Ne vem, kako razširjeni so ExpertBooki v lokalnih podjetjih, a se mi zdi, da so po krivici zapostavljeni. Niso popolni, a vendarle nudijo hvalevredno popestritev poslovnega trga, na katerem po mojem vedenju prevladujejo prenosniki Lenova in HPja, ki jim občasno v zelje skoči še kakšen Dell, vsaj ko gre za večja lokalna podjetja, ki prenosnike kupujejo za svoje zaposlene. Marsikateri od teh bi se razveselil ExpertBooka P5 – zaradi »stasa« in »sposobnosti«, a predvsem zaradi podpore. Ta vključuje triletno mednarodno garancijo, ki velja tudi za baterijo, in obisk serviserja najkasneje naslednji delovni dan na lokaciji kupca, če pride do težav s prenosnim računalnikom. Oboje velja za vse modele ExpertBook, in če to res ne vključuje veliko drobnega tiska, potem je natanko tisto, kar podjetja potrebujejo za stabilno poslovanje.

Poslovni prenosni računalniki niso več neugledne črne škatle. Bile so, a jih je dohitela moda. Kljub temu v ospredju ni le estetika in tankost, kar je domena kategorije nadvse tankih naprav (te so največkrat dražje), temveč je prav tako pomembna dolgoživost. Ker se doba uporabe podaljšuje, pride prav zgradba ohišja, skladna z vojaškim standardom, preprost dostop do notranjosti v primeru popravila ali nadgradnje pomnilnika in izboljšan hladilni sistem z nemotenim tokom zraka, ko je zaslon dvignjen ali spuščen. Asus obenem obljublja pet let popravkov biosa in gonilnikov. Tu se je vtihotapila manjša napaka. Čas začne teči od predstavitve modela in ne od datuma nakupa.

Všeč mi je, kako so zasnovali novi model ExpertBook P5. Prijeten videz je več kot dobrodošel, a za zaposlenega sta še bolj pomembni nizka teža in majhne mere, ki izboljšajo prenosljivost in uporabo na poti. Skladno s sodobnimi načini uporabe, ko prenosne računalnike uporabljamo praktično povsod, ima ExpertBook dva načina biometričnega odklepanja. Poleg infrardeče kamere nad zaslonom še tipalo prstnega odtisa v tipki za vklop. Škoda, da je to ponovno na robu zgornje vrstice tipk. Po mojem prepričanju je mesto daleč od primernega. Ne bom niti skušal povedati, kolikokrat sem ga po nesreči ugasnil, ko sem na slepo hotel pritisniti tipko za brisanje (delete).

Glede »zadev« pod zaslonom imam ponovno mešane občutke. Tipke s hodom 1,5 milimetra so me prepričale, a sledilna ploščica me ni. Morda je krivda moja, ker je ne znam uporabljati, ali njena, ker ne zazna mojih nežnih dotikov. Moral sem jo kar konkretno tapniti ali celo pritisniti, da je zaznala kretnjo in izvedla ekvivalent pritiska na levo tipko miške. No, vsaj kazalnik je gladko drsel po zaslonu in sledil poti prsta po sledilni ploščici. Tipkovnica je, hvala bogu, osvetljena. Če ne bi bila, bi bil to en velik minus za napravo, ki jo boste uporabljali v vseh mogočih okoljih.

Kakovost zaslona je v dobrem starem povprečju. 144-herčno osveževanje pripomore k večji produktivnosti dela in ni na »krovu«, da bi bila igralna izkušnja boljša. Med službo se ne spodobi takšno očitno zapravljanje časa, čeprav je glede na izkazane zmogljivosti procesor sposoben prežvečiti celo katero od zahtevnejših iger. Zaslonska tehnika žal ni najboljša, kar se pozna v barvah in še bolj v slabšem kontrastnem razmerju v primerjavi z zasloni OLED. Ustvarjanju ExpertBook B5 ni namenjen, za tovrstna dela so primernejši njihovi ProBooki, za ostale poslovne uporabnike pa bo kakovost in sposobnosti izbranega zaslona zadoščale.

Čeprav večinoma poudarjajo moč nevronske enote, sta tudi procesorska in grafična zmogljivost boljši v primerjavi s primerljivimi modeli prejšnje generacije. Omenil sem že hlajenje, ki preprečuje pretirano gretje celo takrat, ko procesor deluje pri najvišjih obratih. Ventilator v takšnih razmerah sicer ni povsem tih (sliši se), vendar ni zelo glasen. Opaznejša pa je takrat poraba. V eni uri baterija izgubi 40 odstotkov napolnjenosti in zdrži približno dve uri in pol do prisilne ugasnitve. ExpertBook B5 porabi občutneje manj med opravljanjem zahtevnih pisarniških opravil, za katera je pravzaprav namenjen. Ura gledanja videa z YouTuba preko brezžičnega omrežja ob polovici največje svetlosti zaslona na primer olajša baterijo za 12 odstotkov. Odstotek je višje v primerjavi z nekaterimi drugimi prenosniki po zaslugi tega, da ima baterija manjšo kapaciteto. Kljub temu je moja ocena, da prenosni računalnik zdrži 8-urni delovnik na baterijski pogon, če na njem ne poganjate zahtevnejših programov.

Umetna inteligenca postaja vse pomembnejši vzvod, s katerim želijo proizvajalci spodbuditi poslovne uporabnike, da bodo hitreje menjali naprave. Vgradnja Intelovega procesorja Lunar Lake je logična posledica njihovih in naporov Microsofta, da jim približa umetno inteligentnega pomočnika Copilot. Tokrat je svoj lonček prispeval še Asus, ki je pripravil zbirko algoritmov umetne inteligence za video sestankovanje v orodju AI ExpertMeet. Ne gre za podvojitev funkcij, ki so del sistema Windows, temveč njihovo nadgradnjo. V zbirki so med drugim orodja za dodajanje vodnega žiga na video tok deljenega zaslona in v dokumente v skupni rabi, zagotavljanje podnapisov v enem od podprtih jezikov (slovenščine ni med njimi) v realnem času med trajanjem sestanka, pripravo njegova prepisa ter orodja za optimizacijo zvoka in dušenje hrupa.

