Na prejšnjem razpisu, ki so ga večkrat dopolnjevali z dodatnimi sredstvi, bo skupno razdeljenih nekaj več kot 19 milijonov evrov. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo pa je pred časom potrdilo, da ima iz podnebnega sklada zagotovljenih novih 33 milijonov evrov za ta namen. Za zdaj je Borzen razpisal 14,4 milijona v dveh sklopih. 9,4 milijona za subvencije državljanom in 5 milijonov za subvencije podjetjem (pravnim osebam).

Pri obeh sklopih bo mogoče vloge, kot rečeno, oddajati šele od 18. junija naprej, torej bo vmes dober mesec praznine. To ne pomeni, da boste ostali brez subvencije, če v tem času kupite električni avto, saj je mogoče vlogo oddati za vsa vozila, kupljena v tem letu (od 1. januarja 2026 naprej), le nekoliko dlje boste čakali na nakazilo. Na odobritev vloge so sicer kupci v zadnjem letu čakali nekje med dvema in tremi meseci, potem pa še kakšen teden, da so dejansko dobili denar na svoj račun. Po prejemu subvencije je treba avto imeti v lasti tri leta, sicer bo Borzen terjal vračilo spodbude.

Prvič po dolgem času s tem razpisom nekoliko spreminjajo strukturo subvencij, vendar v sklopu za fizične osebe. Pri pravnih vse ostaja, kot je bilo, in tudi ne bo dodatne spremembe po 31. avgustu. Za običajne državljane je namreč po novem na voljo višja, 7.800 evrov vredna spodbuda za električna vozila z nakupno ceno do 25.000 evrov. Avtomobil za 20 tisočakov bo torej na koncu stal 12.200 evrov. Med 25 in 35 tisoč evri nabavne cene avtomobila subvencija ostaja na prejšnjem znesku 7.2000 evrov, prav tako med 35 in 45 tisoč evri pri 6.500 evrih in nad 45 tisočaki na 4.500 evrih. Do 65.000 evrov, kjer je zgornja meja upravičenosti za subvencijo. Dražji avtomobili je niso deležni. Toda za nakupe iz zadnjega cenovnega razreda (od 45 do 65 tisoč evrov) bo vloge za subvencije mogoče oddajati le še do 31. avgusta, po tem datumu bo meja za državno pomoč pri nakupu električna avtomobila (za fizične osebe) postavljena pri 45 tisoč evrih. Subvencija za rabljenega (do 45.000 evrov), ki ob registraciji ne sme biti starejši od treh let, ostaja 3.000 evrov.

Država torej še bolj spodbuja nakupe cenejših (in manjših) vozil, hkrati pa tudi uvoznike in trgovce k prilagoditvi cen tistih modelov, ki so blizu meje za 6.500 evrov subvencije, in zdaj še upravičeni do 4.500 evrov, kmalu pa ne bodo več. Odkar velja tovrstna razmejitev spodbud, smo videli kar nekaj primerov prilagajanja cen in s tem lovljenja višjih subvencij – še več sicer pri meji 35 tisoč evrov –, zato lahko upravičeno tudi tokrat pričakujemo podobne manevre.  

The post Cenejši zdaj z višjo subvencijo, dražji kmalu brez appeared first on Tehnozvezdje.

Aktualni javni poziv za dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud za električna vozila (JP SUB-EV25-1) je bil objavljen avgusta, Borzen pa na tej osnovi vloge zbira od začetka septembra. Za posameznike je na voljo 5,2 milijona evrov sredstev, še štirje milijoni evrov pa za podjetja in samostojne podjetnike, tu se je oddajanje vlog začelo minuli teden. Na poziv za fizične osebe je do konca redakcije glede na »števec« na spletni strani družbe Borzen oddanih že 1.025 vlog, skupni znesek zaprošenih sredstev pa se bliža petim milijonom in pol. Proračun razpisa presega že za skoraj 300 tisoč evrov. Toda Borzen je objavil obvestilo, da so sredstva še na voljo, saj bodo del predvidenih za pravne osebe prenesli na sklop za fizične osebe.

