Podjetja LPP, Margento, Mastercard in NLB so že septembra podrobneje obelodanile prihajajočo možnost plačevanja s karticami, ki jih skorajda vsi že imamo in ki bo v prihodnje sobival z uporabo kartice ali aplikacije Urbana. Vsakdo se bo lahko odločil za tisti način, ki v danem trenutki najbolj ustreza, in vsak od njih ima svoje prednosti in tudi kakšno slabost. Plačilo s kartico Mastercard je hitro in enostavno ter odpravi potrebo po tem, da bi denimo občasni obiskovalec Ljubljane ali turist morala imeti še Urbano. Ne omogoča sicer prestopanja (v tem primeru je treba plačati znova) in abonentskih vozovnic, vendar tega občasni potniki verjetno ne bodo zelo pogrešali. Podobno kot tisti, ki si želijo tovrstno plačilo ob priložnostnem hitrem polnjenju električnega avta, lahko brez težav zdržijo brez podatkov o poteku slednjega v aplikaciji.

»Nova plačilna rešitev upošteva dinamične zahteve urbanega življenja in potrebe uporabnikov, globalne izkušnje njene implementacije pa kažejo odlične rezultate. Prepričani smo, da v Ljubljani ne bo nič drugače,« je poudaril poslovni direktor pri Mastercard Slovenija Luka Gabrovšek.

Vstopanje na avtobus z bančno kartico, bodisi v fizični obliki, na telefonu ali uri (za slednjo so sicer validatorji na desni rahlo nepriročni, če je ura na levem zapestju), je vprašanim v raziskavi všeč zaradi enostavnosti in hitrosti, to je kot glavno prednost izpostavila skoraj polovica sodelujočih v raziskavi (46,2 odstotka), medtem ko jih je dobra petina poudarila, da zaradi tega ni potrebe po nakupu posebne vozovnice. Z drugimi besedami, uporabimo lahko to, kar že tako ali tako imamo v žepu in kar tudi sicer koristimo za različne nakupe.

Skoraj dve tretjini vprašanih (64,5 odstotkov) bi avtobusno vozovnico plačalo s plačilno kartico, če bi bila ta možnost na voljo. Več kot 60 odstotkom vprašanim bi to izboljšalo celotno uporabniško izkušnjo, delež pa se med manj rednimi uporabniki še poveča na 70 odstotkov. Po svoje zanimivo ali pa morda tudi ne, glede na zdaj že dolgo trajajoče kritike Urbane, še posebej na telefonih, si torej večina namesto namenske kartice želi plačevanja z univerzalno. Med vprašanimi je sicer slaba tretjina (30 dostotkov) že uporabila storitve LPP, večina teh je iz Osrednjeslovenske regije, nekaj pa je tudi dnevnih potnikov iz Zasavja, Gorenjske in Savinjske. Tretjina od te tretjine, v celoti gledano deset odstotkov, je rednih uporabnikov, ostali pa se s kakšnim mestnim avtobusom v Ljubljani peljejo vsaj enkrat mesečno. Morda se bodo poslej pogosteje.

The post Obiskovalci in tudi prebivalci Ljubljane si želijo uporabe mestnega avtobusa z bančno kartico appeared first on Tehnozvezdje.

»Po sprostitvi epidemioloških ukrepov je zaznati vse več optimizma. Ta se kaže kot večje zaupanje v kartična plačila, ki jih Slovenci vse pogosteje uporabljajo tudi ob plačilu nižjih zneskov, kot tudi v povečanem načrtovanju potovanj v tujino, kamor se bo večina Slovencev odpravila ali z avtom v sosednje države (večinoma Hrvaško) ali z letalom v oddaljene destinacije. Optimizem je mogoče zaznati tudi na področju plačevanja z mobilnim telefonom, ki sicer po pogostosti uporabe še niso dosegla deleža kartičnih plačil, a se kljub temu ponaša z vse večjim deležem priljubljenosti. Ta je v letošnjem letu celo bistveno večji, kot je bil pred dvema letoma.« Take so splošne ugotovitve avtorjev raziskave, poglejmo pa malo bolj podrobno.

