Huawei se je v zadnjih letih že kar utrdil med proizvajalci kakovostnih prenosnikov in še posebej čislan med poznavalci je Matebook X Pro, res prestižen model s skoraj 14-palčnim zaslonom in zelo solidnimi zmogljivostmi pri masi 1,3 kg. Vseeno pa to ni ekstremno lahko in zato ima omenjena znamka v ponudbi še Matebook X. Po imenu bi lahko kdo pomislil, da je to podoben računalnik, samo malo manj Pro, ne za profesionalne, ampak bolj običajne uporabnike. Pa ni čisto tako. Če si sposodim analogijo iz Applovega sveta je ta model v podobni vlogi kot je bil tam nekoč Macbook z 12-palčnim zaslonom. Tisti je prav tako tehtal približno kilogram, a imel manjši zaslon in skromnejše zmogljivosti, ker je nagovarjal predvsem kupce, ki so največ dali na izgled in na to, da lahko računalnik zato, ker je res majhen in lahek, vedno nosijo s seboj in jim to ne predstavlja kakšne resne teže.

Zaslon Matebooka X podpira dotike in ima diagonalo 13-palcev ter neobičajno, a zelo uporabno razmerje stranic 3:2. Računalnik poganja procesor Core i5 desete generacije, zraven je 16 GB pomnilnika in 512 GB diska SSD. Baterija ima kapaciteto 42 Wh, za biometrično prijavo v prednaloženi sistem Windows 10 je na voljo čitalnik prstnih odtisov.

Ne glede na vse specifikacije ali karkoli, sta glavni lastnosti in tisto, zaradi česar me je ta prenosnik prevzel, njegovo ohišje in zaslon. Oblika, izvedba in masa tega izdelka daje kombinacijo, ki je res nekaj posebnega. Zadeva je praktično v celoti iz aluminija in čeprav je hudo tanka in zelo lahka, se zdi precej trdna. Še pri zaslonu ni kakšnega prehudega zvijanja, četudi bi to poskušal doseči. Masa je res občutno manjša, čeprav se 30 dekagramov v primerjavi z večino prenosnikov s 13- ali 14-palčnimi zasloni ne sliši velika razlika. Pa je in še Matebook X je malo daljši zaradi višjega zaslona, zato je razporeditev teže zelo ugodna. Potem pa so tu razni detajli. Na primer lepe obrobe priključkov in tipke za vklop, ki je hkrati čitalnik prstnih odtisov. Pa dejstvo, da je celotna površina, ki prekriva zaslon, steklo v eni ravnini, brez kakšnih plastičnih obrob, ki jih po navadi srečujemo pri drugih modelih. Sledilna ploščica povlečena povsem do roba in pa res lepo odpiranje in zapiranje pokrova oz. zaslona. Odpreti ga je mogoče z enim prstom, zapre pa se z zelo edinstvenim zvokom. Reč je priročna in lahka, gre v skoraj v vsako torbo, in je ne čutiš, tudi če jo skupaj z obilico drugih stvari pol dneva prenašaš naokrog. Tudi v naročju je izjemno prijeten, ker prav tako ne povzroča nikakršne teže. In nenazadnje je tu še turkizna barva (na voljo je sicer tudi srebrna), ki je prav nekaj posebnega in dobra z vidika prstnih odtisov.

Zaslon je fantastičen. Izjemno jasen, ker ima ločljivost 3000 x 2000, barvit in solidno barvno pravilen, pa tudi spodobno svetel, saj je najvišja svetilnost 400 kandel na m², tako da je običajno že nekje med 70 in 80 odstotki dovolj za delo ali uživanje v vsebinah, ne glede na prostor. Tudi nima preveč odbleskov in kot rečeno podpira upravljanje z dotiki, kar mi je še posebej všeč, ker lahko tako lahek prenosnik s tem do določene mere nadomešča tablico, četudi se zaslona ne da zasukati naokrog. Zaradi razmerja 3:2 je ožji od običajnih, a precej višji, kar da veliko več vsebine v večini programov. Pri videu pa je nekaj več črnine zgoraj in spodaj, a še vedno je užitek gledati karkoli na tako kvalitetnem zaslonu. Tudi zato, ker so zvočniki prav tako prijetno presenečenje. Pri tako tanki napravi bi se proizvajalec zlahka izmazal s povprečnim ali celo podpovprečnim zvokom, pa je v resnici zelo spodoben. Seveda mu malo manjka basov, ampak zvok je precej bolj konkreten in poln kot pri marsikaterem prenosniku.