Zapisali so tudi, da je »Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) zagotovilo nova nepovratna sredstva za spodbujanje nakupov e-vozil, s katerimi bomo dopolnili obstoječa.«

Na ministrstvu so nam to potrdili in pojasnili, da imajo zagotovljenih 35,6 milijona evrov za spodbujanje nakupov e-vozil »do leta 2027 oziroma do porabe sredstev.« Od tega zneska je 20 milijonov evrov iz Podnebnega sklada in 15,6 milijona evrov iz Načrta za okrevanje in odpornost. Na vprašanje, kdaj bodo objavili nov razpis, so odgovorili, da predvidoma do konca meseca, vendar so »postopki potrjevanja daljši, ker gre za dodatna evropska sredstva iz Načrta za okrevanje in odpornost.« Potrdili so še, da višine subvencij in pogojev ne nameravajo spreminjati in da »se bodo subvencije za električna vozila nadaljevale tudi v prihodnje.«

Če bi povprečna višina zaprošene subvencije ostala dobrih 5.300 evrov, kot je v zadnjih mesecih, bi bilo dodatnega denarja za 6.690 vozil. Letos je bilo do konca septembra prvič registriranih 4.424 električnih vozil. Vsa sicer niso »predmet« subvencije, saj so nekatera testna v avtohišah, lahko pa tudi registrirana za povečevanje prodajnih številk (t. i. dnevne registracije). Toda, če bi se nadaljevalo po septembrskem tempu, ko je bilo prodanih oz. registriranih 742 električnih vozil, in za zdaj vse kaže, da se bo, ter ob upoštevanju, da bo novi razpis že pretežno pokril letošnje zadnje tri mesece, verjetno denarja ni dovolj do konca prihodnjega leta.

The post Novih 35 milijonov evrov za spodbujanje nakupov električnih vozil appeared first on Tehnozvezdje.

Lani pomladi je Borzen, ki je prevzel razdeljevanje subvencij od Eko sklada, razpisal skupno 15 milijonov evrov nepovratnih sredstev za spodbude za nakup električnih vozil. Od tega 11,25 milijona za fizične in 3,75 milijona za pravne osebe (pri teh so kasneje polega podjetij med upravičence dodali še espeje). Konec marca je kazalo, da je denarja še za približno štiri mesece, vendar so kupci razpoložljiva sredstva dejansko izčrpali v dveh mesecih. Odstopanje od predvidevanja lahko deloma pojasnimo tako, da je bilo lepo število vlog že takrat »na čakanju« za obravnavo, več pa je bilo v zadnjih mesecih tudi kupcev, ki so oddali vloge za višje zneske subvencije (saj je naprodaj več avtomobilov s cenami, ki to omogočajo), medtem ko je bil prej povprečni znesek precej nižji.

Ministrstvo je tako minuli teden objavilo spremembo razpisa v Uradnem listu, s čimer je sredstva za pravne osebe povečalo na skupno 8,75 milijona, torej za pet milijonov evrov. Za ta denar so že uspeli dobiti potrditev Evropske komisije, saj gre denar iz programa RePowerEU. Podjetja in samostojni podjetniki torej lahko nemoteno oddajajo vloge za subvencije in če privzamemo, da bo povprečna višina, za katero bodo zaprosili šest tisoč evrov (kot je povprečje vseh treh nivojev spodbud – 7.200, 6.500 in 4.500 evrov), to zadostuje 833 vozil. Morda ravno dovolj do konca leta.  

Že marca so v MOPE povedali, da imajo za te subvencije »za letos in prihodnje leto (2025 in 2026) skupno predvidenih 26.340.250 evrov.« Po poročanju Financ je najnovejše stanje dodatnih sredstev, poleg že razdeljenih 15 milijonov evrov, 19,2 milijona evrov. Od teh so jih 5 milijonov, kot rečeno, že razpisali za podjetja, še vsaj 5 naj bi jih bilo na voljo na novem razpisu za običajne državljane, 9,2 milijona pa bi za zdaj ostalo nerazporejenih. Borzen napoveduje objavo novega razpisa v roku enega meseca, pri čemer naj se pogoji ne bi spreminjali, odvisno pa je od tega, kako hitro bodo na ministrstvu uspeli dobiti »blagoslov« iz Bruslja. Tudi ta denar bo namreč iz evropskih projektov in bodo z njegovo porabo dokazovali uresničevanje določenih (pretežno okoljskih) ciljev in zavez, ki jih ima naša država. Predvidevam pa, da pet milijonov ne bo dovolj do konca leta, in bo sledilo najmanj še eno povečanje ali podobno zapiranje enega in odpiranje drugega razpisa kot zdaj.

