odveč, a se je ne da odstraniti – in kot tisto, ki se zažene po dvakratnem kliku na spodnjo tipko. S tem jo prikličete, ko v trgovini ali kje drugje želite plačati.

Denar je mogoče naložiti z nakazilom iz svoje banke, številko IBAN svojega računa v storitvi Quicko vidite, če kliknete na kartico Stanje (pod Račun). Vendar te možnosti niti zares ne oglašujejo oz. v aplikaciji ni izpostavljena, kar ne čudi, saj od nje nihče ne pobere nobene provizije, in na dejansko polnjenje boste čakali najmanj nekaj ur, lahko tudi skoraj cel dan, če denimo nakazilo v svoji banki v čakalno vrsto postavite zvečer. Druga, precej hitrejša možnost je prenos z druge kartice. To pravzaprav dodate v denarnico, takrat potrdite »transakcijo,« vredno nič evrov, potem pa lahko vsakič sproti določite znesek in spet v mobilni denarnici svoje banke (sam sem preizkušal z računom pri NLB-ju in denarnico NLB Pay) potrdite »plačilo.« Stalo vas bo približno 0,7 odstotka provizije (če napolnite za 100 evrov, boste plačali dodatnih 65 centov), kar se mi zdi dokaj razumno. Na ta način imate denar na navidezni kartici takoj (vsaj v mojem primeru je bilo vedno tako) in lahko plačujete z njo. Kot rečeno pa ni možnosti, kot jo pozna Curve, da bi storitev sredstva »jemala« neposredno z druge kartice.  

V trgovini, na kakšnem avtomatu ali kje drugje torej na (odklenjeni) uri dvakrat pritisnete spodnjo tipko, da se odpre Quicko in ura postavi v način za plačevanje. Na žalost to traja nekaj sekund, ne zgodi se hipno, zato ni odveč, če pritisk izvede že vmes, ko vam pripravljajo terminal POS za plačilo. Nato, kot pri vseh drugih, prislonite uro in počakate, da se s terminalom uskladita. Tudi to malce traja, kar pa ni nič neobičajnega. Pri nobenem od plačil, ki sem jih opravil v zadnjih dneh, nisem imel kakšne težave, tako da lahko zaključim, da storitev deluje. Upam le, da jo čim prej omogočijo še na kakšni drugi uri, tudi na starejših modelih, ki so že imeli vgrajen NFC.

Poudariti moram, da sem uporabljal androidni telefon, mislim, da v navezi z iPhonom ta rešitev ne deluje, vsaj dokler Apple ne odpre okolja iOS še za konkurenčne mobilne denarnice.

The post Brezstično plačevanje končno na urah Huawei, kako do njega? (#video) appeared first on Tehnozvezdje.

Poskušal sem nastaviti storitev Flik za starejšo komitentko banke OTP, vendar več kot polurnemu trudu navkljub, za nekaj, kar bi mi moralo vzeti največ minuto časa, nisem uspel priti do konca postopka. Na skoraj vsakem njegovem koraku bi morala banka nekaj popraviti, če želi ponujati dobro uporabniško izkušnjo.

Začelo se je že z ugotavljanjem, kje pri tej banki sploh iskati Flik. Seveda verjetno komitenti vedo, da v aplikaciji oz. mobilni denarnici mDenaric@, vendar zagotovo ne vsi. Problematično je to, da v drugi aplikaciji, mobilni banki Bank@Net, ni nikjer nobene omembe Flika. V aplikaciji Flik pa ni navedena ta banka, ker je storitev prenesla v svojo aplikacijo. Povsem enaka »pesem« je sicer pri banki NLB, zato obema bankama priporočam, da omenjeno storitev v svojo primarno aplikacijo nekam dodata in komitente od tam peljeta naprej. Tisti, ki skrbijo za upravljanje s Flikom, pa bi prav tako lahko v aplikacijo narisali logotipe vseh sodelujočih bank in pri onih, ki zahtevajo lastno aplikacijo, to na preprost način povedali po kliku na logo. Ne razumem, zakaj je tako težko dati ljudem nekaj osnovnih informacij. Saj jih menda ni vedno treba iskati nekje v podrubrikah spletnih strani?

Naložil sem torej mobilno denarnico in skupaj z uporabnico sva šla skozi prijavni postopek (davčna in telefonska številka, potrjevanje kod, prejetih po sms-ih, itd) in izgledalo je, kot da bo zadeva uspela. Vendar je gospo pričakalo obvestilo, da ni kontaktnega podatka ali nekaj v tem slogu. V aplikaciji obstaja možnost »Poveži kontaktni podatek,« toda pritisk nanjo ni storil ničesar. Tudi nobene nadaljnje informacije ni bilo, kaj je človeku storiti v takem primeru. Lahko zgolj po najboljši volji ugotavlja, kaj je sploh narobe, in zakaj še vedno ne more nikomur »flikniti« ničesar. Težava je bila v tem, da menda banka v sistemu ni imela ne telefonske številke ne e-poštnega naslova te komitentke, čeprav to kar težko verjamem. Vsekakor bi se lahko v aplikaciji izpisalo navodilo, kako zadevo razrešiti, ali, še bolje, aplikacija bi lahko ponudila postopek za vnos številke ali naslova (kar se tudi dokaj zlahka da potrditi oz. izvesti avtentikacijo, če se bojijo kakšne zlorabe).