Najbolj se sprememba v razpoloženju pozna v potovanjih oz. načrtih za potovanja. Različni ukrepi in tudi strah pred okužbo je marsikoga v zadnjih dveh letih bolj držal doma kot prej, ali kot bi si želel, zdaj pa je večina odločena izkoristiti dejstvo, da lahko potuje brez omejitev. Potovanja so v zadnjem letu že zabeležila 50-odstotni porast, ta trend pa se bo nadaljeval tudi v drugi polovici leta. Vseeno pa počitnikovanje v tujini še ne dosega »predkoronskih« časov, kajti letos to načrtuje malo manj kot polovica vprašanih (63 odstotkov), v letih 2018 in 2019 pa sta bila deleža kar 82 in 83 odstotkov. Toda, resnici na ljubo, od maja do zdaj se je lahko odstotek še dodatno povišal. Kaj bo jeseni, pa je izjemno nehvaležno napovedovati, to bo zajela naslednja raziskava, katere izsledke bodo predvidoma objavili novembra.

Spletno nakupovanje ostaja priljubljeno

Med pandemijo, še posebej v karantenskih obdobjih, je velik porast doživeli nakupovanje po spletu, a priljubljenost ohranja tudi zdaj. Tako namreč (med drugim) kupuje 75 odstotkov vprašanih, lani in predlani jih je bilo marginalno več (76 odstotkov), kar lahko označimo tudi za statistično napako. Zagotovo so se določeni nakupi vrnili v fizične trgovine in je skupen obseg spletnih manjši, toda potrošniki ohranjajo spletne trgovine med tistimi, v katerih vsaj občasno, lahko pa tudi pogosto kaj kupijo.  

Pri tem se je povečal delež kupcev v slovenskih spletnih trgovinah, manj pa je tistih, ki se za nakup odločijo zgolj v tujih. V slednjih so sicer najbolj pogosto kupovali izdelke in storitve, vezane na potovanja in investicijske storitve, v slovenskih spletnih trgovinah pa obutev, oblačila in modne dodatke, gospodinjske aparate, kozmetiko, izdelke za hišne ljubljenčke in storitve, povezane s kulturo (vstopnice). Upad zanimanja za tuje spletne trgovine zagotovo lahko pripišemo lanski ukinitvi oprostitve davka na nakupe zunaj Evropske unije do določenega zneska, kar je v precejšnji meri omrtvilo naročanje različnih drobnarij s Kitajske, pa tudi izboljšanju domače ponudbe in nivoja storitev, k čemur je nedvomno pripomogla pandemija. Nenavadno je, da tokrat med najbolj pogostimi izdelki, kupljenimi na spletu, ni zabavne elektronike in drugih podobnih pripomočkov, z izjemo gospodinjskih aparatov. Morda je razlog v dolgotrajnem pomanjkanju polprevodnikov in posledično slabši dobavljivosti marsičesa.

»Veseli nas, da je glede na izsledke raziskave jasno, da se z vse blažjimi omejitvami med potrošnike vrača optimizem. V tako težkih gospodarskih časih smo ostali povezani ter z nakupovanjem v slovenskih spletnih trgovinah še naprej podpiramo lokalno. Prav tako je lepo videti, da posledice sproščanj ukrepov ugodno vplivajo na področje turizma,« je izpostavil poslovni direktor družbe Mastercard v Sloveniji Luka Gabrovšek.

