Oblikovno so si modeli podobno kot jajce jajcu. Vsaka podobnost z jajčasto obliko ušesnih skodelic je seveda čisto naključje. Slušalke H9 so malenkost težje od žičnega modela H3. Razumljivo, kajti pogoj brezžične povezave so baterije. Kakovost izdelave je na podobni ravni, saj tudi te slušalke med prilagajanjem dolžine naglavnega traku in vrtenja skodelic niti malo ne škripljejo ali kako drugače kažejo na površno izdelavo. Zunanja in površina ušesnih blazinic, ki pride v stik s kožo, je iz pravega in dokaj debelega usnja, kar obljuba dolgotrajno uporabo. To je glavna konstrukcijska razlika z modelom H7, ki ima, enako kot model H3, blazinice pokrite z umetnim materialom. Zaradi tega je škoda, da je ta ravno tako uporabljen za notranji obod blazinic pri slušalkah H9. Saj najprej razpoka in kmalu zatem odpade. Seveda, blazinic sami ne morete zamenjati.

Zaradi brezžičnega vmesnika je na obodu leve skodelice poleg koleščka za prilagajanje glasnosti in mikrofona na premični ročici, ki je pričakovano ni moč po želji odstraniti, še priključek USB tipa C za polnjenje in tipka za vklop in izkop aktivnega dušenja hrupa. Na desni pa so še kombinirana tipka za preklop med zvokom igre in klepetanjem ter tipki za seznanjenje preko vmesnika Bluetooth in za vklop in izklop. Slušalke zlahka povežete z igralno konzolo, računalnikom ali pametnim telefonom. Čeprav niso ravno narejene z namenom, da bi jih uporabljali z njim. V primeru, da računalnik ne podpira Bluetootha, je v kompletu še USB ključ s samosvojim radijskim vmesnikom.

Baterija težo slušalk v primerjavi z žičnim modelom H3 poveča za 30 gramov, kar pomeni, da so enako udobne. Še več. Skodelici z blazinicama sta dovolj veliki, da v celoti objameta ušesi in ob tem ne tiščita preveč na okoliško tkivo. Zlahka jih imate na glavi več ur, pa vas ne bodo pretirano motile. Življenjska ura do 32 ur, seveda brez vključenega aktivnega dušenja hrupa obenem zagotavlja, da jih ni treba polniti vsak dan oziroma čisto po vsaki dolgotrajnejši uporabi.

Blazinice z debelo peno dobro zvočno izolirajo, tako da aktivno dušenja večino časa ni nujno. Zlahka ga vklapljate z gumbom na levi skodelici, zato ni nujno, da imate na računalniku nameščeno pripadajočo programsko opremo. Pomaga pa ta pri prilagajanju zvoka, čeprav bodo za večino že standardne nastavitve zadovoljive. Uporaba programa ni nujna, a če boste slušalke priklopili na osebni računalnik, potem nastavite sistemski zvok na najvišjo jakost in glasnost nato prilagajate s koleščkom na levi skodelici. Aktivnega dušenja doma ne boste potrebovali, bo pa prišlo prav v hrupnejših okoljih javnega prometa, urbanih središčih in drugih mest z enakomernim zvokom, ki ga sistemi za dušenje najlažje izničijo.

Slušalke so ponajprej gejmerske, zato je poudarek na srednjih in višjih tonih ter ne toliko na nizkih (basih). Čeprav znajo tudi ti pri predvajanju nekaterih glasbenih zvrsti kar solidno zveneti. Zvok ni slab, a po drugi strani, niti ne pretirano dober in glasen. Je pa izredno jasen in brez popačenj tudi pri najvišji jakosti, kar je vsekakor dobro. Možno jih je uporabiti za poslušanje glasbe raznovrstnih slogov, toda v ta namen boste na trgu našli nič koliko boljših in hkrati cenejših. Poskrbljeno je še za odlično slišnost govora, ki ga posname od modela H3 za razred boljši mikrofon kot sogovornika v spletni klepetalnici.

HVALIMO:

• Udobnost med dolgotrajnim nošenjem
• Odlično dušenje hrupa
• Dolga življenjska doba baterije
• Soliden mikrofon

GRAJAMO:

• Ne najbolj razumljiva obvestila (povezane, prazna baterija)
• Pretirano visoka cena
• Glede na ceno preveč »plastična« zasnova
• Reprodukcija visokih tonov (manj zvočnih podrobnosti)

The post Sony Inzone H9: V vsem, tudi v ceni izpolnijo pričakovanja appeared first on Tehnozvezdje.