Sledil je torej klic v klicni center. Tam najprej klicatelja pričaka toliko izbiranj primerne številke, h komu naj ga usmerijo (»če želite informacije o tem, pritisnite ena,« in tako naprej), da že zaradi tega postane nervozen (pri čemer za najin primer ni bila nobena izbira prava), nazadnje, ko je le začelo zvoniti, pa obvestilo, da »so vsi operaterji zasedeni,« in … adijo! Sistem je preprosto prekinil klic, nobenega čakanja na prosto linijo, ponudili so nama klepet z »botom« na spletni strani. Hvala, vendar ne, hvala. Odločila sva se, da raje napiševa kratko e-pošto z opisom problema oz. prošnjo, in kmalu zatem je zazvonil telefon (ali banka v resnici IMA kontaktne podatke, ker telefonske številke nisva zapisala v sporočilo, ali pa je nekdo povezal to pošto in prejšnji klic).

Agent naju je vodil skozi postopek preverjanja identitete (kjer so se enaka potrjevanja večkrat ponavljala in je bilo vse skupaj v pretežni meri odveč in samo sebi namen), ko bi končno prišli do bistva, pa naj bi morala poklicati še enkrat, ker to mora urejati komitentka sama. Narobe je bilo, da ni ona že od začetka vodila pogovora, na kar bi lahko opozorili takoj (ko sem povedal, kdo sem in v čigavem imenu se oglašam). Resno pa me zanima, kako naj nekdo nevešč digitalnega poslovanja, ki niti dobro ne ve, za kaj gre, opravi tak postopek. Če takemu uporabniku ne namesti Flika nekdo mlajši in bolj podkovan v teh zadevah, ter mu nato storitve ne predstavi in razloži, ga sam več kot zagotovo ne bo. Sploh ne pri takem odnosu klicnega centra, ki potem klicatelja znova preprosto »odpika,« ne da bi mu dal vsaj možnost čakanja (lahko bi potem seveda sam prekinil, če bi čakanje trajalo predolgo), na vnovično e-poštno sporočilo pa odgovori, »Pokličite kasneje ali se oglasite v poslovalnici.« Če je to prijazno in v pomoč, imam nekoliko drugačne poglede na te stvari kot banka OTP.

Nasploh imam občutek, da nekatere banke delajo vse, da bi čim bolj otežile namestitev in uporabo Flika, ene boljših, morda celo edine res dobre (skupne) storitve slovenskih bank v zadnjih letih.  V konkretnem primeru bi poleg kakšnega »oglaska« ali predstavitve storitve vsekakor morala obstajati enostavnejša možnost za dodajanje kontakta v bazo banke in v Flik – ta uporabnike prepoznava po teh podatkih (telefonski številki ali e-poštnem naslovu) – ali v najslabšem primeru pojasnilo, kako to storiti. Morda brez vpletanja klicnega centra ali če že, z njegovim klicem, ko bi bilo treba preveriti identiteto. Morda smo sicer v mobilni denarnici zgolj naleteli na hrošča in zaradi tega ni hotela ponuditi kontakta, pa vendar je bilo od tu naprej v postopku skoraj vse narobe. In se bojim, da bo tako tudi ostalo.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Če banka misli, da bo na tak način kdo od starejših uporabljal Flik … appeared first on Tehnozvezdje.

Apple Pay je še naprej edina mobilna denarnica na Applovih napravah. Kdor torej želi plačevati s telefonom iPhone ali z uro Apple Watch namesto s plastično debetno ali kreditno kartico, mu mora to omogočiti njegova banka, lahko pa si pomaga s storitvijo Curve. Delavska hranilnica je postala ena od redkih slovenskih bank oz. ponudnikov finančnih storitev, ki so pristopile k temu sistemu (kar za banke ni najbolj enostaven in poceni postopek). Pred tem so uporabo omenjene mobilne denarnice svojim komitentom omogočili še Intesa Sanpaolo, mBills in NLB, od tujih ponudnikov, priljubljenih med slovenskimi uporabniki, pa sta zraven še N26 in Revolut.

Za dodajanje kartic v Apple Pay imajo komitenti Delavske hranilnice dve opciji. Lahko gredo po standardnem postopku, pri katerem na iPhonu odprejo aplikacijo Wallet, kliknejo na ikono Plus (+), izberejo plačilne kartice (Debit or Credit card), nato banko (Delavska Hranilnica), potrdijo pogoje poslovanja in nato ali fotografirajo kartico ali ročno vnesejo njeno številko. Druga, bolj elegantna možnost je preko mobilne banke DH Denarnik, kjer je v zavihku Moje kartice na voljo gumb Dodaj v Apple Wallet. Ta omogoča enostavno dodajanje kartic v Apple Pay.

Za brezstično plačevanje je treba iPhone odkleniti bodisi s prepoznavanjem obraza bodisi s prstnim odtisom (odvisno od posameznega modela telefona) in »postaviti« v način plačevanja – z dvakratnim pritiskom tipke za vklop –, potem pa ga prisloniti k terminalu POS. Na uri Apple Watch je prav tako treba dvakrat pritisniti spodnji gumb, medtem ko jo odklenete s PIN-om, ko jo namestite na zapestje, in ostane odklenjena, dokler je na njem. Ko se na telefonu ali uri odpre mobilna denarnica, lahko pred plačilom tudi izberete drugo kartico od privzete, če jim imate vnesenih več.

Delavska Hranilnica je sicer že pred časom pristopila v Googlovo Denarnico, ki omogoča enako funkcionalnost na androidnih telefonih.