Mobilno plačevanje v porastu

Zanimiv je podatek, da je več kot polovica anketirancev (51 odstotkov) pritrdilno odgovorila na vprašanje, ali je opravila nakup (oz. plačala) z mobilnim telefonom oz. mobilno denarnico. Lani je bil takih 48 odstotkov, pred dvema letoma pa le 39 odstotkov. Pri tem se je treba zavedati, da »plačilo s telefonom« vključuje spletno plačevanje s telefonom, prek aplikacije (denimo mBills) oz. mobilne denarnice (Apple Pay, DH Denarnik, NLB Pay, …), pa tudi z uro (Apple Pay, Garmin Pay), ne zgolj brezstičnega ali plačevanja s pomočjo kode qr v trgovini ali lokalu. Bistveno višji je tudi delež tistih, ki jim je všeč metoda plačevanja z mobilno denarnico, saj je takih zdaj 84 odstotkov, pred tremi leti pa 57 odstotkov. Četrtina vprašanih je uporabila mobilno denarnico svoje banke, ostali pa druge (mobilne) plačilne metode. Ne glede na podrobnosti in interpretacije vprašanj in odgovorov, telefoni tudi tu prevzemajo vodilno vlogo, kot so jo že pred časom za brskanje po spletu in še marsikaj drugega. Živimo v »mobilnem« svetu. Še vedno pa kot najpogostejši način plačevanja kraljuje debetna kartica. Vsaj enkrat na teden kartico uporabi 85 odstotkov vprašanih, v več kot polovici primerov je to debetna kartica.

Za potrjevanje plačil sta še vedno precej visoko koda PIN (za odklepanje telefona oz. aplikacije) in enkratna koda iz kratkega sporočila. Četrtina uporablja biometrično potrjevanje oz. odklepanje, večina s prstnim odtisom (najbrž pretežno uporabniki androidnih telefonov), nekateri pa s prepoznavo obraza (verjetno lastniki Applovih naprav). Ta delež se bo moral povišati, kajti od maja odklepanje s PIN-om ni več veljavna metoda. Zdi se, da se potrjevanje z novimi načini prijemlje počasneje, kot bi si finančna industrija in zakonodajalci želeli, marsikomu se najbolj priročna metoda še vedno zdi vpisovanje kode iz vsakokratnega sms-a. Verjetno pa se bo to že v naslednji raziskavi spremenilo.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Več optimizma po odpravi epidemioloških ukrepov, toda kaj bo spremenila inflacija? appeared first on Tehnozvezdje.

Nakupovanje v spletnih trgovinah je priljubljeno, saj to počne natanko 75 odstotkov od več kot tisoč vprašanih v omenjeni raziskavi, od tega jih je 69 odstotkov tak nakup opravilo v zadnjem mesecu (v času spraševanja, ne gledano z današnje perspektive), četrtina tovrstnih potrošnikov na spletu kupuje pogosto, polovico pa občasno. Predlani in lani je osem odstotkov vprašanih zatrdilo, da nikoli ne kupujejo po spletu, letos je bilo takih še pet odstotkov. Malenkostno sta se povečala deleža tistih, ki so že pred epidemijo nakupovali v spletnih trgovinah in to zdaj počnejo še bolj pogosto, in takih, ki so s tem začeli zaradi zaprtja fizičnih trgovin, in zdaj nadaljujejo. Vedno je tako, da spremenjene razmere »prisilijo« ljudi k spremembam, in če so dovolj dolgotrajne, nova metoda pa dovolj udobna ali v določenih pogledih boljša od stare, vsaj nekateri nadaljujejo tudi takrat, ko se vse skupaj vrne v prejšnje stanje. Vendar jih vseeno ni malo, ki zelo radi obiskujejo fizične trgovine, če jih le lahko (in brez omejitev), ali pa kombinirajo nakupovanje v »pravih« in digitalnih trgovinah, kakor jim v posameznem primeru najbolj ustreza.

