Vstop na slovenski trg pomeni nadaljevanje regionalne strategije, ki temelji na uvajanju minimalno invazivnih kirurških rešitev in podpori zdravstvenim ustanovam z izobraževanjem ter tehnično podporo.

Začetni poudarek bo na robotsko podprti kirurgiji s sistemom da Vinci. Programi da Vinci že delujejo v šestih ustanovah, kar ustvarja razmeroma stabilno osnovo za širitev. Globalno je bila tehnologija uporabljena v več kot 20,4 milijona posegih, nameščenih je več kot 12.000 sistemov. Takšne številke potrjujejo zrelost tehnologije, hkrati pa odpirajo vprašanje stroškov, dostopnosti in dejanskih kliničnih koristi, ki jih posamezni zdravstveni sistemi dosežejo v praksi.

Sofmedica napoveduje, da bo v Sloveniji gradila lokalno ekipo ter vlagala v usposabljanje zdravstvenih strokovnjakov. Podjetje želi ponuditi celovito podporo, od uvedbe tehnologije do kliničnega izobraževanja in finančnih modelov. Tak pristop je v regiji običajen, saj kompleksni robotski sistemi zahtevajo dolgoročno podporo, ne zgolj prodaje opreme.

Slovenija je za podjetje že sedmi trg v regiji. To kaže na postopno konsolidacijo dobaviteljev naprednih medicinskih tehnologij v Srednji in Jugovzhodni Evropi. V praksi to pomeni večjo konkurenco med ponudniki, hkrati pa večji pritisk na zdravstvene ustanove, da upravičijo naložbe v drago opremo z merljivimi rezultati zdravljenja.

Na ta trg vstopamo z globokim občutkom odgovornosti in z jasno namero, da zdravstvene strokovnjake podpiramo z zanesljivimi partnerstvi, visokimi standardi skladnosti ter dolgoročno zavezanostjo, da so pacienti vedno na prvem mestu. Harris Palaondas, poslovni direktor podjetja Sofmedica

Slovenski zdravstveni sistem je pri uvajanju robotske kirurgije previden, a interes obstaja. Vstop novega regionalnega igralca zato pomeni predvsem več možnosti za širitev programov in hitrejši prenos znanja. Kolikšen bo dejanski vpliv na dostopnost posegov za paciente, bo odvisno predvsem od financiranja in organizacije zdravstvenih storitev, ne zgolj od tehnologije.

The post Več robotske kirurgije za učinkovitejše zdravstvene storitve appeared first on Tehnozvezdje.

Z mednarodnim razpisom Startup Chalenge je Telekom Slovenije želel povezati startupe, ki bi pomagali ustvarjati nove tržne priložnosti in rešitve za kupce, obenem pa prispevali k večji učinkovitosti in digitalni agilnosti podjetja. Cilj razpisa je bil pridobiti vsaj enega ali več startupov, s katerimi bi lahko pristopili k izvedbi pilotnih projektov in jih kasneje razvili v komercialno sodelovanje.

Pomemben namen razpisa je bil tudi okrepiti notranjo inovativno kulturo in spodbuditi pozitiven odnos do dinamičnega startup okolja, zunanjim javnostim pa je Telekom Slovenije želel pokazati svojo odprtost, agilnost in inovativnost, zato so se zaključnega dogodka udeležili tudi izbrani poslovni partnerji podjetja.

»V Telekomu Slovenije smo izredno zadovoljni z odzivom startupov, saj smo prejeli odzive s praktično celega sveta. Startupi prinašajo energijo, hitrost in svežino razmišljanja. Naša strategija sodelovanja temelji na pospeševanju razvoja in uvajanju novih storitev, ki ustvarjajo dodano vrednost tako za Telekom Slovenije kot za trg. Naša vloga pa je, da jim ponudimo infrastrukturo, znanje in dostop do realnih izzivov. Ko se vse to poveže, nastane inovacija z resnim poslovnim potencialom,« je poudarila Vesna Prodnik, članica uprave Telekoma Slovenije.

Razpis je bil vsebinsko odprt – brez omejitev po panogah ali tehnologijah. Rezultat je bil raznolik nabor idej: od umetne inteligence (AI) in interneta stvari (IoT) do vodikovih tehnologij, tehnologij blockchain, energetike, medicine, logistike in zabavne industrije. Največ projektov je prihajalo s področja umetne inteligence, kar potrjuje, da je prav tu danes največ tehnološkega zagona.

»Sodelovanje s startupi nam omogoča, da nove ideje preverjamo hitreje in bližje praksi. INO.LAB s tem postaja stičišče, kjer združujemo raziskave, razvoj in konkretne projekte, ki ustvarjajo dodano vrednost tako za podjetja kot za širši inovacijski ekosistem,« je dodal Kristijan Melinc, vodja razvoja, raziskav in inovacij v Telekomu Slovenije.