Naslovna fotografija: Delavska Hranilnica

• 
  Po toči nima smisla zvoniti
• 
  Preprosto omreževanje brez velikih naložb
• 
  Renault 4 Iconic: S Katro do Malinske in nazaj brez postanka za polnjenje
• 
  TerraMow V1000: »Kapibara« mi je pojedla vso travo!
• 
  NEDELJSKI NASVET: Glede baterij s trdnim elektrolitom si je treba naliti čistega vina!

The post Delavska hranilnica naslednja slovenska banka v sistemu Apple Pay appeared first on Tehnozvezdje.

V petih letih VALÚ uporablja že več kot 147.000 Slovencev, v zadnjih treh letih se je število uporabnikov povečalo za 90 odstotkov. Uporabniki pametne denarnice VALÚ so v zadnjem letu z mobitelom opravili za več kot 2,7 milijona transakcij, vrednost povprečne transakcije pa se je od leta 2019 do danes povečala za 35 odstotkov.

Telekom Slovenije je bil že pred več kot dvema desetletjema z Moneto pionir na področju mobilnega plačevanja v Sloveniji.

»VALÚ nenehno prinaša novosti; tako smo, na primer, v okviru VALÚ kot prvi v Sloveniji omogočili identifikacijo z novo biometrično osebno izkaznico znotraj mobilne aplikacije s pomočjo napredne rešitve BetrSign. VALÚ bo tudi v prihodnje zagotavljal najsodobnejše finančne storitve in narekoval trende na tem področju, predvsem z vidika še boljše digitalne uporabniške izkušnje, dodatnih storitev in razširitve mreže ponudnikov,« pravi Ajda Brlec, direktorica Digitalizacije v Telekomu Slovenije.

Pametna denarnica VALÚ, ki je kot mobilna aplikacija na voljo vsem, ki imajo pametni mobitel, na enem mestu združuje storitve mobilnega plačevanja na več kot 3.500 fizičnih in digitalnih prodajnih mestih, upravljanje predplačniškega računa (e-denar), pošiljanje in prejemanje denarja, nakazila s transakcijskega računa ter uporabo debetne kartice VALÚ Mastercard za plačila in dvige gotovine tudi v tujini.

Dodatne funkcionalnosti vključujejo delitev računa med več plačnikov (na primer delitev računa za malico) in dostop do VALÚ Marketa, to je trgovine znotraj mobilne aplikacije, kjer lahko uporabniki kupijo različne izdelke in storitve, kot so kartice Paysafe, smučarske vozovnice in vstopnice za različne dogodke.

Za 5. rojstni dan VALÚ podarja 5 evrov

Ob petem rojstnem dnevu VALÚ uporabnikom med 13. in 30. junijem podarja 5 evrov. Vsak uporabnik, ki bo v času akcije napolnil svoj VALÚ račun z VALÚ Moneto, karticami, prek TRR-ja ali opravil plačilo s samodejno polnitvijo v višini 50 ali več evrov, bo na VALÚ prejel dodatnih 5 evrov. Akcija je na voljo prvim 1.000 uporabnikom.

The post V Sloveniji je mobitel vedno bolj priljubljeno plačilno sredstvo appeared first on Tehnozvezdje.

»Stari« NLB Pay sem uporabljal vse od njegove uvedbe pomladi l. 2018 in tako že pet let predstavlja moje najbolj osnovno plačilno sredstvo, ki ga dopolnjujem še z uro, večinoma doslej z Garminovo, kar pa se utegne spremeniti. Edini izjemi sta bili obdobji, ko sem za primarni telefon imel iPhone, kjer je seveda edina možnost Apple Pay, s karticami, uvrščenimi vanj (NLB napoveduje, da bo k tej platformi pristopila do konca leta), in nato Huawei P50 Pocket (in sem se zatekel k storitvi Curve, saj NLB svoje mobilne denarnice nikoli ni ponudil v trgovini AppGallery). Vsekakor sem iz svojega plačilnega repertoarja skoraj povsem odpisal fizične kartice, še zlasti potem, ko so začeli tudi bankomati dobivati možnost brezstične avtentikacije. A gotovino sem prav tako pretežno opustil, uporabim jo le v določenih situacijah, zato so tudi bankomati manj pomemben del mojega »plačilnega prometa.« Brezstično plačevanje z NLB Pay je bilo v stari različici v redu, a z izjemo tega, da ni bilo treba na plano vleči denarnice – kar je še posebej nadležno takrat, ko jo imam v notranjem žepu jakne ali bunde – oz. je sploh imeti s seboj, večje prednosti pred »plastiko« ni ponujalo. Nad mejo, ki je pri karticah določena za vpis kode PIN, jo je bilo treba vtipkati tudi tam. In prepoznava plačilnega sredstva je bila dokaj počasno, pa tudi ne vedno zanesljivo v prvem poskusu. Pogosto sem namreč moral telefon odmakniti od terminala in poskusiti še enkrat. Z »novo« denarnico gre vse skupaj veliko bolj tekoče in hitreje. Vsaj s telefonom, pri uri je zadeva – presenetljivo – nekoliko drugačna, a o tem več čez odstavek ali dva.