Povečal se je delež tistih, ki nakupujejo v slovenskih spletnih trgovinah, saj je narasel na 44 odstotkov, medtem ko je bil lani na 34 odstotkih in v letih 2018 in 2019 na 30 odstotkih. Raziskava omenja podpiranje lokalnih proizvodov, kar zagotovo je eden od razlogov, so pa najbrž še drugi, kajti domači trgovci so od začetka epidemije naprej posodobili svoje spletne trgovine, nekatere so na novo vstopili na to področje, oteženo naročanje iz Velike Britanije in Kitajske – pri ponudnikih, ki ne vračunajo že pri nakupu davka in morebitne carine – pa je tudi preusmerilo del kupcev drugam ali pa zmanjšalo obseg nakup iz določenih območij (in s tem lahko povečalo delež domačih).

Še naprej so na prvem mestu med izdelki oblačila, obutev in modni dodatki (pri 58 odstotkih vprašanih) in njihov delež raste (55 odstotkov lani 2020, 42 odstotkov l. 2019 in 41 odstotkov l. 2018). Po priljubljenosti sledijo elektronske naprave (40 odstotkov), ki so tradicionalno visoko, in gospodinjski aparati (38 odstotkov). Porast spletnih nakupov oblačil je glede na dogajanje med epidemijo neizbežen, vsaj za določene artikle se najbrž marsikdo ne bo več odpravljal v nakupovalna središča, še posebej, ker dobro in kakovostno izbiro večinoma ponujajo zgolj (naj)večja.

»Po drugi strani je zaznati upad nakupovanja kozmetike in parfumov (iz 26 odstotkov v 2020 na 23 odstotkov v 2021), letalskih kart (iz 25 odstotkov v 2020 na 16 odstotkov v 2021), vstopnic za obisk gledališča ter kina (iz 23 odstotkov v 2020 na 16 odstotkov v 2021),« še navaja raziskava. Tudi vse to je povsem logično, kajti v času, ko je manj dogodkov in prireditev, ko se manj družimo, ko so potovanja otežena ter kinodvorane in gledališča odprta le v določenih obdobjih in z omejitvami, je pač manjša potreba po nakupih parfumov, kart in ostalega naštetega.  

Plačevanje z mobilnim telefonom po podatkih raziskave Masterindex pri Slovencih pridobiva na priljubljenosti. Polovica anketiranih je potrdila, da je vsaj enkrat že plačala s telefonom, lani je bilo takih 39 odstotkov. Tu je govora o vseh nakupih in vsakršnih mobilnih denarnicah (Apple Pay, mBills, NLB Pay, …) ter mobilnih bankah. Sicer pa je pri spletnem nakupovanju na prvem mestu plačevanje z debetno kartico, tudi lastnikov tovrstne plačilne metode je za pet odstotnih točk več kot lani (82 odstotkov), kar zlahka pojasnimo s tem, da so banke začele množično zamenjevati stare debetne kartice, primerne bolj ali manj zgolj za fizične nakupe, z novimi, ki ponujajo funkcionalnosti kartic z odloženim plačilom (»kreditnih«) in so tako uporabne za spletne nakupe.

Pogosto uporabljane plačilne metode so še gotovina (32 odstotkov), Paypal (29 odstotkov) in spletna oz. mobilna banka (25 odstotkov). »Vse manj priljubljena metoda plačila ostaja gotovina,« ugotavlja povzetek raziskave. Njen delež je namreč padel z lanskih 39 odstotkov in predlanskih 44 odstotkov. Toda lahko bi rekli tudi drugače – Gotovini priljubljenost počasi pada, vendar ostaja ena najbolj pogostih oblik plačevanja.  