Med startupi, ki so v INO.LAB-u predstavili svoje inovacije, so bili:

Mendje – platforma za podporo duševnemu zdravju, ki z umetno inteligenco prepoznava vzorce tveganj in spodbuja preventivo.
StructQ – rešitev, ki avtomatizira revizijske sledi in skladnost s predpisi ter zmanjšuje administrativne obremenitve.
Odonata – napredna robotika in umetna inteligenca za industrijsko avtomatizacijo ter pametno skladiščenje.
DeafTawk – komunikacijska aplikacija, ki gluhim omogoča enostavno sporazumevanje v več jezikih v realnem času.
Legal-Pythia – AI-orodje za analizo telekomunikacijskih pogodb, preverjanje skladnosti z EU AI aktom in zaznavanje nepravilnosti.

WorkyBe – platforma za napovedovanje porabe energije in optimizacijo procesov, namenjena pametnim tovarnam.
ATOM H2 – modularni vodikov sistem za rezervne vire energije brez emisij, zasnovan za trajnostna industrijska okolja.
xolvi – IoT-platforma za avtomatizacijo in povezovanje sistemov v realnem času, namenjena industrijskim procesom.
Turing Space – digitalna identiteta, ki omogoča varne čezmejne transakcije v več kot desetih sektorjih.
Avataris – AI-asistent Aimigo, ki združuje dostop do najboljših orodij umetne inteligence v enem vmesniku.
EINBLIQ.IO – rešitev za optimizacijo pretočnega videa z umetno inteligenco in avtomatizacijo v realnem času.
Vsight – vizualna oddaljena podpora, ki tehničnim ekipam omogoča učinkovitejše vzdrževanje in servis na daljavo.

Dogodek je povezal strokovnjake Telekoma Slovenije, predstavnike akademskega okolja in gospodarskih partnerjev, ki so s startupi opravili številne individualne pogovore. Ti bodo v prihodnje vodili do nadaljnjih srečanj in priprave pilotnih projektov, s ciljem preizkusa rešitev v realnih okoljih.

Dogodek je pozitivno odmeval tudi med sodelujočimi startupi. Emre Pehlivanli iz podjetja WorkyBe je zapisal: »To je bil eden redkih dogodkov, ki resnično prinesejo rezultate. Srečali smo se s štirimi institucijami, začeli pogovore za tri pilotne projekte in eno prodajno partnerstvo. Dogodek je bil natanko to, kar smo potrebovali za vstop na regionalni trg.«

»Cilj razpisa ni bil zgolj izmenjava idej, temveč ustvarjanje resničnih priložnosti za sodelovanje. Veseli nas, da se je že prvi cikel zaključil z začetki konkretnih partnerstev. Telekom Slovenije je dokazal, da lahko veliko podjetje z odprtim pristopom postane del globalne inovacijske skupnosti. Povezovanje startupov in korporacij pri nas (in regiji nasploh) še vedno zaostaja za potrebami trga, zato je toliko bolj dragoceno, ko vidimo, da se pri Telekomu Slovenije obljube o sodelovanju resnično spreminjajo v dejanja,« je ob zaključku projekta poudarila Urška Jež, ustanoviteljica in direktorica Transformation Lighthouse, podjetja, ki je s svojim poznavanjem startup ekosistema omogočilo učinkovito izvedbo in mednarodni doseg projekta.

Dogodek v INO.LAB-u je potrdil, da Telekom Slovenije inovacije razume kot proces sodelovanja z najboljšimi idejami, ne glede na to, kje v svetu nastajajo.

The post Telekom Slovenije povezal svetovne startupe, ki so navdušili v INO.LAB-u appeared first on Tehnozvezdje.

Pustimo ob strani visoko leteče besede, da ima moč izboljšati slovenski zdravstveni sistem, kajpada te moči nima, je pa dobrodošel prispevek k siceršnjemu vzponu zanimanja do z zdravjem povezanih aplikacij. Te rastejo kot muhe po dežju in dokazane jo, da jih je vsaj nekaj svetlobna leta daleč od minimalne strokovne sprejemljivosti. Tale »naša« gotovo ne sodi mednje, ker je temelj omenjeni priročnik, verjetno skoraj povsod po svetu spoznan kot primeren. In tako, kot lahko v njej prek razumevanja simptoma pridemo do mogoče diagnoze, takisto počnemo v aplikaciji.