Telefonsko plačevanje z Googlovo tehnologijo je primerljivo izkušnji, ki sem  jo imel z Applovo. Sporazumevanje telefona in terminala je skorajda hipno, medtem ko je prej trajalo nekaj sekund. To je definitivno velik napredek, saj ni treba »čukasto« stati in čakati, ali bo plačilo uspešno ali ne. Še se kdaj zgodi, da terminal ni zadovoljen s prvim približanjem telefona, običajno izpiše »uporabite eno kartico,« lahko pa tudi kaj drugega, toda veliko bolj poredko kot prej. V splošnem zato lahko rečem, da NLB Pay zdaj na telefonu ponuja precej izboljšano uporabniško izkušnjo, saj plačevanje deluje bolj zanesljivo, veliko hitreje in seveda brez kakršne koli dodatne interakcije s terminali (zgolj na bankomatu je treba vtipkati PIN).

Podobno izkušnjo sem doslej imel tudi z urami. Najsi bo z Applovo (znova Apple Pay) ali z Garminovo s prav tako lastno platformo Garmin Pay, kamor je mogoče vnesti kartico mBills. Še posebej pri Apple Watch je zaznava na terminalu res hitra, a tudi Garmin Pay ne zaostaja dosti. Pri prvi, resda je nisem uporabljal ekstenzivno, samo v času testiranj posameznih modelov ur, nisem imel niti enega neuspešnega primera. Z Garminovo (Venu) moram včasih poskusiti dvakrat, vendar precej redkeje kot s starim NLB Pay na telefonu. Toda novi NLB Pay na uri, konkretno Samsungovi Galaxy Watch 5 Pro (možno pa je Google Pay uporabljati z vsemi iz družine Galaxy Watch 4 in 5, z urami Ticwatch, Pixel Watch in vsemi ostalimi z operacijskim sistemom Wear OS), je nepričakovano nezanesljiv. Večkrat sem že moral ponavljati poskuse plačevanja, so pa tudi primeri, ko zadeva deluje enako brezhibno kot na telefonu. Glede na to, da za funkcionalnost ni treba plačevati kakšne dodatne naročnine, kot jo je pri mBills za Garmin Pay (1,99 evra ne mesec), in da Huawei še naprej ni našel načina, kako na ure dodati Curve za brezstično plačevanje, ki tozadevno rešuje njegove telefone, je to še vedno mikavna možnost za vse lastnike omenjenih ur s podporo za Googlovo in posledično NLB-jevo denarnico. In prav zato razmišljam, da bi si omislil katero od teh.

Google vse ve (mar res?)

Nekateri komitenti niso navdušeni nad tem, da je za brezstično plačevanje zdaj treba dodati kartico (oz. pri večini verjetno kartici) v Googlovo denarnico, in da ima ponudnik slednje dostop do podatkov o plačilih. Glede na to, da je banka NLB pri svoji mobilni denarnici prešla na Googlovo tehnologijo, četudi je ohranila svojo »fasado« (aplikacijo), je prvo dokaj logično. Stare denarnice ni več in tako se komitenti ne morejo odločiti za eno ali drugo možnost. Če želijo plačevati brezstično s telefonom, potem je »Gugl« edina opcija. S čimer pridemo do druge točke, pri čemer je zanimivo, da podobnih pomislekov o posredovanju podatkov veliki korporaciji nisem (ali pa vsaj ne v takem obsegu) zasledil glede denarnice Apple Pay (ki je na iNapravah tudi edina »dovoljena«), a morda  se večini zdi bolj problematično »razkrivati« finančne podatke Googlu kot Applu, čeprav bi povsem lahko zagovarjal, da je oboje enako, ker tudi Apple nedvomno izkorišča pridobljene podatke, verjetno anonimizirane, najmanj za svoje lastne analize in druge namene.

Če v Denarnici (Google Wallet) kliknete na svoj uporabniški račun v desnem zgornjem kotu (črko imena tega računa, pri meni je M), lahko med možnostmi vidite Vaši podatki v aplikaciji Denarnica. Tam se odpreta poti v dva razdelka – Upravljanje podatkov o plačilih in Upravljanje podatkov o karticah. Začnimo z drugim. Tam notri lahko izklopite, da Google uporablja podatke iz uporabe kartic za dajanje personaliziranih predlogov (označuje jih za »koristne«). To je podobno kot posamezniku prilagojeni oglasi na osnovi njegovih zanimanj na spletu in v aplikacijah. Kot drugo pa lahko izključite še uporabo različnih točk in drugih podatkov v aplikacijah, kot so Zemljevidi, Koledar in druge Googlove. Že s tem dvojim dosežete, da se podatki o transakcijah ne shranjujejo v vaš račun pri Googlu. Seveda lahko kdo trdi, da jih omenjeno podjetje kljub vsemu »vidi« in morda celo obdeluje, vendar nimam potrditve, da to drži. In če jih ni v arhivu računa, jih načeloma ne bi smeli povezovati z uporabnikom, tudi če delajo profiliranje brez dejanskega imena.

V razdelku Upravljanje podatkov o plačilih lahko vidite, katere transkacije so v resnici na spisku. Če v prej omenjenem razdelku izključite »osebno prilagajanje«, jih ne bi smelo biti. Pri meni so denimo samo tri iz let 2018 in 2019, ko sem očitno prek sistem Google Pay nekaj plačal v spletnih trgovinah, še preden sem izključil »personalizacijo«. Tiste transakcije, ki so notri, je mogoče ročno izbrisati. Nisem prepričan, da bo koga od tistih, ki so razburjeni zaradi Googla še v denarnici, opisano kaj pomirilo, a dejstvo je, da bodo tudi tu verjetno veliki igralci prevladali. Ni namreč niti smotrno niti smiselno, da bi vsaka (najmanjša) banka razvijala svojo mobilno denarnico, še posebej, če naj deluje na kar največ napravah (vključno z urami) in če (dobro delujoče) rešitve največjih globalnih korporacij že obstajajo.