Med načini potrjevanja spletnih plačil bi večina Slovencev glede na raziskavo najraje uporabljala skeniranje prstnega odtisa (24 odstotkov) in kodo PIN (18 odstotkov). Slednja v resničnem življenju izgublja na pomembnosti, še vedno je precej potrjevanja z sms-i, približno toliko tudi z mobilno banko (21 odstotkov). Verjetno bi sms-i in PIN šli še bolj v zaton, če bi vsi ponudniki striktno upoštevali od letos veljavno uredbo, ki zapoveduje dva od treh varnostnih elementov, med katerimi pa kratkih sporočil ni. Določene banke tudi ne ponujajo drugih metod kot potrjevanje v aplikaciji (mobilni banki oz. mobilni denarnici) na telefonu, zato bo ta metoda le še pridobivala odstotke v prihodnjih raziskavah.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Trende pri spletnih nakupih diktirajo zdravstvene razmere, zakonodajalci, banke in ponudniki storitev appeared first on Tehnozvezdje.

V Mastercardu oz. Mediani, ki je izvedla raziskavo, ugotavljajo, da zaupanje v brezstična plačila narašča, saj ga kot varnega dojema skoraj polovica vprašanih (47 odstotkov), pred dvema letoma pa je bilo takih odgovorov le tretjina. Uporabnikov, ki vsaj tri- do petkrat tedensko opravljajo nakupe na ta način, je bila pred dvema letoma četrtina, letos pa že skoraj polovica (46 odstotkov). Potrošnikov, ki skoraj nikoli ne uporabljajo brezstičnih plačil, je le še malo več kot petina (21 odstotkov), pred tremi leti jih je bilo 43 odstotkov. Večina po rezultatih raziskave tudi verjame, da so brezstična plačila hitra (82 odstotkov), enostavna (77 odstotkov) in praktična (76 odstotkov) rešitev za vsakodnevne nakupe. Brezstične kartice tudi počasi izpodrivajo gotovino. Kot najboljši način plačevanja jih je označila skoraj polovica (48 odstotkov) anketirancev in v »neposrednem obračunu« so premagale gotovino – 53 odstotkov vprašanih raje plačuje z njimi kot s »kešem«.

Poslovni direktor družbe Mastercard v Sloveniji Luka Gabrovšek je prepričan, da so ti podatki še dodatno potrdili pravilnost nedavne poteze z zvišanjem zneska, do katerega ni potrebna avtentikacija kupca (vpisovanja PIN-a), na 25 evrov.

Brezstična plačila predstavljajo revolucijo v uporabniški izkušnji, saj potrošnikom omogočajo popoln fizični nadzor nad svojo kartico in vse več potrošnikov se tega tudi zaveda,

je še poudaril Gabrovšek. Za porast brezstičnega plačevanja je zagotovo nekaj logičnih razlag. Banke so v zadnjih letih večinoma zamenjale kartice v obtoku s takimi, ki tovrstno obliko nakupov omogočajo, prav tako so si trgovci priskrbeli ustrezne terminale POS. Kupci in trgovci so se tega navadili, marsikdo je začel razumeti še varnostni vidik, nekaj pripomorejo še telefoni in mogoče celo kakšna ura. Če pogledamo celotno nakupovanje s karticami (tudi z vtikanjem v terminale), pa vidimo, da so nam najbolj všeč debetne. In več kot polovica vprašanih nima težav plačevanjem zneskov do petih evrov s kartico. Več kot 40 odstotkov uporablja »plastiko« za več kot štiri petine nakupov.

Delež plačevanja s telefoni tudi narašča, vendar mogoče nekoliko počasneje od želja in pričakovanj tako ponudnikov kartic kot bank. Skupno telefon za nakupe uporablja 48 odstotkov vprašanih, še vedno manj kot polovica, od l. 2015 pa se je delež dvignil za deset odstotnih točk, kar ni drastičen skok. Kaže pa na to, da smo že pred leti veselo plačevali z Moneto in opravljali spletne nakupe z mobilnimi napravami. Mobilne denarnice uporablja petina (21 odstotkov) anketirancev, le odstotek manj Moneto oz. po novem Valú, devet odstotkov jih je že kaj kupilo s pomočjo besedilnih sporočil in drugih oblik mobilnega plačevanja, pet odstotkov pa jih za svoje nakupe uporablja mBills. Kar nazadnje nanese 32 odstotkov teh, ki klasična plačila (v trgovinah, barih in drugod) namesto z gotovino ali karticami opravljajo z mobilnimi denarnicami. Odstotek se glede na lani ni bistveno spremenil, samo za eno odstotno točko. Morda lahko v 2020 nove banke v teh sistemih še kaj pripomorejo k dodatnemu zagonu.

