Ljubljana se po besedah poslovnega direktorja družbe Mastercard v Sloveniji Luke Gabrovška z novostjo postavlja ob bok več kot 250 mestom po svetu, »kjer lahko prebivalci in turisti brez večjega truda plačujejo javni prevoz.« V osnovi gre za enostavnost in tudi za to, da se ni treba ukvarjati z odgovorom na vprašanje, »kako naj plačam vožnjo z mestnim avtobusom.« Gotovino so na »trolah« ukinili l. 2009, ko so uvedli kartico Urbana. »Enostavnost uporabe je ključna prednost, to spodbuja k uporabi tistih oblik mobilnosti, ki jih mesto tudi želi spodbujati,« je ob tem izpostavil podžupan Mestne občine Ljubljana Rok Žnidaršič. »Ljubljana ni prva, ki bo povzela to rešitev, na Nizozemskem na njej sloni celoten javni promet in je popolnoma brezgotovinski. Ostala slovenska mesta bodo zagotovo sledila,« je še poudaril Luka Gabrovšek.

Rok Vihar, namestnik direktorja LPP, je pojasnil, da bo plačevanje z bančnimi karticami dopolnilni način Urbani. Nikakor ne konkurenčni in je tudi ne bo izrinil. »Oba sistema bosta zelo lepo živela drug ob drugem, za obiskovalce bo uporaba bistveno lažja, medtem ko bodo meščani verjetno večinoma uporabniki Urbane, a občasno bodo šli na avtobus tudi z Mastercardom.«

Dnevno aktivnih uporabnikov Urbane je sicer približno 80 tisoč, skupno izdanih kartic pa je kar 1,3 milijona. Novo aplikacijo si je že namestilo približno 40 tisoč uporabnikov. Tudi v njej se da po novem polniti dobroimetje z bančnimi karticami, mogoče pa je tudi prenesti obstoječo fizično kartico v digitalno okolje, vendar potem v plastični obliki preneha delovati. Zato in ker aplikacija deluje čez bluetooth, ne čez NFC za (hitrejše in bolj priročno) brezstično prislanjanje, bi sam raje ostal kar pri obojem. Za vsak slučaj.

Plačilo ljubljanskega avtobusa z bančno kartico bo mogoče za eno samo vožnjo, veljalo bo torej od takrat, ko bo potnik vstopil na avtobus in prislonil kartico, do takrat, ko bo izstopil. Če bo prestopil na drugega, bo plačal vnovič. Urbana seveda omogoča vožnjo do 90 minut z enim plačilom. Prav tako bo slednja še naprej nujna za mesečne, dijaške, upokojenske in druge abonentske vozovnice. Slednje se zdi dokaj logično, glede prestopanja pa so nekatera mesta po svetu bolj napredna, saj je to mogoče tudi z bančnimi karticami, ki v zalednem sistemu postanejo (oz. njihovi digitalizirani »žetoni«) nekakšne priložnostne mestne kartice za tisto obdobje.

Dolgo že poslušam, kako bi morala biti bančna kartica privzeto plačilno sredstvo v mestnem potniškem prometu, na parkirnih avtomatih, polnilnicah za električna vozila in še kje. Nekateri znova promovirajo gotovino, toda ta se ne bo vrnila, ker je preprosto nepraktična za tovrstne uporabe in bi sploh na avtobusih povzročala dodatno gnečo in zamude. Glede kartic, ki jih imamo vsi v žepu, se strinjam. Nedvomno ni niti enega dobrega razloga, da bi morali naključni uporabniki iskati aplikacije, namenske kartice ali še kaj tretjega, da lahko uporabijo želeno storitev. Še posebej, če brez tega plačila ne morejo priti, kamor želijo, ali se izogniti kazni (npr. za nepravilno parkiranje). Obenem pa si vsekakor predstavljam, da za redne uporabnike bančna kartica ne bo primarno plačilno sredstvo.