The post Ne samo brez PIN-a, tudi hitrejše prepoznavanje »kartice« na terminalu appeared first on Tehnozvezdje.

Obstoječa mobilna denarnica uporablja način digitalizacije plačilnih kartic v aplikacijo, pri katerem se slednje plačilnim terminalom predstavljajo enako kot fizične. To v praksi pomeni, da veljajo iste zapovedi glede vpisovanja PIN-a. Tega bo terminal zahteval pri vsakem nakupu z zneskom nad 50 evrov in praviloma na vsakih nekaj zaporednih brezstičnih transakciji, če so bile vse pod omenjeno mejo. Toda denarnice, kot so Apple Pay, Garmin Pay, Google Pay ali Samsung Pay, se terminalom POS »dogovorijo« po metodi, ki jo označuje kratica CDCVM (Consumer Device Cardholder Verification Method). Tu velja, da kupec avtentikacijo opravi že na svoji napravi. Ko biometrično odklene telefon ali (s PIN-om oz. kako drugače) odklene plačilno funkcijo na uri na zapestju, se s tem že izkaže za lastnika denarnice, in potem ni treba plačila še dodatno potrjevati. Tako tudi nakup z višjim zneskom opravi enako kot tistega z nižjim.

Google svojo implementacijo omenjene tehnologije (zastonj) ponuja tudi drugim ponudnikom mobilnih denarnic. V NLB so potrdili, da so jo vzeli kot prihodnjo osnovo in na tem razvijajo naslednjo veliko posodobitev NLB Pay. Zgodila naj bi se še pred poletjem (2023). To pomeni, da bodo lahko komitenti te banke plačevali z androidnimi telefoni in tudi nekaterimi pametnimi urami, ki podpirajo Google Pay, z avtentikacijo na napravi, brez kakršne koli interakcije s terminalom POS. Verjetno pa tudi, da bo mogoče kartice vnesti v Googlovo denarnico. Od klasičnih bank na slovenskem trgu ima sicer ta čas z Googlom, glede na njegov uradni seznam, dogovor le Intesa Sanpaolo za kartice Visa Debit.  

Medtem ko Google Pay prihaja v roku nekaj mesecev, je časovnica za morebiten vstop banke NLB v sistem Apple Pay precej bolj nejasna. V banki zatrjujejo, da želijo podpreti tudi to možnost plačevanja, več od tega pa ne želijo komentirati. Kot je znano, je na napravah z operacijskim sistemom iOS Apple Pay edina denarnica, ki omogoča brezstično plačevanje, saj Apple drugim razvijalcem omejuje dostop do tehnologije NFC.

Za malce bolj oddaljeno prihodnost ostaja še podpora ostalim plačilnim platformam, ki jih običajno označuje Pay v imenu. V Garmin Pay je denimo od slovenskih izdajateljev kartic vključen mBills, nekateri tovrstni sistemi pa (še) niso prisotni na našem trgu.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Še pred poletjem integracija Google Pay v NLB Pay appeared first on Tehnozvezdje.

NLB Pay ostaja samostojna aplikacija za plačevanje s telefonom, ki pa pri omenjeni banki nadomešča še aplikacijo Flik Pay, saj so njene zmožnosti integrirane. Po novem je mogoče denar nekomu »flikniti« ali ga od njega prejeti (»zahtevati«) neposredno preko stikov v imeniku. Tudi po prenovi mobilne banke Klik, ki je po naših informacijah že globoko v testni fazi, naj bi mobilna denarnica ostala samostojna, med drugim zaradi razlogov, kot je kranjska mestna kartica, pri kateri bo NLB Pay rešitev za uporabo na telefonu.

Po novem uporabnika, ko jo (biometrično) odklene, pričakata dva razdelka, od spodaj navzgor pa lahko povleče še pregled transakcij ali pa možnosti za posamezno plačilno sredstvo, najsi bo eno od kartic ali Flik. Zgoraj prav tako s potegom prsta izbira med karticami in Flikom in lahko pogleda podrobne podatke o posameznem plačilnem sredstvu ali spremeni nastavitve. Pri karticah to pomeni, da jo je mogoče zakleniti (če jo denimo izgube ali vam jo ukradejo) in določiti, katere omogočajo dvig na bankomatu, spletna plačila in plačila v tujini. Preveriti je mogoče še kodo PIN kartice ali jo izbrisati iz denarnice. Kdor je še nima v aplikaciji ali je dobil novo, jo bo moral najprej vnesti (»digitalizirati«).

Ko je uporabnik prijavljen s svojimi podatki, mu denarnica že ponudi vse kartice in jih je treba zgolj poklikati. Pod tem »vrtiljakom« kartic je še zvezdica za nastavitev privzete za brezstično plačevanje, kar bo verjetno Mastercard Debit. Plačati je sicer mogoče iz aplikacije, s potegom razdelka plačaj na celoten zaslon se telefon postavi v način plačevanja, vendar, kot že vseskozi doslej, za plačevanje sploh ni treba v NLB Pay, temveč zgolj odkleniti telefon in ga približati terminalu POS. Za zdaj je za zneske nad 50 evri še vedno treba vtipkati kod PIN v terminal, toda po naših informacijah v NLB delajo na zamenjavi tehnologije v ozadju in bodo v roku nekaj mesecev omogočili tako izkušnjo, kot jo ponuja denimo Apple Pay, kjer je dovolj zgolj odklepanje telefona in se to šteje za avtentikacijo pri nakupu, tipkanje PIN-a pa odpade. V NLB naj bi se dogovarjali tudi za vstop v sistem Apple Pay, kajti nič ne kaže, da bi ameriška korporacija brez kakšne regulatorne prisile omogočila poln dostop do tehnologije NFC v svojih napravah. Kdaj bodo komitenti NLB lahko začeli uporabljati Apple Pay, pa še ni znano.