Po spletu že leta nakupuje približno enak delež Slovencev, bi lahko zaključili na osnovi rezultatov Masterindexa. Rednih in občasnih spletnih potrošnikov je anketa letos naštela 70 odstotkov, pred štirimi leti 64 odstotkov. Če prištejemo še one, ki to počno redko, pa letos pridemo na 92 odstotkov, medtem ko bi se l. 2015 ustavili na 90 odstotkih. Torej peščica novih in malo prerazporeditve iz redke v ostali dve frekvenci. Premik je, vendar na tem področju zagotovo še nismo privzeli navad, ki jih imajo marsikje v tujini. Morda tudi zato, ker spletne cene v Sloveniji večinoma niso dosti nižje od tistih v fizičnih trgovinah, ponudba pa ne konkretno bolj raznolika in obsežnejša, medtem ko iz tujine še vedno marsikdo nerad naroča izdelke, kljub pogosto precej ugodnejšim cenam.  

The post Brezstično v lepem porastu, mobilno plačevanje samo v rahlem appeared first on Tehnozvezdje.

Po podatkih Masterindexa je torej največji delež slovenskih potrošnikov v zadnjem letu na spletu kupoval obleke, čevlje in modne dodatke. Takih je bilo 42 odstotkov. Tistih, ki so naročali tehnično »robo«, je bilo sicer le malenkost manj, dobrih 41 odstotkov. Slaba tretjina (32,3 odstotkov)  je kupila nekaj iz kategorije gospodinjskih aparatov (domnevam, da sem sodi tudi bela tehnika). Najredkeje pa se med spletnimi nakupi znajdejo potrebščine za hišne ljubljenčke (14,7 odstotkov), cvetje in darila (8,3 odstotke) in investicijske storitve (3,2 odstotka). Zanimiva je primerjava po letih. Zdaj že najpogostejša kategorija vztrajno raste, od slabih 28 odstotkov leta 2010, prek 39-ih leta 2015 do zdajšnjih 42 odstotkov. Elektronika pa je bila pred devetimi leti prisotna pri polovici kupcev, v zadnjih letih se je ustalila pri približno dveh petinah. Zelo raste tudi kupovanje različnih kart in vozovnic, vsak četrti spletni kupec je v zadnjem letu poklikal kaj takega. Že zdavnaj je z višav strmoglavilo spletno nakupovanje knjig, glasbe in filmov. Pred devetimi leti je te vsebine v spletnih trgovinah naročala več kot tretjina Slovencev, pred štirimi leti le še slabih 16 odstotkov in letos je odstotek enak.

Nasploh raste delež tistih, ki na spletu nakupujejo pogosto ali občasno (27,4 in 42,2 odstotkov), in pada odstotek takih, ki se redko ali sploh ne odločajo za spletni nakup (22,2 in 8,3 odstotke). Od »začetkov« se je zelo spremenil tudi način plačevanja. Leta 2010 je prevladovala gotovina (»po povzetju«), takih nakupov je bilo kar 57 odstotkov, zdaj jih je samo še petina. Uporaba spletnih in mobilnih bank za te namene je prilezla do polovičnega deleža (z enajstih odstotkov), uporaba plačilnih kartic pa do 44 odstotkov (s slabe petine). Verjetno je bančnih nakazil več zaradi provizij na kartično poslovanje, kar najbrž naročniku te raziskave ne more biti povsem všeč, vendar je pač vsak evro pomemben. Kajti poanta spletnega nakupa je poleg udobja domače okolja že od nekdaj tudi nižja cena. V fizični trgovini ni razlike v ceni, ne glede na način plačila, v spletni pa pogosto je. Svoje provizije vzamejo tudi ponudniki, kot je Paypal.