Za tipkovnico bi pri tako tankem modelu pričakoval, da bo bolj za silo, pa je presenetljivo dobra. Tipke imajo več hoda, kot bi mislil, tipkanje pa je mehko in prijazno, tudi precej tiho. Seveda ni na ravni Thinkpadov, ampak precej člankov sem natipkal na njo in to hitro ter z veseljem. Imam pa tri pripombe. Na tipkah se malce pozna, če so prsti mastni, osvetlitev tipkovnice bi potrebovala še eno močnejšo stopnjo poleg teh dveh, ki ju ponuja, in predvsem bi se morala nehati samovoljno ves čas postavljati na prvo stopnjo, čeprav jo želim imeti na (še vedno šibki) drugi. Ampak tipkati se še vedno da enako dobro in to se da preživeti.

Sledilna ploščica je solidno velika, ker so res izkoristili ves prostor, ki so ga lahko. Ima tudi prijetno, gladko površino, ki sicer ni steklena, in zadeva je natančna in dobra za večprstno upravljanje, razen občasno pomikanje po spletnih straneh ni najbolj gladko. Ampak takrat pomaga zaslon na dotik. Prepoznava prstnih odtisov v tipki za vklop deluje dobro, predvsem pa je tudi tu že znana Huaweijeva finta, da si računalnik zapomni odtis, če pri vklapljanju prst na tipki držiš malo dlje, in ga potem ob vpisu v Windows 10 ni treba še enkrat položiti na čitalnik, temveč je prijava samodejna.

Pri takem prenosniku težko pričakujemo odlično založenost s priključki, a vendar dvakrat USB-C in izhod za slušalke ni nič ali skoraj nič slabša situacija kot pri denimo Macbooku Air ali Dellovem XPS-u 13. Oba USB-C sta enakovredna in omogočata polnjenje, prenos podatkov in izhod za sliko. Kar pomeni, da lahko polniš oz. imaš računalnik priklopljen na levi ali na desni, kakor ti bolj ustreza. Kamera za video konference in druge namene je lastnost, ki že odkar so jo v taki obliki uvedli pri Matebooku X Pro, najbolj deli mnenja. Skrita je namreč v nečem, kar deluje tipka na tipkovnici, med F6 in F7. Če pritisneš nanjo, jo vzmet potisne ven, malo pod kotom, da snema približno v obraz. Seveda najbolj v nos in treba je malo prilagoditi položaj računalnika. Kvaliteta je sicer solidna, a nič posebnega. Na žalost se vsaj pri testnem računalniku ta »tipka« ne zapre povsem in tudi vedno rahlo izdaja svojo drugačnost. Nekateri drugi proizvajalci že znajo vgraditi kamero v zelo tanek rob zaslona in glede na njegovo ekspertizo pri telefonih, bi to pričakoval tudi od Huaweija. Mislim, da ni več razloga za to implementacijo kamere v tipkovnici.

Še eno precejšnje presenečenje je pri procesorju. Ta ima namreč zgolj pasivno hlajenje, nima ventilatorja, zato je računalnik popolnoma tih. Kljub temu pa ne gre za kakšno manj zmogljivo izvedbo procesorja, kot so jih imeli omenjeni Macbooki, ampak za pravi i5 (model je 10210U) s specificirano porabo 15W. Kot tak se procesor večinoma tudi obnaša. Vse vsakdanje zadeve, kot so brskanje po spletu, pisarniški programi, videokonference in podobno, poganja brez težav. Enako lepo predvaja video 4K in pri vsem tem večino časa ostaja hladen, bolj se segreje samo, če so obremenitve procesorja konstantne in če se polni baterija, pa tudi takrat ni zares vroč. Seveda se ne zgodi vse enako bliskovito kot pri Macbooku Air s procesorjem M1, ki bi bil najbrž najbolj očiten konkurent s povsem tihim delovanjem, ampak razlike niso take, da bi me motilo. Solidno lahko izvaja celo kratkotrajna zahtevnejša opravila, na primer razvijanje fotografij RAW. Ko pa je procesor na polni obremenitvi minuto ali več, se začne dogajati upočasnjevanje. Pri zapisovanju videa hitro kmalu pade na polovico ali celo samo tretjino tega, kar je procesor v teoriji sposoben. Ampak tista hitrost 4 GHz je seveda na kratke proge, na dolge deluje okrog 2 GHz ali še z nižjim taktom. Za montiranje videa bi šlo v polni visoki razločljivosti in za krajše posnetke, 4K pa absolutno ne. Ne vem, ali bi se še bolje obnesel procesor 11. generacije ali mogoče AMD-jev Ryzen, ki sta vsaj v teoriji energijsko še učinkovitejša, toda že ta implementacija me je presenetila, čeprav ne govorimo o visokozmogljivi mašini.