Najvišja višina subvencije je 7.200 evrov, do nje je kupec upravičen, če končna cena avtomobila ne presega 35.000 evrov. Do 45 tisoč evrov je nato subvencija 6.500 evrov, nad to mejo in do 65. tisoč evrov pa najnižja vrednost, 4.500 evrov. Nad 65 tisoč evri subvencije ni. Subvencija za rabljena vozila znaša tri tisoč (do nakupne cene 45.000 evrov) ali dva tisoč evrov (od 45.000 do 65.000 evrov) in velja za prvič registrirana po 1. 11. 2021, če so iz uvoza ali če v Sloveniji zanje še ni bila uveljavljena subvencija.  

The post Subvencije za električna vozila ta čas na voljo le podjetjem, za fizične osebe kmalu nov razpis appeared first on Tehnozvezdje.

Prodaja električnih vozil je še vedno neizbežno vezana tudi na državne subvencije, ki jih od lani poleti podeljuje Borzen (pred tem jih je dolgo Eko sklad). Nakupne cene vozil sicer postopno padajo, a so še vedno v večini primerov višje kot za primerljiva z motorji na notranje zgorevanje, toda ob upoštevanju subvencije se lahko že izenačijo. Na to računajo tudi uvozniki, zato skoraj na vsaki predstavitvi tega ali onega novega modela slišimo podobne pozive glede stabilnih in dolgoročnih »pravil igre,« kot se je nazadnje izrazil Petr Podlipny, direktor znamke Škoda v podjetju Porsche Slovenija. V preteklosti so se namreč pravila glede subvencij oz. sami razpisni pogoji nekajkrat spremenili, običajno nepričakovano in lahko na način, ki je precej spremenil izračun pri nakupu novega avtomobila. Nazadnje smo denimo dobili različne stopne subvencije glede na nakupno ceno vozila. Najvišja višina subvencije je 7.200 evrov, do nje je kupec upravičen, če končna cena avtomobila ne presega 35.000 evrov. Do 45 tisoč evrov je nato subvencija 6.500 evrov, nad to mejo in do 65. tisoč evrov pa najnižja vrednost, 4.500 evro. Nad 65 tisoč evri subvencije ni.

Ko je razdeljevanje tega denarja prešlo na Borzen, je slednji v novem javnem pozivu razpisal 11,25 milijona evrov sredstev za fizične osebe in 3,75 milijona za pravne osebe. V določenih krogih smo že zasledili neuradne informacije, da se »malha« v drugem sklopu prazni, kar so na Borzenu potrdili. Po drugi strani je za običajne državljane na voljo še slaba polovica oz. približno pet milijonov sredstev. Borzen je namreč na javni poziv za fizične osebe doslej prejel nekaj več kot 1.800 vlog in jih obdelal približno 1.750. Pri tem je izplačal 6,16 milijona evrov subvencij. Od podjetij (pravnih oseb) je dobil približno 940 vlog in jih obdelal sto manj, izplačal pa 3,31 milijona evra subvencij. Glede na podatek, da je bilo v času od objave poziva v Sloveniji registriranih približno dva tisoč novih električnih vozil, je lep odstotek teh, za katere so kupci zaprosili za »nepovratna sredstva,« rabljenih iz tujine (kakšen pa najbrž tudi »domač,« pri katerem prej še ni bila izkoriščena ta možnost). Temu pritrjuje tudi povprečna višina subvencije, ki pri prvem sklopu znaša približno 3.500 evrov, pri drugem pa nekaj manj kot štiri tisoč evrov. Subvencija za rabljena vozila je namreč tri tisoč (do nakupne cene 45.000 evrov) ali dva tisoč evrov (od 45.000 do 65.000 evrov). Ko bo Borzenu uspelo razdelili denar za preostale vloge pravnih oseb, ki še čakajo na obdelavo, bo ta del poziva praktično izčrpan.

Že jeseni smo na strokovnem posvetu v organizaciji Društva e-mobilnost Slovenija med predavanjem predstavnice ministrstva za okolje, podnebje in energije Marije Lesjak slišali, da se »bodo javni pozivi za vozila nadaljevali tudi v prihodnjih letih.« Toda kaj konkretno to pomeni? Na ministrstvo smo naslovili vprašanja, kakšne načrte imajo na tem področju in kako nameravajo ukrepati v luči skorajšnje razdelitve doslej razpisanih sredstev za podjetja. Pri končnih kupcih bi bilo po dozdajšnji dinamiki denarja še za nekaj več kot 1.400 vlog, kar pomeni za štiri do pet mesecev, toda lahko bi ga zmanjkalo tudi precej prej. Če bi namreč večina zaprosila za enega od višjih dveh zneskov (hipotetično v enaki razporeditvi, kar bi pomenilo 6.850 evrov na prijavitelja), bi jih subvencijo dobilo le nekaj manj kot 750 in če bi prodaja električnih vozil s prihodom novih, cenejših modelov (kot so Citroen e-C3, Dongfeng Box, Ford Puma Gen-E, Hyundai Inster, Kia EV3, Mini Aceman ali Renault 5) dodatno zrasla, bi lahko sredstev zmanjkalo tudi v dveh mesecih.

