Računalniki NUC so približno desetletje veljali za nekakšno merilo v svetu malih namiznikov, z njimi so se vsi primerjali. Toda v zadnjih letih je falanga kitajskih izzivalcev pokazala bistveno več idej, inovativnosti, zagona in tudi kakovosti kot za to področje že nekoliko nezainteresirani Intel, zato je bila sprememba »skrbništva« smiselna in očitno dobra poteza za nekaj nove svežine. Asus je letos že predstavil osnovno, klasično linijo NUC 14 (Pro) in še nekoliko igričarsko nabrito NUC 14 Performance. Zdaj so dodali še NUC 14 Pro AI, ki se od ostalih nekoliko razlikuje in bi lahko bil za pisarniško in še kakšno drugo uporabo morda celo najbolj atraktiven.

Malo drugačno je že ohišje računalnika, saj ni povsem klasična »škatla,« temveč malenkostno zaobljeno, s čimer se zagotovo lepše sklada z drugimi predmeti na mizi. Zunanjost zaznamuje še nekaj posebnosti, bolj ali manj vidnih. Na sprednji stranici je tipka Copilot, ki jo proizvajalci zdaj v sodelovanju z Microsoftom tlačijo povsod, kjer procesor ustreza (od omenjenega podjetja postavljenim) zahtevam za oznako Copilot+ PC. Mimogrede, tu Intel Core Ultra druge generacije zmore 48 TOPS za zmogljivost umetne inteligence, meja pa je 40 TOPS. Ta tipka seveda prikliče istoimenskega pomočnika. Morda bolj v praksi uporabna, če tudi le vklopu računalnika, je tipka na vrhu ohišja, ki ne naredi zgolj tega, temveč vsebuje tudi čitalnik prstnih odtisov in je tako najbolj priročen način za biometrični vstop v operacijski sistem Windows.

Še ena neobičajna lastnost so vgrajeni zvočnik in mikrofoni, s čimer vsaj v teoriji – v kolikor zagotavljajo dovolj dobro kakovost – odpade potreba po dodatnih tako za videokonference kot za konzumiranje vsebin. S tem se še zmanjša količina naprav na mizi in sprosti prostor na njej. Poleg tega bo vse več tovrstnih računalnikov imelo mikrofone zaradi glasovnih pomočnikov, navsezadnje je treba nekje upravičiti dodajanje umetne inteligence.

V notranjosti torej kraljuje najnovejši procesor Core Ultra z grafičnim delom Arc, ki bi moral zagotavljati zadostne zmogljivosti za večino opravil, seveda pa to ni računalnik za tiste, ki pogosto ali celo pretežno delajo z grafiko, fotografijami ali videom, medtem ko bi kakšno igro v polni visoki razločljivosti (če ne drugače z eno od metod izboljševanja slike) verjetno lahko povsem spodobno poganjal. Hlajenje med drugim vsebuje precej velika rebra (kolikor velika je pač mogoče vgraditi v tako majhno ohišje), kar bi moralo prispevati k temu, da se ventilator vrti le občasno in tako računalnik pretežno ostaja neslišen.   

Za pomnilnik so pri Asusu izbrali vrsto LDDR5x in je del osnovne plošče, torej nezamenljiv in nenadgradljiv, enako kot pri marsikaterem prenosniku. Nekaterim to ne bo všeč, a njim ta računalnik že v osnovi ni namenjen, drugim bo popolnoma vseeno. Vsekakor pa je to naslednja od razlik v primerjavi z večino mini PC-jev. Pomnilnik LDDR5x sicer omogoča pol več pasovne širine od običajnega DDR5 in s tem hitrejše delovanje programov, kar je utemeljitev, čemu so se odločili zanj. Edino, česar ne vem, je podatek, v kakšni konfiguraciji ga bodo prodajali. Domnevam, da ne z več kot 32 GB pomnilnika.

Za diske je na voljo ena reža m.2, kamor bo mogoče vstaviti disk NVMe PCIe 4.0 ali starejšega. To je prav tako lahko omejitev, saj določeni konkurenti nudijo dve reži, vendar bi se jo dalo obiti z dovolj veliko kapaciteto, denimo 4 TB.

Informacij, kdaj in za koliko bo ta računalnik naprodaj, v Asusu še niso dali. Predvidevam, da bo še letos in da bo nekoliko dražji od kitajske konkurence. Kar pa bo, upam, upravičil s kakovostjo in tudi poprodajno podporo.

The post Mali PC z nekaj zanimivimi rešitvami in podporo umetne inteligence appeared first on Tehnozvezdje.