Na avtobusu bo to Urbana, Centralka ali kakšna druga lokalna kartica. Podobno za izposojo koles. Medklic – seveda bi bilo prav, da bi se mesta po Sloveniji dogovorila za eno samo ali interoperabilnost različnih. Za parkiranje prav tako ali pa Easypark oz. kakšna druga aplikacija, ki nudi dodatne možnosti (podaljševanje in skrajševanje časa parkiranja, tudi na daljavo, parkiranje s prepoznavo registrske tablice, itd). Za polnjenje vozil bodo namenske kartice in aplikacije tudi nudile nižje cene, spremljanje podatkov, upravljanje na daljavo in še kaj. Vsaj del te funkcionalnosti se da vzpostaviti s spletnim vmesnikom, pri čemer polnilnica vsakič sproti generira kodo qr za dostop do njega, cenovni del z naročninami pa bo verjetno vezan na kartico »avtomobila«, aplikacijo ali pa kar na samo vozilo. Kar pa je tudi najugodnejša možnost, saj odpade potreba po kakršnih koli karticah, če se avto in polnilnica sporazumeta sama. Bomo morda tudi na avtobus nekoč vstopali samo z določenim čipom nekje pri ali v sebi? (Prepoznavo obraza in druge biometrične metode bodo, vsaj upam, prepovedali na ravni EU.) Verjetno bi večina še vedno raje izbrala prislanjanje kartice ali vklapljanje povezovanja po bluetoothu, samodejnost se v tem primeru zdi nekoliko preveč distopična.

• 
  TerraMow V1000: »Kapibara« mi je pojedla vso travo!
• 
  NEDELJSKI NASVET: Glede baterij s trdnim elektrolitom si je treba naliti čistega vina!
• 
  Logitech širi cenovno dostopnejšo serijo G3 z novo miško in tipkovnico
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Svetoskrunjenje ali balzam za ušesa?
• 
  Začetek projekta ShieldHealthAdria: Telekom Slovenije vodi evropski projekt za večjo kibernetsko varnost in odpornost zdravstva

The post Javni prevoz bomo plačevali z bančnimi karticami, vendar ne vsi in ne vedno appeared first on Tehnozvezdje.

Ljubljanski mestni svet je potrdil uvedbo plačevanja z debetnimi in kreditnimi karticami na mestnih avtobusih. Poleg tega je v prestolnici po enem v Mariboru in enem v Kopru začelo delovati tudi prvo parkirišče s kamerami ponudnika Easy Park. Zadevi na prvi pogled morda nista povezani, a sta obe del poenostavljanja plačevanja za prometne storitve, tako za meščane kot še bolj za obiskovalce in turiste.

Sistem ljubljanske mestne kartice je zastarel in marsikomu že leta pošteno dviguje krvni tlak. Še posebej, ker je Urbana na telefonu malodane neuporabna, polnjenje fizične kartice pa je tudi daleč od priročnega. Plačevanje parkirnine je poenostavila in izboljšala storitev EasyPark, pri kateri je mogoče med drugim podaljšati čas parkiranja (če nismo že na limitu določene cone) ali ga predčasno zaključiti, res pa ga je tudi še dodatno podražila. Po novem bo najmanj vožnjo z mestnim avtobusom mogoče poravnati s katero koli brezstično plačilno kartico (seveda tudi tisto, ki je digitalizirana na telefonu ali v uri), napovedujejo da že v začetku prihodnjega leta, čeprav sem glede na pretekle izkušnje s podobnimi napovedmi skeptičen (sploh, ker smo že oktobra, opreme pa menda še nimajo kupljene in pripravljene). Vsekakor pa lahko rečem končno, kajti v nekaterih mestih to poznajo že več let in stvar funkcionira zelo dobro. Vsaj dokler nimamo zraven še koga brez lastne kartice (npr. otroka), kajti v tem primeru jih je običajno treba imeti več.