Po zagotovilih ministrstva se to ne bo zgodilo. Zatrdili so namreč, da pripravljajo »povečanje sredstev za e-vozila na razpisih, kjer se ta porabljajo hitreje, na primer za pravne osebe.« Poleg tega so pojasnili, da je za letos in prihodnje leto (2025 in 2026) skupno predvidenih 26.340.250 evrov. Kot rečeno, je bilo prej že razpisanih skupno 15 milijonov evrov, ostane jih torej še malo manj kot 11,5 milijona (ali celo nekoliko več, če številka ne vsebuje tistega, kar ja Borzen odobril oz. razdelil že lani), najbrž dovolj vsaj do konca letošnjega leta, ne pa nujno do za večji del prihodnjega. Toda na ministrstvu so dodali še, podobno kot že takrat jeseni: »Razpisi za e-vozila se bodo izvajali tudi v prihodnje.« Za aktualne sta sicer vira financiranja nacionalni Sklad za podnebne spremembe ter evropska sredstva iz programa RePowerEU.

The post Denarja za subvencije za električna vozila še ne zmanjkuje appeared first on Tehnozvezdje.

V izvirnem razpisu je Borzen, ali pa ministrstvo, kjer so pisali besedilo in tehnične zahteve, močno pretiraval predvsem s tehnikalijami za domače polnilnice, s čimer je bil poziv povsem neživljenjski. Ponudniki so se spraševali, ali sploh obstaja polnilnica, ki v celoti ustreza zahtevam. S popravki poziva je drugače, saj, malce poenostavljeno povedano, lahko izberete katero koli »dinamična« z ustreznimi varnostnimi elementi in zaščitami. Kupiti pa jo seveda morate pri slovenskem ponudniku (ne denimo v kakšni kitajski spletni trgovini), poleg nakupa same postaje lahko uveljavljate tudi subvencijo za njeno namestitev.

Iz tehničnih zahtev je tako izginilo mnogo prejšnjih določil. Tako denimo ni več zahteva MID-meter za obračunavanje po pretočenih kWh, podpora za protokol OCPP (komunikacija med polnilnim mestom in »upravljavcem«), naprava IMD za nadzor izolacijske upornosti, polnilnici ni treba imeti zaslona in zahtevana garancija je splošna dvoletna (po prejšnjih zahtevah bi moralo biti pet let garancije na zaslon), tudi za zunanjo namestitev je ohišje lahko iz aluminija in ni več določen dostop do njene notranjosti (prej so zahtevali odpiranje s ključem). Zdi se torej, da so odstranili vse zahteve, ki so zelo očitno izhajale iz sveta javnih polnilnih mest, a so jih v prvotnem pozivu uporabili tudi za domača.

Še vedno ostaja enako določilo, da je mogoče uveljavljati do 60 odstotkov cene polnilnice (»upravičenih stroškov«), vendar največ 700 evrov. Za stroške namestitve polnilnega mesta je omejitev upravičenih stroškov 50 odstotkov in največ 300 evrov. Na posamezno polnilno mesto tako lahko prijavitelj na razpis zaprosi za največ tisoč evrov subvencije. Ena od kritik na poziv je letela na to, da je mogoče uveljavljati zgolj stroške za eno polnilno mesto. Popravek poziva to spreminja, saj je posameznik upravičen do subvencije za največ dve polnilni mesti, torej skupno dva tisoč evrov.

Sredstva v javnem pozivu ostajajo nespremenjena. Za sklop A, torej domača polnilna mesta, letos 300 tisoč in prihodnje leto še 100 tisoč evrov. Kdor želi dobiti subvencijo, bo tako moral pohiteti, saj je v malhi le za nekaj sto polnilnic denarja.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Razpis za subvencioniranje polnilnic za električna vozila zdaj končno primeren appeared first on Tehnozvezdje.