Druga, nova rubrika v mobilni denarnici po združitvi SKB in NKBM ne več največje slovenske banke ponuja digitaliziranje najbolj pogostih kartic zvestobe. Kot nadomestek za znano aplikacijo Stocard. Za nekatere trgovce oz. ponudnike, natanko 18 jih je, v že pripravljen »obrazec« vnesete številko in ime lastnika kartice, za druge pa lahko fotografirate fizično kartico in jo vnesete na ta način. Potem pa se premikate med njimi enako kot med plačilnimi karticami (in podobno kot med zadnjimi petimi članki na naši spletni strani) in za izbrano se spodaj prikaže črtna koda, s potegom navzgor pa še ostali podatki.

V meniju, dostopnem prek ikone v zgornjem levem kotu, so še nastavitve same aplikacije, možnost spreminjanja kode za vstop vanjo (če biometrični način ne deluje), nastavljanje za privzeto denarnico (namesto denimo Google Pay ali kakšne druge) in pa upravljanje naprav, na katerih ste prijavljeni v NLB Pay.

Prenovljena denarnica NLB Pay je bogatejša in hkrati poenostavljena, vsebuje pa tudi še kakšnega hrošča. Občasne se nam dogaja, da kje »obvisi« in jo je treba zapreti ter znova zagnati. Nadejam se, da bodo razvijalci tovrstne težave kmalu odpravili.

• 
  Po toči nima smisla zvoniti
• 
  Preprosto omreževanje brez velikih naložb
• 
  Renault 4 Iconic: S Katro do Malinske in nazaj brez postanka za polnjenje
• 
  TerraMow V1000: »Kapibara« mi je pojedla vso travo!
• 
  NEDELJSKI NASVET: Glede baterij s trdnim elektrolitom si je treba naliti čistega vina!

The post Mobilna denarnica NLB Pay z novo podobo in možnostmi appeared first on Tehnozvezdje.

Priznamo, da smo tudi mi krivi za nekaj vznemirjenja, kajti poleg sporočanja novice o prihodu storitve, ki so jo mnogi (več let) pogrešali, smo dali nekaj upanja komitentom nemške spletne banke N26. Kartico te banke nam je Googlova denarnica ponudila za vnos ob prvem zagonu aplikacije, nakar smo jo tudi uspešno dodali med aktivne, pripravljene za uporabno na terminalnih POS. Že takoj se je to zdelo sumljivo, kajti na Googlovem uradnem seznamu bank, ki so za slovenske uporabnike del njegove storitve, N26 ni mogoče najti. Kmalu se je dejansko izkazalo, da kartic tega izdajatelja ni mogoče vnesti v Google Wallet, četudi jih denarnica najde na telefonu in ponudi za vnašanje.

Za pojasnila smo prosili N26 in dobili naslednji odgovor: »Storitev Google Pay (sama storitev še vedno nosi tako ime, medtem ko so aplikacijo preimenovali v Google Wallet, op. p.) ta čas ni na voljo za komitente N26 v Sloveniji. Vedno pa delamo na širitvi dostopnost naših funkcionalnosti na nova tržišča, zato bomo z veseljem objavili več informacij, ko jih bomo lahko.« Odgovor nekako nakazuje, da bi ta banka lahko postala sistema Google Wallet oz. Google Pay tudi v Sloveniji. V mnogih državah namreč ravno prek ameriške korporacije in njegove mobilne denarnice omogoča brezstično plačevanje s telefonov, saj svoje mobilne denarnice oz. tovrstne funkcionalnosti v primarni aplikaciji ne ponuja.

Niso pa so v N26 odgovorili niti naše prvotno poizvedovanje niti na kasnejše dodatno vprašanje, čemu se kartice samodejno pojavijo kot »kandidatke« v Googlovi denarnici in po kakšnem ključu nam je Mastercard Debit te banke celo uspelo vnesti. Možna razlaga bi lahko bila, Google Wallet preprosto prepozna vse kartice N26, najbrž pridobiva podatke iz bančne aplikacije, ker je dotična banka v mnogih državah del platforme ameriškega ponudnika. Toda pri vnosu se zatakne, ker konkretne kartice s slovensko številko IBAN nato niso »avtorizirano« za dejanski vnos v mobilno denarnico.

Podobno kot N26 na Googlovem spisku za Slovenijo ni niti britanskega ponudnika finančnih storitev Revolut, pa vendar nekateri uporabniki poročajo, da so brez težav vnesli to kartico v mobilno denarnico. Po drugi strani pa določenim komitentom po njihovih zatrjevanjih ne uspe vnesti kartice, izdane pri banki Intesa Sanpaolo, ki je na seznamu in bi njena Visa Debit morala ponujata brezstično funkcionalnost tudi prek storitve Google Wallet. Seveda jo tudi prek bankine lastne storitve Wave2Pay.

Googlov seznam vključenih bank:

• 
  Po toči nima smisla zvoniti
• 
  Preprosto omreževanje brez velikih naložb
• 
  Renault 4 Iconic: S Katro do Malinske in nazaj brez postanka za polnjenje
• 
  TerraMow V1000: »Kapibara« mi je pojedla vso travo!
• 
  NEDELJSKI NASVET: Glede baterij s trdnim elektrolitom si je treba naliti čistega vina!