Res je, namizni (podmizni?) računalnik ima za resne naloge očitne prednosti. Procesor lahko deluje z višjimi močmi, a ostaja na sprejemljivih temperaturah, grafična kartica je lahko velika za nekaj malih PC-jev skupaj, in da od sebe nore zmogljivosti – ob nori porabi energije –, na osnovni plošči in po ohišju razporejenih je lahko kopica diskov, najsi bodo vrste m.2 NVMe ali klasični SATA, prav tako je dovolj prostora za več ventilatorjev na treh stranicah ohišja, da se lahko vrtijo počasi in ne povzročajo pretiranega hrupa, čeprav neslišni ravno niso. Poleg tega je mogoče vse te gradnike in še kakšnega neomenjenega po želji in dokaj preprosto menjavati. Kar pa ni (bilo) dovolj, da bi ustavilo padanje razširjenosti tovrstnih računalnikov, na katere v bistvu prisegajo le še igričarji, tisti, ki delajo s 3D-grafiko, videom in še kakšno procesorsko in grafično zelo intenzivno vsebino, ter nekateri zanesenjaki in tradicionalisti. Močno se nagibam k temu, da bi zapustil to tabor. Enkrat vmes sem ga za približno tri leta že, ko sem delal s kombinacijo prenosnika in zunanjega monitorja, k čemur se tudi zdaj občasno vrnem, toda kasneje sem znova sestavil kišto, ki pa bo zdaj znova godna za upokojitev. Niti ne zato, ker bi bila že preutrujena ali premalo zmogljiva, temveč bolj zato, ker mi ne ustreza več najbolj. Imamo sicer še eno, bolj namenjeno igričarskim seansam, ki bo zanesljivo ostala, dokler bo približno sposobna tekoče poganjati najnovejše igre (kar je dandanes z izboljševanjem ločljivosti pravzaprav dokaj enostavno).

Razlogi za oklevanje, da bi tudi delovni računalnik ostal take zasnove, so najmanj štirje. Mini PC-ji so danes tako dovršeni in zmogljivi, da se mi komaj še da ukvarjati s sestavljanjem klasike za marginalne pridobitve. Zaradi onega drugega v tem ne potrebujem resne grafične kartice, tudi tisto občasno zapisovanje (»renderiranje«) videa bi vgrajena v procesor zmogla povsem v redu. Poleg tega bi pridobil nekaj prostora in mogoče tudi imel tišjo napravo (kadar delam na prenosniku je celo večino časa povsem neslišen, ker se ventilator ne vrti, četudi mora izrisovati sliko še za drugi zaslon), a ne nujno. Še zadnji razlog pa je v tem, da v namiznem računalniku redko kaj nadgradim, kar zelo verjetno velja za veliko večino. Upal bi staviti.

Seveda je mogoče zamenjati vse. In tudi na obstoječo osnovno ploščo vstaviti drug procesor, pomnilnik, disk, mogoče povečati kapaciteto slednjih in podobno. Vendar se v praksi vedno izkažejo omejitve, ki nazadnje pomenijo, da v »življenjski dobi« računalnika morda zamenjam disk ali kakšnega dodam, povečam količino pomnilnika in morebiti še zamenjam grafično kartico. Toda tudi te menjave so omejene na to, kar osnovna plošča podpira. V mojem primeru je denimo reža za disk m.2 NVMe zgolj ena in še različice PCIe 3.0. Resda bi vanjo lahko vstavil disk vrste PCIe 4.0, vendar ga hitrostno ne bi izkoristil in malo nesmiselno je hitrejšega kupovati »na zalogo,« pri čemer bodo takrat, ko bom zamenjal ploščo z naprednejšo, tudi diski še hitrejši in verjetno cenejši. Prav tako se mi ne splača dodatno investirati v pomnilnik DDR4, glede na to, da bo naslednji računalnik zagotovo imel novejšega in hitrejšega DDR5. Morda celo z novimi, povsem drugačnimi moduli CAMM. Še manj smisla je v menjavi štiri leta starega procesorja za generacijo novejšega na podnožju AM4, kajti hitro bi ugotovil, da bi veliko več pridobil s prehodom na platformo AM5. To pa zahteva menjavo osnovne plošče in pomnilnika, s čimer sem že na glavnini ključnih sestavnih delov računalnika. Obdržal bi lahko grafično kartico (ki je, kot rečeno, pretežno neizkoriščena) in potencialno diske, pri čemer bi tistega m.2 (ostali so 2,5-palčni SATA) »prekategoriziral« v sekundarnega, namenjenega shranjevanju podatkov, in si za glavnega omislil novega, veliko hitrejšega, da bi bil celoten sistem hitrostno usklajen.