Pred tednom dni objavljeni javni poziv za Subvencije za nakup električnih polnilnih mest za električna vozila je marsikdo že nestrpno pričakoval, saj ga je družba Borzen napovedala dolgo časa, toda takoj po branju besedila razpisa, še posebej pa tehnične dokumentacije, se je začetno veselje, da je zadeva končno objavljena in bo na voljo državno sofinanciranje, sprevrglo v veliko razočaranje. Še posebej zahteve za domače polnilnice so (bile) take, da skoraj nobena ne ustreza, tiste redke, ki bi se jih dalo »prijaviti,« pa so približno dva- do trikrat dražje od večine najbolj prodajanih (dinamičnih in kakovostnih), ki stanejo nekje med 1.000 in 1.500 evri.

»Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo in Borzen kot izvajalec razpisa sta glede razpisnih pogojev javnega poziva za spodbude za zasebno polnilno infrastrukturo za električna vozila prejela več predlogov za prilagoditve. Predloge sta podrobno preučila in predvidoma v naslednjem tednu bo objavljena prilagoditev javnega razpisa,« so po nekaj dneh na naša vprašanja glede nenavadnih zahtev v razpisnih dokumentaciji in tudi odstopanj od prejšnjih podobnih razpisov z omenjenega ministrstva. Več niso želeli povedati, četudi po naših informacijah (to izhaja tudi iz zgornje navedbe, da je Borzen izvajalec razpisa, ne tudi njegov pripravljavec) vsebina poziva nastaja na ministrstvu, temveč so nas napotili na družbo Borzen, ki med drugim v imenu ministrstva vodi tudi razpisa za subvencije za električna vozila in za hišne baterijske hranilnike.

Po nadaljnjem poizvedovanju, kakšne prilagoditve poziva lahko pričakujemo, so z Borzna dobili naslednji odgovor: »Predlagane prilagoditve se nanašajo na določene tehnične zahteve, omejitev števila polnilnih mest in zahtevano dokumentacijo za oddajo vlog v sklopu B, točne informacije o spremembah pa bodo objavljene v Uradnem listu RS 14. 3. 2025.«

Med popolnoma nesmiselnimi tehničnimi zahtevami poziva za sklop A (torej domača polnilna mesta) so bili MID meter, ki se uporablja za obračunavanje po pretočenih kWh, IMD naprava za nadzor izolacijske upornosti (ta stane več kot polnilnica sama), odpiranje zgolj s ključem, pet let garancije na ekran in še kakšna druga.

Sam poziv tudi nudi mnogo premalo sredstev. Za domača polnilna mesta namreč predvideva 300 tisoč evrov letos in še sto tisoč prihodnje leto. Kot sem že omenil, je tudi precejšnja diskrepanca med tem razpisom in tistim za hranilnike energije (hišne baterije), saj tu upravičeni stroški za domača polnilna mesta znašajo 60 odstotkov »naložbe« (največ 700 evrov) in še 50 odstotkov stroškov namestitve (največ 300 evrov), medtem ko pri hranilnikih višina sofinanciranja ne sme preseči 40 odstotkov investicije – stroški montaže niso upoštevani – in postavljena je še zgornja cena na kWh. Če vsak dobi najvišji možni znesek sofinanciranja – tisoč evrov – to letos pomeni 300 in prihodnje leto še 100, torej skupno 400 polnilnih mest. Približno toliko, kakršna je (v »dobrem« mesecu) mesečna prodaja električnih vozil v Sloveniji. Medtem ko je subvencij pri nakupu vozil v »malhi« za približno eno leto, jih je torej za polnilnice za en mesec. Prav tako je znesek dokaj nizek za drugi sklop, ki sofinancira polnilna mesta v podjetjih. Še vedno sem prepričan, da bi država morala storiti veliko več za rast polnilne infrastrukture, če se želi Evropska unija (katere članica je Slovenija) v prihodnjih letih resno pomakniti v e-mobilnost. To pa pomeni tako sofinanciranje polnilnih mest, z razumnimi pogoji, kot tudi odpravo čim več nesmiselnih birokratskih omejitev (denimo pridobivanja soglasja za postavitev polnilnice v večstanovanjski zgradbi), a priča smo kvečjemu novim.

The post Ministrstvo in Borzen vesta, da sta udarila mimo z javnim pozivom za subvencioniranje polnilnic za električna vozila appeared first on Tehnozvezdje.