The post N26: »V Sloveniji trenutno nismo del Google Wallet« appeared first on Tehnozvezdje.

Z mobilno denarnico, ki jo na svoj pametni telefon prenesete iz trgovine AppGallery, brez provizij plačujejo svoje mesečne obveznosti (položnice in e-račune), nakazujejo denar na bančne račune v Sloveniji in v tujini, plačujejo na prodajnih mestih in nakazujejo denar drugim osebam kar na telefonsko številko. Uporabniki lahko naročijo tudi mBills Mastercard debetno kartico, s katero lahko plačujejo na več kot 53 milijonih prodajnih mest po vsem svetu in na spletu.

Primož Zupan nam je povedal, da je globalna pandemija razvoj, predvsem pa uporabo storitev mobilnega plačevanja, močno pospešila. Mobilno plačevanje je priročno, dosegljivo 24/7 in predvsem varno. Plačevanje na prodajnih mestih poteka brezstično, s čimer uporabniki zmanjšajo osebne stike, mesečne obveznosti pa lahko poravnajo kar iz zavetja doma, ne da bi morali po nepotrebnem izgubljati čas na pošti ali v bančni poslovalnici.

»V času epidemije smo tudi v mBills beležili močen pozitiven trend števila plačil položnic in e-računov, nakazil drugim osebam in spletnih plačil s kartico mBills Mastercard ter splošno povečanje števila uporabnikov, kar kaže na to, da ljudje v težkih situacijah iščejo rešitve, ki bi jim olajšale vsakodnevno plačevanje, četudi so bili do sedaj sodobnim plačilnim potem manj naklonjeni. Dobra uporabniška izkušnja z mobilno denarnico mBills pa je posledično okrepila zaupanje v mobilno plačevanje tudi v širšem kontekstu.«

Mobilna denarnica je veliko več kot izključno storitev plačevanja. V zadnjem času nas uporabnike vse bolj zanimajo načini, kako upravljati osebne in družinske finance, saj smo zaradi višanja cen prisiljeni razmišljati o vsakem porabljenem evru.

»Ljudem vse prepogosto denar uhaja skozi prste, saj enostavno nimajo nadzora nad porabo svojega denarja. Če danes uporabljaš debetno kartico, kreditno kartico, paypal račun, spletno banko, gotovino, kovance in še kakšne druge načine, potem konec meseca enostavno ne veš, koliko si zapravil in za kaj točno. Z mBills denarnico imaš informacijo, točno koliko denarja imaš trenutno na voljo, imaš na enem mestu pregled čisto vseh stroškov, saj z mBills denarnico lahko plačaš čisto vse, tudi vstopnino za živalski vrt, kavo na kavomatu, bencin na Petrolovem avtomatu, nakup v spletni trgovini, položnice, in tako dalje. Ker imaš vse stroške zbrane na enem mestu, lahko kadarkoli hitro in enostavno pogledaš v arhiv transakcij in morda ugotoviš, da si lansko leto plačeval cenejšo elektriko kot letos. Uporabnikom smo lani ponudili tudi mBills Šparovčke, z naprednimi funkcionalnostmi enostavnega varčevanja. Uporabniki lahko varčujejo mesečno ali s t.i. drobižem – zneskom od vsake transakcije. Pomembno je, da si uporabniki lahko postavijo cilj in tudi datum, do kdaj želijo ta cilj doseči, saj je tako varčevanje mnogo lažje.«

Ljubitelji vrhunskih pametnih telefonov Huawei, kot je P50 Pro, boste navdušeni, da je aplikacija mBills uvrščena v trgovino AppGallery. Pri integraciji pa je bila varnost najvišja prioriteta, saj uporaba mobilne denarnice sloni v prvi vrsti prav na zaupanju do storitve.

»MBills je bila ena od prvih slovenskih mobilnih aplikacij, ki je implementirala podporo v mobilne storitve HMS, v kompleksen ekosistem Huawei storitev. Med integracijo smo bili zelo prijetno presenečeni nad načinom delovanja storitev, ki smo jih integrirali, tehnično dokumentacijo in viri, ki so nam na voljo pri Huaweiu. Pri samem testiranju in izdelavi nismo imeli večjih zapletov, ki bi privedli do problematičnega delovanja naše aplikacije v trgovini AppGallery. Lahko povem, da smo bili resnično zadovoljni, da je integracija potekala tako gladko in smo lahko mBills denarnico ponudili tudi uporabnikom Huawei mobilnih telefonov. V tem času smo v trgovini AppGallery namestili našo drugo mobilno aplikacijo mBills POS namenjeno sodobnim podjetnikom.«

Iz zadnjega lahko sklepamo, da je aplikacija tudi širše uporabna, kar jo seveda prikaže v drugačni luči.