Skratka, napredek tehnologije in menjave generacij, z njimi pa različnih podnožij in rež, so še vedno tako hitre, da je obljuba nadgradljivosti vedno znova ostaja neizpolnjena. Lahko kaj nadgradim, toda vemo, da se na naslednjo generacijo na splača, čez dve ali tri pa bo že vse popolnoma drugače. Zato sem vse bolj prepričan, ob napredku zmogljivosti v majhnih ohišjih, da je to lahko prava pot naprej. Ni brez pomanjkljivosti. Treba bo klasične diske preseliti v zunanje ohišje in jih priključiti čez USB-C, prav veliko prostora za povečevanje pomnilnika ali diskovnega prostora ne bo (vendar bo že začetna količina razkošna) in skrbi me, kako se bodo starali ventilatorji ter kje so bo dalo dobiti nadomestne. Vendar eno, dokaj pozitivno izkušnjo z mini PC-jem (Intel NUC) iz sredine prejšnjega desetletja že imam. Še vedno pa me lahko kakšne dobre cene komponent v prihodnjih tednih premamijo, da si še za naslednjih tri do pet let podaljšam vztrajanje pri kišti.

V kolikor še koga zanima prehod na mini PC ali bi si ga omislil »za zraven,« denimo za priklop televizorja nanj, se vedno kakšen zanimiv najde med priporočili izdelkov z naj cenami.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

• 
  Renault Twingo: Toliko prevoženih kilometrov z gasom do podna nisem pričakoval!
• 
  TerraMow 500 Mini: Česa takšnega od cenovno ugodne kosilnice nisem pričakoval!
• 
  NEDELJSKI NASVET: Ko ne veš, kam bi se odpravil, vprašaj to aplikacijo
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Umetna inteligenca nas dokazano poneumlja
• 
  Morda bo prav vaša fotografija letos razstavljena v pariškem Grand Palaisu

The post Nadgradljivost namiznih računalnikov je vsaj do neke mere lažna obljuba appeared first on Tehnozvezdje.

Mala računalnika sta navzven pretežno identična, razlikujeta se v procesorju, ki ju poganja. Tako v naboru priključkov kot v notranjih možnostih razširitev pa imata nekaj prednosti pred večino ostalih podobnih mini PC-jev. Med priključki na sprednji strani nudita klasični USB in USB-C (samo za prenos podatkov) ter kombinirani zvočni izhod oz. vhod (3,5 mm), zadaj pa še en USB-C (USB4), dva USB 2.0 in enega 3.2, HDMI 2.1 (do 4K 120 Hz), displayport 1.4 in omrežni priključek 2,5 Gb/s. Predvsem displayport je posebnost, ki je redko srečamo, a bo te možnosti marsikdo vesel, še posebej, če namerava priklopiti več monitorjev (oba omogočata tri naenkrat). Tudi dva USB-C nista zelo pogosta.

Znotraj je mogoče v reži za pomnilnik tega vstaviti za kar 256 GB (vrste DDR5), več kot pri bolj ali manj vseh konkurentih (za zdaj sicer prodajajo zgolj vnaprej opremljeno različico z 32 GB pomnilnika in 1 TB diska SSD). Pogosta omejitev tovrstnih PC-jev je tudi razširljivost diskovnega prostora. Dvojica Beelink nudi po dve enakovredni reži m.2 za diske NVMe PCIe 4.0 do velikosti 4 TB. Skupno je torej mogoče vstaviti za 8 TB diskovja. Drugod je običajna omejitev 2 TB na režo, pa še ta je lahko zgolj ena sama ali pa je druga za disk manjše dolžine (2242 ali 2230 namesto 2280, kot je tukaj), kar močno omeji izbiro in tudi zviša ceno. Za brezžično  povezljivost skrbita vmesnika Wi-Fi 6 (žal ne 6E ali 7) in bluetooth 5.2.

SER8 je z osemjedrnim (16 niti) procesorjem Ryzen 7 8845HS v zmogljivostih blizu namiznim PC-jem, deluje lahko pri 65 W, v uravnoteženem načinu pa s 54 W, da je ventilator manj slišen. Grafični del Radeon 780M je še vedno v vrhu integriranih rešitev, v igrah je lahko dovolj za spodobno število sličic pri polni visoki razločljivosti. Po drugi strani je Core Ultra 5 125H nekoliko drugačen procesor, v resnici bolj smiseln za prenosnike, saj ima kar osem varčnih jeder ob štirih zmogljivih. Pričakujem, da bodo njegovi rezultati v meritvah zaostajali za približno četrtino ali morda celo tretjino. Po drugi strani bi utegnil biti grafični del Arc povsem primerljiv in lahko celo bolj primeren za montiranje videa, saj so ti programi bolje optimizirani za Intelove procesorje. Kdor želi zmogljivosti ločene grafične kartice lahko priključi zunanjo prek USB4.