V okviru razprave na strokovnem srečanju Društva e-mobilnost Slovenija (DeMS) v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri je Marija Lesjak z omenjenega ministrstva izpostavila, da spodbujajo tako nakup vozil kot vzpostavljanje infrastrukture, vendar je potrdila, da državnih subvencij za slednjo doslej ni bilo. Ponudniki so sredstva večinoma pridobivali z evropskih razpisov, eden največjih, projekti so ta čas v teku, je bil za vzpostavljanje ultra hitrih polnilnic ob vseevropskem avtocestnem omrežju Ten-T (po zajema del slovenskih avtocest, ne pa vseh odsekov). »Javni pozivi za vozila so na voljo in se bodo v prihodnjih letih še nadaljevali,« je dejala predstavnica MOPE.

Za polnilno infrastrukturo dokončujejo tri razpise, ki bodo predvidoma objavljeni januarja, morda pa kateri že decembra. Prvi bo namenjen zasebni polnilni infrastrukturi in ga bo objavil Borzen, ki od poletja razdeljuje tudi subvencije za vozila. Upravičeni stroški pri teh subvencijah bodo zajemali domače polnilnice, nadgradnje priključkov, meritve, bolj ali manj vse, kar je potrebno za postavitev in priklop polnilnice doma ali podjetju. Tudi slednja se bodo lahko prijavljala, na voljo pa bo dva milijona evrov sredstev. »Namen je, da podjetja dajo polnilna mesta na voljo zaposlenim, predvsem bi bilo to koristno za tiste zaposlene, ki živijo v večstanovanjskih stavbah in doma nimajo možnosti polniti,« je izpostavila Lesjakova.

Drugi razpis bo za polnilne parke za vse vrste vozil na avtocestnem križu, na voljo bo 16 milijonov evrov. Torej bo ta razpis nekako dopolnjeval prej omenjenega in morda utegne prispevati k še kakšni lokaciji, kjer zdaj ultra hitro polnjenje še pogrešamo. V mislih imam predvsem gorenjski in primorski krak ter vipavsko dolino. Še tretji, »najbogatejši« razpis, saj bo na voljo 22 milijonov evrov, pa bo za polnilno infrastrukturo, ne zgolj oz. verjetno kar v pretežni meri ne ultra hitro, povsod drugod. V mestih, na podeželju, cestah, ki ne sodijo v Ten-T (Koroška, Zasavska), na turističnih destinacijah in podobno.

Poleg tega na ministrstvu pripravljajo zakonske spremembe, po katerih bodo morale občine pri pripravi prostorskih načrtov upoštevati, da so ti prilagojeni za naknadno postavljanje javno dostopne polnilne infrastrukture. Želel bi si še kakšne druge prilagoditve zakonov in državno usmeritev ali celo zahtevo. Denimo za t. i. pravico do polnjenja v večstanovanjskih zgradbah (»blokih«), kjer je zdaj zaradi obveze pridobivanja soglasja vseh sostanovalcev postavitev polnilnice, četudi najbolj počasne, pogosto misija nemogoče. Več bi se moralo dogajati tudi glede polnilnic na večjih parkiriščih (P&R, pred trgovskimi centri, pri turističnih lokacijah) ter v podjetjih, pri čemer utegnejo finančne spodbude nekaj pomagati, verjetno pa ne bodo dovolj ali celo ne glavna motivacija. Tudi Ellen Hiep iz nizozemskega združenja voznikov električnih vozil je delila tamkajšnjo izkušnjo, saj se je država že pred več kot desetletjem odločila, da bo e-mobilnost spodbujala z odlično infrastrukturo. Zato je v to področje veliko vlagala in zapovedala sodelovanje med vsemi ponudniki, tako da uporabniki ne potrebujejo pet različnih kartic in deset aplikacij, kot so v nedavnem testiranju slovenske infrastrukture ugotavljali člani DeMS. Tako je na Nizozemskem letos tržni delež električnih vozil na eni tretjini, skupno pa je ta država že blizu sedmih odstotkov teh vozil v voznem parku. Za primerjavo, Norveška s skoraj 90-odstotnim deležem v prodaji (gledano na letošnje celotno leto) je na približno četrtini, sosednja Avstrija pri 3,6 odstotkih, Slovenija pa je s približno 15 tisoč električnimi vozili približno pri enem odstotku.

The post Prihajajo dodatne subvencije z e-mobilnost, vesel pa bi bil še kakšnih drugih ukrepov appeared first on Tehnozvezdje.