»MBills ne ponuja rešitev le za uporabnike, temveč nudi sodobne storitve za poslovne uporabnike. Te jim omogočajo prihranek časa in denarja ter niso zahtevne ali drage za implementacijo. Celotni ekosistem mBills enakovredno sestavljajo uporabniki pametne denarnice na eni strani, na drugi pa podjetja in ponudniki, ki sprejemajo plačila z mBills. Tako imamo poslovne uporabnike, ki v svojih lokalih ali prodajalnah uporabnikom omogočajo sodobno plačevanje s telefonom – mimogrede, takih prodajnih mest je danes že več kot 2.500 po vsej Sloveniji, potem so tu izdajatelji e-računov, ki že vse od začetkov mBills pametne denarnice več kot 100.000 uporabnikom mesečno pošiljajo e-račune v mBills, pozabiti pa ne gre niti na ponudnike v mBills Marketplace, ki omogoča najsodobnejše nakupovanje in za uporabnike predstavlja najhitrejši in najenostavnejši nakup, za ponudnike pa nov prodajni kanal.«

Mobilno bančništvo in predvsem mobilno plačevanje je v porastu. Trendi iz tujine so vse bolj prisotni tudi v Sloveniji in ljudje so jim zmeraj bolj naklonjeni. Če je v letu 2020 s telefonom vsaj enkrat plačalo le 39 % Slovencev, je v letu 2021 mobilno plačevanje uporabljalo že 50 % Slovencev (vir: raziskava Masterindex 2021). K pozitivni rasti je gotovo prispevala tudi epidemija virusa covid-19, saj so mobilna plačila varnejša in hitrejša od kartičnih ali gotovinskih transakcij. Po podatkih Masterindex raziskave (2021) naj bi več kot četrtina populacije za preferenčno plačilno metodo v naslednjih 5 letih izbrala mobilni telefon, kar kaže na pozitiven trend tudi v prihodnje.

The post Priročnost plačevanja s storitvijo mBills appeared first on Tehnozvezdje.

Kdor za (brezstično) plačevanje in dvigovanje gotovine, kolikor je še potrebuje, uporablja pametni telefon, ima verjetno »plastiko« nekje doma v predalu. Morda katero od fizičnih plačilnih kartic celo nosi s seboj, v pravi denarnici ali v ovitku telefona, za vsak slučaj. Po novem pa si lahko pri največji slovenski banki naroči virtualno kartico Mastercard.

Doslej so navidezne kartice pretežno ponujali novodobni ponudniki finančnih storitev (Fintech), NLB pa je prva in za zdaj edina slovenska banka, ki je to novost uvrstila v svoj repertoar. Gre sicer za debetno Mastercard, torej za »kartico« s takojšnjim plačilom in hkrati lastnostmi »kreditne«. Torej omogoča tudi spletne nakupe, prijave v hotelih in podobno. Zadeva ima seveda vse številke, le v fizični oblik je banka ne izda. Zanjo se komitenti lahko odločijo ne glede na izbrani paket, zagotovo pa se najbolj poda k paketu Digitalni, če ta seveda posamezniku ustreza in če ga lahko dobi (namenjen je namreč zgolj novim komitentom).   

Kot razlog za odločitev za navidezno kartico namesto fizične poleg skrbi za naravo, ker ni treba izdati fizične, v NLB izpostavljajo takojšen začetek uporabe. Ob sklenitvi pakete ali odprtju računa digitalni Mastercard dobite takoj, jo vnesete v NLB Pay in se odpravite po nakupih. »Brez obiska poslovalnice in čakanja na fizično kartico, na voljo pa je tako za fizične, kot poslovne uporabnike,« še dodajajo v banki. Za začetek brezstičnega plačevanja tako ni potrebno najprej enkrat kartice vtakniti v terminal POS ali v bankomat, ker to kajpak niti ni možno. Po drugi strani bi se lahko kje našel primer, ko bi terminal zahteval vtikanje kartice, čeprav se mi kaj takega v štirih letih odkar sem prenehal uporabljati fizične kartice, to še ni zgodilo, niti v Sloveniji niti v tujini. Bankomate pa je pač treba izbirati tiste, ki omogočajo brezstični dvig. Digitalna kartica lahko tudi reši zagato ob morebitni kraji fizične v tujini. Takrat komitent, ki je ostal brez plačilnega sredstva, saj je moral kartico tudi blokirati v aplikaciji, lahko naroči novo virtualno, jo dobi takoj, in lahko znova nemoteno plačuje. Digitalna kartica je lahko zanimiva tudi za tiste, ki so pooblaščeni na kakšnem drugem računu.

Obstoječi komitenti, se lahko odločijo za »ukinitev« obstoječe plastične kartice, in prehod na virtualno. Sta pa to ločeni zadevi, zato bo kartica v takem primeru nova. Smiselna bi se mi zdela možnost, da bi poklikal, naj banka ob preteku obstoječe kartice izda le še digitalno, vendar v NLB tega za zdaj še niso uvedli. Gre tudi v obratni smeri. Če nekdo začne z virtualno kartico, a se kasneje odloči za fizično, bo banka virtualno blokirala, izdala »pravo«, ki jo je nato seveda mogoče vnesti v mobilno denarnico. Ta je s funkcionalnostjo brezstičnega plačevanja še vedno na voljo zgolj za okolje Android prek Trgovine Play (ne pa tudi AppGallery), v okolju iOS ponuja le storitev hitrega nakazovanja Flik, medtem ko se za vstop v platformo Apple Pay v NLB za zdaj niso odločili.

Naslovna fotografija: NLB

• 
  Po toči nima smisla zvoniti
• 
  Preprosto omreževanje brez velikih naložb
• 
  Renault 4 Iconic: S Katro do Malinske in nazaj brez postanka za polnjenje
• 
  TerraMow V1000: »Kapibara« mi je pojedla vso travo!
• 
  NEDELJSKI NASVET: Glede baterij s trdnim elektrolitom si je treba naliti čistega vina!

The post Plačilna kartica lahko živi zgolj na telefonu appeared first on Tehnozvezdje.