Pri bateriji čudežev seveda ni. Zdrži približno štiri ure mešane uporabe. Če bi ves čas zgolj tipkal ali mogoče gledal video, pa ne bi imel zraven odprtega še brskalnika s kopico zavihkov, ki ves čas nekaj osvežujejo, bi se dalo iztisniti tudi pet ur, več pa vsaj po mojih opažanjih ne. Program PC Manager, ki je ob nakupu že naložen, v nastavitvah ponuja nekaj zanimivih možnosti glede baterije. Na voljo so trije načini. Potovalni popolnoma napolni baterijo, pisarniški do 90 odstotkov, da se s tem izogne tistemu za baterijo najbolj obremenjujočemu delu polnjenja, kar ji podaljšuje dobro kondicijo, hkrati pa je s tako kapaciteto še vedno mogoče iti na teren, družinski način pa polni samo do 70 odstotkov na nasploh gleda na to, da ne polni pretirano, če je računalnik ves čas priključen na kabel. S tem načinom bi se verjetno povsem solidno obnesel tudi v vlogi primarnega računalnika, ker je res čisto dovolj hiter za večino potreb. Še ena dobra možnost programa PC Manager, poleg iskanja posodobitev gonilnikov je nastavljanje, ali so funkcijske tipke najprej F1 do F12 ali je njihova primarna vloga za spreminjanje glasnosti, svetilnosti in ostalih lastnosti, ki jih omogočajo.

Preden končam pa še malo o Huaweijevem ekosistemu. Že nekaj časa prenosniki Matebook omogočajo edinstveno in uporabno preslikavo telefona. Treba je samo prisloniti podprt telefon, v mojem primeru je to P40 Pro, k sledilni ploščici, potrditi in v oknu se prikaže tisto, kar vidim tudi na telefonu. Potem je mogoče telefon tudi upravljati z računalnika, prenašati vsebine in datoteke, za več namenov priročna možnost. Slušalke Freebuds Pro pa tudi zelo dobro delujejo s tem prenosnikom, seznanjanje je hitro, odlične so za video pogovore in še posebej mi je všeč, da se prekine predvajanje videa, če eno slušalkico vzamem iz ušesa. V glavnem, povezanost različnih naprav istega proizvajalca je zelo dobra.

Kot sem že nakazal – Huawei Matebook X mi je izredno všeč, bistveno bolj, kot sem pričakoval. Prav osvežujoče je delati ali gledati video na računalniku, ki je povsem tih in ima tako lep zaslon, in je tako lahek, da ga imaš lahko v naročju v kakršnem koli položaju, ne da bi te prej ali slej začel utrujati. Na žalost ni poceni, ker stane 1500 evrov (sicer zdaj z darilom, a vseeno). Želel bi si nekaj sto evrov nižje cene, kot se jo občasno da najti v tujini. Baterija tudi ne bo zdržala celega dne na terenu – doma pač s tem ni problema – vse ostale pripombe pa so povsem minorne. Zato mislim, da je potencialna ciljna skupina precej večja od samo tistih, ki jim je pomembno, da imajo kar najbolj fensi in lahek računalnik. Tu dobijo še precej vsebine, ne samo fasado.

The post Huawei Matebook X: Prevzel te bo, če si ga lahko privoščiš! (#video) appeared first on Tehnozvezdje.

Prenosniki Huawei bodo v trgovinah v ponedeljek, 27. julija, na voljo pa bodo tri linije. Povsem na vrhu bo Matebook X Pro, prestižen tanek in lahek računalnik s prestižno ceno (2100 evrov). Malo več vtisov o njem spodaj, ko pridemo še skozi ostalo ponudbo. Na sredini bo Matebook 13 v dveh konfiguracijah, je pa to malo bolj klasičen »ultrabook« s 13-palčnim zaslonom. Ponuja kakovostno ohišje, dokaj spodobne zmogljivosti, lep zaslon in majhno maso (1,3 kg), ni pa tako dodelan kot X Pro. Malo sicer preseneča kar 500-evrski skok z osnovne na bolje opremljena različico, to je polovični pribitek v ceni.