O tem, ali pametni telefoni prisluškujejo, ko ne bi smeli, so mnenja deljena. Večina to kategorično zanika in trdi, da ne gre brez nameščene vohunske programske opreme, medtem ko manjšina o prisluškovanju sploh ne dvomi. Telefoni so namreč izjemno zmogljivi računalniki, ki jih imamo ves čas blizu sebe in kot taki imajo poleg kopice želenih funkcij tudi kakšno manj prijetno.

Vemo, da lahko na telefon namestimo (ali namestijo) vohunske aplikacije. Nekatere se niti ne imenujejo tako. FlexiSpy se predstavlja kot storitev za starševski nadzor, toda med skrbjo za varnost bližnjih in zalezovanjem je izredno tanka meja. Sposobne so zbiranja raznovrstnih podatkov, vse od besedil preko fotografij in videa do posnetkov telefonskega klica. Hkrati je to njihova Ahilova peta. Pošiljanje na strežnik je podatkovno potratno in s pravimi orodji je sumljive prenose relativno preprosto zaznati. Je to edina možnost? Žal ne! Medtem ko je datoteka z glasovnim posnetkom velika, besedilni prepis govora zahteva zelo malo podatkov.

Ste zamahnili z roko, kajti prepričani ste, da ste varni, kjer je slovenščina majhen jezik? Komu se ljubi ukvarjati z izdelavo zanesljivega orodja za narek, ki bi ga uporabljalo malo ljudi? Ne bi smeli. Googlovo orodje za sprotni prepis (Google Live Transcribe) je še kako učinkovito. Naredi sicer kar nekaj napak, toda ne toliko, da bi bilo bistvo pogovora izgubljeno. Prepis shrani v veliko manjši datoteki, kot bi bila datoteka z zvočnim zapisom, zato je odtekanje podatkov neprimerno težje zaznati.

Se lahko učinkovito zaščitimo?

Varnostni mehanizmi mobilnega sistema bi nas morali ščititi pred preveč radovednimi aplikacijami. Digitalni pomočniki so sicer izredno uporabni, toda hkrati so tudi grožnje. Ko deluje, mora biti mikrofon vključen, saj ves čas spremlja zvoka in čaka na govorni ukaz za aktivacijo. Kot je »OK Google«. Zgodi se, da se odzove na napačno izgovorjene izraze, ki so podobne aktivacijskemu in začne snemati zvok. Tega seveda pošlje na strežnik, saj je za razliko od aktivacijskega govornega ukaza, prepoznavanje nadaljnjih ukazov in vprašanj izvaja tam. Da digitalni pomočnik sploh deluje, mora imeti dovoljenje za uporabo mikrofona, ki mu ga rade volje damo. Toda do zadnje različice sistema Android nismo imeli indikatorja aktivnosti mikrofona. Dokazano so ga lahko uporabljale nekatere aplikacije, medtem ko se uporabniku o tem ni niti sanjalo. Vsi Applovi telefoni in nekateri z novejšo različico Androida zato zdaj v zgornjem vogalu zaslona prikažejo piko, ki obvešča, kadar je aktiven. Vsaj nekaj. Žel to še ne pomeni, da smo na varni strani. Poleg mikrofona ima vsak telefon še celo vrsto tipal, za dostop do katerih aplikacijam ni treba zahtevati dovoljenj, ki jih je v določenih primerih možno uporabiti za prisluškovanja. Vsaj v teoriji, saj še ni nobenih indicev, da bi jih že izkoriščali.

Prisluškovanje brez mikrofona

Kot pravijo strokovnjaki, naj bi bili nekateri drobni merilniki pospeška in žiroskopi dovolj občutljivi za prisluškovanje pogovorom. Telefon jih uporablja za zaznavo orientacije in gibanja naprave, za dovolj nedolžne stvari, zaradi katerih se snovalcem operacijskim sistemom ni zdelo pomembno, da bi aplikacije tudi za dostop do njih potrebovale dovoljenja. Čeprav zagotavljajo podatke o lokaciji uporabnika, njegovi fizični aktivnosti in še katere, ki so dragoceni v kampanjah ciljanega oglaševanja.

Natančnost omenjenih tipal ni dovolj visoka, da bi z njihovo pomočjo neželena aplikacija telefon spremenila v napravo sposobno prisluškovanja v prostoru, lahko pa zabeležijo tresljaje zvočnika. Potrebovali bi še primerne programske algoritme umetne inteligence za rekonstrukcijo besed in stavkov iz tako pridobljenih vzorcev. Zdaleč, da bi bilo preprosto, toda kot pravijo, je teoretično mogoče.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post DOBRO JE VEDETI: Srh vas bo spreletel, česa so telefoni načeloma sposobni! appeared first on Tehnozvezdje.

The post Uho je naš najhitrejši senzorski organ appeared first on Tehnozvezdje.