Slovenci zdaj po podatkih Mastercarda tudi veliko bolj zaupamo spletnim nakupom. Za skoraj 82 odstotkov vprašanih spadajo v kategorijo »večinoma varni.« Pet odstotkov jih ima za zelo varne, skupaj desetina pa za večinoma nevarne (7,4 odstotka) ali celo zelo nevarne (2,6 odstotka).  

Kako je oblačenje prišlo na vrh lestvice?

Tega izsledki raziskave sicer ne pojasnjujejo, imam pa nekaj teorij. Še pred nekaj leti bi kdo zatrjeval, da se zadev, ki jih je treba pomeriti, ne kupuje na daljavo, vendar že takrat to ni povsem držalo. Navsezadnje se lahko spomnimo avstrijskih in nemških katalogov, ki so prosperirali že zdavnaj pred bumom spletnega nakupovanja. Morda se je zdaj večji delež teh potrošnikov preselil na splet, kjer jih zanima pretežno tekstil, elektronske igrače in drugo pa niti ne. Možnost vračila in preverjene velikosti pri določenih znamkah oz. ponudnikih so prav tako odpravili zadrege, še dodatne poenostavitve pošiljanja tistih kosov, ki ne ustrezajo, nazaj trgovcu, pa so še dodatno zmanjšali pomisleke. Verjetno skupaj s tem, da se marsikomu ne ljubi več zapravljati časa v fizičnih trgovinah, da predvsem za otroke na ta način ni tvegano kupovati in da včasih kaj pomeriš v trgovini, potem pa naročiš po spletu, ko je »akcija«.

Raziskava se je dotaknila še načinov plačevanja in uporabe mobilnih telefonov za denarne zadeve. Kakopak, saj vemo, kdo je naročnik. Za kartice je jasno, da jih uporabljamo pogosteje kot pred leti. Dve tretjini vprašanih vsaj polovico nakupov opravi s kartico, najbolj pogosto v trgovinah z življenjskimi potrebščinami in na bencinskih servisih, v kavarnah in barih pa zelo redko. Zdaj marsikdo tudi nima več težav s plačevanjem zneskov do pet evrov s kartico. Brezstična tehnologija je naredila svoje. Pri spletnih nakupih je kartično plačevanje tudi v porastu, kot sem že omenil, redno tako plačuje blizu polovice vprašanih, toda skoraj 30 odstotkov se jih je odločilo za odgovor redko in kar 22 odstotkov za nikoli ali skoraj nikoli. Domnevam, da h kartičnemu poslovanju štejejo tudi kartice, digitalizirane na telefonih oz. v mobilnih denarnicah. Kajti po svoje je hecno, da se pogovarjamo o karticah, ko pa gre trend v smeri plačevanja s telefoni in urami.

Telefon za plačevanje zdaj uporablja skoraj tretjina vprašanih, pred šestimi leti ga je le dobra desetina, verjetno je takrat prevladovala storitev Moneta, zdaj pa že različne platforme za mobilne denarnice. Za vodenje finance (mobilno banko, predpostavljam) so leta 2013 telefon uporabljali vsega štirje odstotki vprašanih, zdaj je ta delež skoraj na četrtini. Še vedno so precej spredaj druge uporabe telefona, od pogovorov in brskanja po spletu, do komunikacije v družabnih omrežjih in poslušanja glasbe ter gledanja videov, vse to, z izjemo pogovorov, pa narašča. Večina pa je kljub temu še vedno prepričana, da bodo kartice ostale najbolj priljubljen način plačevanja, a telefon počasi lovi gotovino.

Infografike: Mastercard Masterindex

The post Najpogosteje se po spletu oblačimo in obuvamo appeared first on Tehnozvezdje.