SER8 v konfiguraciji 32 GB + 1 TB (in z Windows 11) neposredno pri proizvajalcu stane približno 600 evrov, enako opremljem SEi14 pa je slabih 50 evrov dražji.

Fotografije: Beelink

• 
  Renault Twingo: Toliko prevoženih kilometrov z gasom do podna nisem pričakoval!
• 
  TerraMow 500 Mini: Česa takšnega od cenovno ugodne kosilnice nisem pričakoval!
• 
  NEDELJSKI NASVET: Ko ne veš, kam bi se odpravil, vprašaj to aplikacijo
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Umetna inteligenca nas dokazano poneumlja
• 
  Morda bo prav vaša fotografija letos razstavljena v pariškem Grand Palaisu

The post Idealna mala računalnika za pisarniška in zahtevnejša opravila appeared first on Tehnozvezdje.

Trg mini PC-jev v zadnjem času sveti in Minisforum je eno bolj dejavnih podjetij na tem področju. Njihov najnovejši model AtomMan X7 Ti je tudi najbolj izstopajoč. Predvsem po tem, da ima na zgornji strani ohišja, ki je postavljeno pokonci, na prilagodljivem stojalu, štiripalčni zaslon na dotik, ki prikazuje informacije o delovanju sistema (obremenjenost, frekvence, temperature in podobno), lahko pa tudi uro ali kaj drugega. Nad zaslonom (kadar je računalnik postavljen na stojalu) je kamera s sliko polne visoke razločljivosti (1080p), v ohišju pa sta tudi mikrofona. Za spletne konference in video pogovore torej ni treba kupovati ničesar zunanjega in tudi ni nujno uporabljati prenosnika ali telefona.

Še ena posebnost še priključek Oculink, ki se vse bolj uveljavlja za priklapljanje zunanjih, zmogljivih grafičnih kartic, saj nudi večjo pasovno širino kot USB4 oz. Thunderbolt 4 (in 3), s čimer so zmogljivosti kartice bolje izkoriščene. Kupec računalnika lahko dokupi mesto za priklop kartice, ki pa je brez ohišja, torej se kartica žal praši nekje na mizi ali pod njo. Za razliko od cenejšega modela 780XTX pa tu Oculink na zaseda enega od dveh mest za diske m.2.

Računalnik poganja najnovejši Intelov prenosniški procesor Core Ultra 9 185H, ki je nastavljen na delovanje s 65 W, temu primerno je tudi hlajenje (v prenosnikih ne more vzdrževati take zmogljivosti). Na voljo sta dve reži za pomnilnik DDR5 (So-dimm) in tudi, kot rečeno, dve m.2 za diska NVMe PCIe 4.0, vendar le ena polne dolžine (2280), druga pa krajša, 2230, kot v prenosnih igralnih konzolah. V ohišju je tudi čitalnik kartic mikro SD. Za povezljivost so na voljo Wi-Fi 7, bluetooth 5.4 in dva žična omrežna priključka (Ethernet) 5 Gb. Od ostalih priključkov so tu 2x USB 3.2 in 1x USB-C (USB4) ter kombinirani izhod 3,5 mm na eni strani ter še en USB 3.2, USB 2.0 in USB4, HDMI 2.1, displayport 2.0 in oculink (poleg Ethernetov) na drugi strani. Tam je tudi vtič za zunanji napajalnik, ki bo ležal nekje pod mizo.

Cena za gol računalnik brez pomnilnika in diska je 759 evrov, za konfiguracijo z 32 GB in 1 TB SSD-ja ter Windows 11 pa 959 evrov. Če želite v kompletu še ležišče za grafično kartico, bo to zadevo podražilo za 60 evrov. Vse to so »akcijske cene,« ki pa pri Minisforumu pogosto kar ostanejo.

Fotografije: Minisforum

• 
  Renault Twingo: Toliko prevoženih kilometrov z gasom do podna nisem pričakoval!
• 
  TerraMow 500 Mini: Česa takšnega od cenovno ugodne kosilnice nisem pričakoval!
• 
  NEDELJSKI NASVET: Ko ne veš, kam bi se odpravil, vprašaj to aplikacijo
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Umetna inteligenca nas dokazano poneumlja
• 
  Morda bo prav vaša fotografija letos razstavljena v pariškem Grand Palaisu

The post Je to idealen mini PC, ki te lahko odvrne od prenosnika ali velikega namiznika? appeared first on Tehnozvezdje.