Širši krog kupcev pa bosta nagovarjala modela Matebook D 15 in Matebook D 14. V Huaweiju sicer pravijo, da sta namenjena mladim. Prav tako menda ponujata solidne zmogljivosti in dober zaslon, za razliko od drugih dveh linij so tu uporabili AMD-jeve procesorje Ryzen, na žalost pa so ti še prejšnje generacije (3000), na nove iz serije 4000 bo treba očitno še počakati. In komur se ne mudi z nakupom, bi kar priporočil čakanje ali izbiro česa drugega, kajti preskok med denimo Ryzen 5 3500U in Ryzen 5 4500U je enormen. Nova generacija ponuja boljše zmogljivosti od Intelovih procesorjev desete generacije ob nižji porabi in ceni.

Tule je celotna tabela prihajajočih prenosnikov s ključnimi lastnostmi in priporočenimi cenami:

Tistim, ki se bodo za nakup odločili do 9. avgusta (ali tudi kasneje, če bodo še zaloge), obljubljajo darila. V vsakem primeru bosta to nahrbtnik in brezžična miška, potem pa še telefon. Pri modelu X Pro bo kupec dobil telefon P40, ob nakupu 13-ice P40 Lite, pri enem od Matebook D pa P40 Lite E. To je klasična taktika, kako prikazati boljšo vrednost izdelka, brez da bi mu spustili ceno in tako spremenili pričakovanja potencialnih kupcev.

Matebook X Pro

Najdražji model smo spoznali pred dobrima dvema letoma in od takrat se skoraj nič spremenil, le novejše procesorje so mu vgradili. Po hudih dodelavah niti ni bilo potrebe, ker je bil takrat res nekaj posebnega. Danes so seveda tudi drugi prenosniki s podobno dobrimi zasloni, tankimi robovi okrog njih in določenimi inovacijami, kot je kamera, skrita v tipkovnici.

Prenosnik je res eleganten in njegovo kovinsko ohišje daje dober občutek. Ima veliko in zelo natančno sledilno ploščico, tipkovnica pa mi je malo manj všeč, saj tipke nimajo veliko hoda in dajejo za moj okus premalo povratnega odziva. Da se čisto v redu tipkati, a tudi v tem razredu prenosnikov obstajajo bolj udobne in prijetne tipkovnice. Prisoten je čitalnik prstnih odtisov, ki deluje zanesljivo in tudi pametno, saj si že ob vklopu prenosnika zapomni odtis in tako ni treba ob vstopu v Windows prsta nanj položiti še enkrat. Menda naj bi se potem zadeva izbrisala, upam, da se to dejansko zgodi.

Zaslon ima res jasno in živahno sliko, je tudi precej svetel, tako da je le malokrat potreba po tem, da bi ga imel na stoodstotni svetilnosti. Dejstvi, da podpira dotike in da ga je mogoče nagniti precej nazaj, sta še dodatna bonusa. Situacija s priključki ni najboljša, a tudi ne katastrofalna. Na levi strani sta dva USB-C, prek njiju se računalnik tudi polni, in menda podpirata Thunderbolt 3, čeprav nekako neuradno. Na levi pa je osamljeni USB-A. V škatlo Huawei prilaga še prilagojevalnik z USB-C na HDMI, VGA in USB-A, obenem pa je na njem tudi USB-C.

S procesorjem Core i7 desete generacije in zraven še ločenim grafičnim procesorjem Geforce MX250 so zmogljivosti zelo spodobne, imam pa določene pomisleke tako glede vgrajenih komponent kot hlajenja, ampak o tem več v konkretnem testu, ko tudi še preizkusim zapisovanje videa in še kakšno procesorsko bolj zahtevno nalogo. V testu tudi več o trajanju baterije, ki se po prvih vtisih zdi kar solidno, ne pa rekordno.

The post Kakšne prenosnike bo v Sloveniji ponujal Huawei in prvi vtisi o najbolj prestižnem izmed njih appeared first on Tehnozvezdje.