Pomembno pri tem sistemu je, da kartica na terminalu služi zgolj kot nekakšna identifikacija, plačilo se izvede kasneje v zalednem sistemu. Terminal, vsaj po mojem vedenju, torej ni plačilni (POS), kakršne poznamo v trgovinah, zato je pretok potnikov lahko bistveno hitrejši. Na posamezno kartico oz. njeno številko, ali še bolj natančno  digitalni žeton (angl. token), ki se ustvari zanjo, da se po sistemu ne prenaša dejanska številka, je mogoče vsaj v teoriji vezati status uporabnika. Tako potem sistem, prede obračuna višino plačila ve, ali je nekdo dijak, študent, upokojenec oz. spada v še kakšno skupino z znižano tarifo oz. mesečno vozovnico.

Najmanj debetno kartico ima praktično vsak, domačin ali tujec, skorajda zagotovo tudi podpira brezstično plačilo, zato je za prevoz z mestnim avtobusom, ki ima v osnovi enotno tarifo vožnje, to daleč najbolj smiselna plačilna metoda. Pri parkiranju je nekoliko drugače, pa tudi tam bi morala biti debetna ali kreditna kartica povsod vsaj ena od možnosti plačila. Enako pri polnjenju električnih vozil, kjer pravzaprav tudi rabimo zgolj identifikacijo na začetku, potem pa sistem vse skupaj zaključi in poračuna, ko avto odklopimo, in je jasno, koliko energije smo pretočili (in v kolikšnem času, če je tudi to postavka na računu). Na evropski ravni so pobude, naj imajo ponudniki polnjenja obveznost, da omogočajo plačilo z brezstično plačilno kartico, na vidiku je menda tudi direktiva ali uredba na ravni Evropske unije. Dokler ta ne uredi tega področja, pa moramo, še posebej v tujini, še naprej imeti pri sebi šop kartic, ali na telefonu nameščenih od pet do deset različnih aplikacij, vsako s povezano plačilno metodo.

Jasno je, da so za tovrstno plačevanje v javnem prometu potrebni novi terminali. Tehnologija se je razvila v zadnjih desetih letih, starejši terminali ljubljanskega potniškega prometa je seveda še ne podpirajo. Ne vem, kakšna je višina investicije, skupaj še z vso zaledno »pametjo« in povezavo do bank, nikakor pa denar ne bi smel biti prepreka, kajti gre za priročnost in omogočanje kar najboljše uporabniške izkušnje. Še korak naprej bi bilo prepoznavanje potnikov na osnovi kakšne od njihovih lastnosti, vendar mislim, da v to smer ne želimo iti.

Za parkiranje na parkiriščih z zapornicami pa je prepoznavanje registrskih številk s kamerami povsem ustrezna in smiselna rešitev. Tako so za platformo EasyPark uvedli na parkirišču ob Ekonomski fakulteti. Uporabnik mora zgolj v aplikaciji za posamezne avtomobile (lahko vse, ki jih ima vpisane, ali pa samo izbrane(ga)) potrditi, da zanje želi omogočiti parkiranje s kamero, in na katero plačilno sredstvo naj to gre. Potem se samo pripelje in odpelje, storiti mu ni treba nič drugega, plačilo pa se glede na prebiti čas na parkirišču izvede samodejno.

Tehnologija in plačilne metode so že dovolj napredovale, da ni več nikakršnega razloga za forsiranje namenskih kartic in zanemarjanje tistega, kar vsak že ima v žepu (ali na zapestju). Tista ena kartica ali naprava bi morala biti dovolj in počasi se taka prihodnost vendarle nakazuje.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

• 
  TerraMow V1000: »Kapibara« mi je pojedla vso travo!
• 
  NEDELJSKI NASVET: Glede baterij s trdnim elektrolitom si je treba naliti čistega vina!
• 
  Logitech širi cenovno dostopnejšo serijo G3 z novo miško in tipkovnico
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Svetoskrunjenje ali balzam za ušesa?
• 
  Začetek projekta ShieldHealthAdria: Telekom Slovenije vodi evropski projekt za večjo kibernetsko varnost in odpornost zdravstva

The post Vse v povezavi s prevozom bi se moralo dati plačevati z brezstično bančno kartico appeared first on Tehnozvezdje.