So mar računalniki v velikih stolpičastih ohišjih, po možnosti vodno hlajeni, res edina izbira za navdušence nad videoigrami, ki zagovarjajo igranje le teh doma, ne na poti? Če vprašate Asusov oddelek ROG (in še koga, denimo kitajski Minis forum), potem je ogovor negativen! Pa nimajo v rokavu izgovora, da v tej vlogi zlahka uporabite gejmerski prenosnik ali celo konzolo z okenskim sistemom Ally. Pokazali so še enega aduta. ROG Nuc oziroma mali namizni računalnik, ki si je, o tem pač ni dvomov, marsikaj izposodil iz »mobilnega sveta«. Ne mislim pisati o njem, saj ne vem, kdaj, če sploh, bo zašel v naše trgovine, temveč o trendu povečanega zanimanja za majhne računalnike – mini PC-je!

Elektronika, namenjena vgradnji v prenosnike, ponajprej mislim na procesorje in v manjši meri grafične kartice, je postala dovolj zmogljiva in primerna za uporabo še kje. Na primer v miniaturna namizna ohišja, nekakšna v slogu, »draga pomanjšal sem otroke«, skrčena tista velika, ki jih največkrat zaradi velikosti (ali videza) raje skrivamo pod mizami. Zaradi mer imajo veliko prednosti, a seveda tudi kakšno slabost. A kljub temu jih vse pogosteje priporočajo.

Najprej so na vrsti prednosti, …

Presenetljivo je zanje več prstov obrnjenih navzgor kot navzdol. Zaradi majhnosti tak računalnik zlahka postaviš poleg monitorja (ali več njih). Ne kazi skrbno negovanega videza delovnega okolja, pa še, ko moraš nekaj vtakniti v vrata USB, ti ni treba plezati pod mizo. Ker je ohišje obilnejše od ohišja prenosnika, ima tak računalnik zlahka učinkovitejše hlajenje, zaradi česar lahko enak glavni procesor in grafični čip precej dlje delujeta na maksimalnih zmogljivostih, ne zgolj nekaj (deset) sekund. Ob skoraj enaki, udobni prenosljivosti. Na poti z njim kajpada ni mogoče delati, nima ne zaslona ne baterije, toda zlahka ga pospraviš v torbo, odneseš domov, ali v pisarno in tam nadaljuješ delo.

Še en način uporabe se mi je utrnil. Skriješ ga v omarico, z njim povežeš brezžično tipkovnico in miško ter namesto zaslona uporabiš kar bližnji televizor. Povsem primerno za posameznike, ki računalnik doma potrebujejo redkeje, radi na njem gledajo raznolike vsebine, pridobljene iz vsepovsod in ga nasploh ne uporabljajo za zahtevne naloge. Čeprav so vse bolj sposobni tudi teh. Bognedaj, da bi bil majhen računalnik opremljen z novejšimi procesorji Intel (Core Ultra) ali AMD, kajti potem bi hitro našli še en nadvse zabaven način uporabe. Igranje videoiger za osebne računalnike, na velikem zaslonu.

Pomembna prednost majhnih računalnikov je do denarnice prijaznejša cena, ki je bližje cenam namiznih kot cenam prenosnih računalnikov. Razlog je tudi v tem, da nimajo zaslona, tipkovnice s sledilno ploščico in baterije.

… in nato slabosti

Kajpak so tudi slabosti (kdaj jih ni?). Zaradi manjše prostornine ohišja hlajenje kljub vsemu ni učinkovito kot v večjem namiznem računalniku, z nič koliko ventilatorji in po možnosti še z vodnim blokom. Zaradi tega v majhnih računalnikih ne boste našli najbolj zmogljivih procesorjev in grafičnih kartic, ki jih ne srečujete niti v prenosnikih, saj so namenjeni večjim namiznikom.

Vsaj še ena slabost je. Nudijo zelo malo možnosti nadgrajevanja. Morda lahko zamenjate delovni pomnilnik in pogon SSD, nakar so možnosti nadgradnje izčrpane. Ravno tako zna biti nabor priključkov manj bogat, ne toliko v številu, kot po vrstah, kar velja preveriti, ko se odločate o nakupu.

The post NEDELJSKI NASVET: Mali in veliki »PUJS« appeared first on Tehnozvezdje.