»Povemo«, kje nas boli (ali nas kaj drugega teži), izberemo odgovore na vprašanja in na koncu dobimo predlog, »kaj storiti nam je«. To je veliko, a v današnjem času, ko bi radi čim več postorili v digitalnem svetu, še zdaleč ne dovolj. Zato je tu še možnost e-nasvetov. Ko nas pripelje (ali pa tudi ne) do diagnoze in nas zanima veliko več, lahko vprašanje pošljemo zdravnikom zavoda Zdravje. Komunikacija poteka ena na ena, mi kot bolnik na eni in izbran specialist na drugi strani. Pričakujejo jasna in konkretna vprašanja, ne banalnosti, v slogu – »hej doktor, nekaj me palec boli, a mi poveste, zakaj«, – zato so postavili primerno ceno, 30 evrov na nasvet (kar seveda ne pomeni nujno enega poslanega in eno sprejeto poštno sporočilo). Kajpada pa so vprašanja lahko tudi banalna, če smo jih pripravljeni plačati. A ko gre za resno vprašanje, takšen znesek ni prevelik. Še posebej za one, ki jim je muka obiskati zdravnika in se z njim pogovarjati, – kaj vem, gotovo bo našel še kaj, kar je narobe z mano, – saj je elektronska pošta manj osebna komunikacija. Zato je manj strašljiva, kot ko se zdravnik z resnim pogledom zazre v vas,….

Prva dva tedna je uporaba sicer zastonj, potem pa se prelevi v plačljivo aplikacijo. Slaba dva evra na mesec ali desetak letno. Omenjena bukla stane konkretno prek stotaka, kar pomeni, več kot deset let uporabe za isti denar. Ako se odločimo za letne naročnine. Koliko Slovencev je pripravljeno plačati, pa je v času pričakovanega zastonjkarstva, že druga zgodba. A poglejmo drugače. Fizični priročnik ali elektronska oblika. Eno ali drugo moramo imeti, čeprav boste dejali, da ni res, saj so forumu in dr. Google zastonj. So zastonj, a ker lahko vsak tam piše, kar se mu zahoče, so tudi zdravstveni nasveti podvrženi »pesniški« svobodi in zatorej dostikrat strokovno vprašljivi. Je že prav, da podatke iščemo tudi na spletu, vendar jih je, kadarkoli nismo popolnoma gotovi, treba preveriti z virom, ki strokovni ni oporočen. Zato je priročnik v eni ali drugo obliki potreben kos v »zbranih delih« družinske knjižnice.

Moja diagnoza upošteva evropsko direktivo GDPR, zato zagotavlja več zasebnosti in nadzora nad svoji podatki, kot večina fitnes in z zdravjem povezanih aplikacij.

Ampak ko dobim v roke nekaj, kar je bilo iz papirja spremenjeno v ničle in enice, se ne morem znebiti občutka, da je sicer v redu, uporabno, a nekaj manjka. Tisto nekaj je širši pogled, skupni nastop vseh, ki se ukvarjajo z zdravjem in digitalizacijo, v zagotavljanju širše storitve in konkretnejša izraba tehnikalij (od nosljivih naprav do tipal nadzora). Napoved, da bodo dodali še elektronski (mobilni) zdravniški karton, ki ga bomo sicer verjetno morali samo napolniti, gre v pravo smer, vprašanje pa je, ali bo obljuba res postala tudi meso. A gledati bi morali širše.

Aplikacija bi lahko bila vsebinska nadgradnja storitve varovanja starostnikov na domu (Telekomova e-oskrba), osnova še neobstoječe nege na domu (nekakšna e-naga, ki poleg varnosti nudi še nego) in storitev za bolnike s kroničnimi boleznimi (sladkorna bolezen, težave s srcem, epilepsija,…). Z dodanim algoritmom z ali brez umetne inteligence, ki bi uporabili podatke tipal (nosljive pametne naprave, merilniki življenjskih znakov) pri iskanju vsebin iz priročnika, ki je tako ali drugače srž »Moje diagnoze«. Preveč ambiciozno? Morda. A tako deluje svet, zakaj ne bi še mi? Samo »vsebina« naj je še tako strokovna in uporabna, dolgoročno ne bo dovolj za dosego želenih sto tisoč uporabnikov v dveh letih. Doma in v tujini je dovolj zagonskih podjetij, ki delujejo na področju zdravja, pa tudi že uveljavljenih, s katerimi bi se lahko povezali, če že država za takšne projekte ni pripravljena primakniti prepotrebnega denarja. Tako bi lahko s skupnimi močmi zgradili uporabnejše storitve, znotraj katerih bi bila Moja diagnoza vsebinski dodatek, ali pa osnova zanje.

The post Strokovnejša od dr. Googla, a brez nadgradenj in povezav ne bo šlo! appeared first on Tehnozvezdje.