HVALIMO:

• Odlične zmogljivosti in podpora za umetno inteligenco
• Robustno in estetsko ohišje iz aluminija
• Primerna avtonomija
• Prijeten nabor priključkov
• Hitrost osveževanja zaslona in razmerja 16:10
• Glasna zvočnik

GRAJAMO:

• Raje bi imel zaslon OLED
• Sledilna ploščica zahteva grobe pritiske
• Ni opcije vgradnje modema 5G

The post KRATKI TEST Asus ExpertBook P5: Toliko podpore bi si želel vsak »poslovnež« appeared first on Tehnozvezdje.

Ena od ključnih potez Appla pri lastnih procesorjih M, zaradi česar ti tudi dosegajo tako dobre zmogljivosti in energijsko učinkovitost, je bila integracija pomnilnika na isto rezino silicija, na kateri je tudi procesor. S tem so skrajšali razdalje in bistveno povečali pasovno širino, po domače pretočnost, tako da lahko procesor iz pomnilnika zajema in vanj zapisuje veliko več podatkov v enakem času, kot bi jih ob pristopu s klasičnimi moduli, hkrati pa to porablja manj energije. Seveda tudi pomnilnik DDR na modulih (ali neodstranljivi in še hitrejši LPDDR) postaja vedno hitrejši, vendar integriran ohranja svoje prednosti.

Intel je za procesorje s kodnim imenom Lunar Lake – prepoznate jih po oznakah, kot je Core Ultra 7 256V – želel predvsem znižati porabo, s čimer bi lahko v prenosniškem svetu tekmoval s Qualcommom in tudi AMD-jem. Zato je po vzoru Appla združil procesor in pomnilnik na isto ploščico. Že prej smo seveda poznali prenosnike s pomnilnikom, prilotanim na osnovno ploščo, a je bi ta vseeno ločen od procesorja, ni bil del »paketa.« Tako pot je za najnovejšo generacijo procesorjev Ryzen (denimo Ryzen 9 AI 370 HX) ubral AMD, saj proizvajalci večinoma uporabljajo pomnilnik LPDDR, kar je sicer pohitrilo, vendar tudi podražilo tako prenosnike kot mini PC-je.

Ravno stroški in posledično zaslužek je težava pri Intelu. Ameriško podjetje, ki je v zadnjem obdobju v precejšnjih težava in posluje z izgubo, ni uspelo dobiti dobrih cen za pomnilniške čipe, ki jih je integriralo v ploščice s procesorji. Poleg tega je zmanjšalo dobičke proizvajalcem računalnikov, ker se ti ne morejo sami odločati, kateri pomnilnik bodo uporabili (povedano drugače, zanj ne dobijo dobrih cen). Vse skupaj pa ni všeč niti kupcem, ker so končni izdelki dražji, manj nadgradljivi in popravljivi, hkrati pa umetna inteligenca, ki so jo promovirali kot osrednji razlog za nakup tovrstnega, najnovejšega prenosnika, ne prinaša ničesar pomembnega ali vsaj toliko zanimivega, da bi pretehtala v prid naprave z višjo ceno.

V Intelu so tako že napovedali, da se s prihodnjimi procesorji vračajo na klasične pomnilniške module. Resnici na ljubo jih pri mnogih še vedno uporabljajo, kajti »Lunar Lake« je zgolj ena od vej, dokaj na hitro razvita specifično za letošnje tekmovanje s prenosniki na osnovi procesorjev ARM (ki tudi niso dosegli kakšnega večjega prodajnega preboja, predvsem zaradi omejene in dokaj neatraktivne ponudbe modelov, pa tudi zaradi pomislekov potencialnih kupcev glede delovanja vseh programov, ki jih uporabljajo). Ti procesorji so tudi opustili večnitnost in imajo manj jeder, tako da bo zanimivo videti, v katero smer se bo Intel obrnil naslednjič.

Vsekakor vsaj za namizni računalnik, če je v velikem ohišju ali v obliki mini PC-ja, priporočam izbiro takega, ki omogoča zamenjavo pomnilniških modulov in s tem povečanje količine pomnilnika. Četudi na račun tega, da v računalniku teče procesor prejšnje generacije, nekoliko manj zmogljiv in z manjšimi sposobnostmi premetavanja algoritmov umetne inteligence. Če boste kaj morda nadgrajevali v računalniku v času njegove življenjske dobe, bo(do) to verjetno disk(i) in pomnilnik.

Apple seveda česa podobnega ne bo storil, kajti gre mu za dvoje. Najprej za to, da njegovi računalniki v primerjavi zmogljivosti in avtonomije baterije (pri prenosnikih) izpadejo čim boljše. Kar mu, bodimo pošteno, zelo dobro uspeva. Veselimo se že potencialnega testiranja katerega od računalnikov Mac s procesorjem M4 (Pro). Kot drugo in morda celo v prvi vrsti pa je podjetju pomembno ustvarjanje dobička. Kje je to lažje kot z nesorazmerno visokimi cenami večjih količin pomnilnika od izhodiščne, zdaj na srečo vsaj 16 GB, na katere kupci morajo pristati in jih plačati ob nakupu računalnika, saj slednjega kasneje ni mogoče spreminjati.

Naslovna fotografija: Intel

The post Naj bo pomnilnik ločen ali integriran, to je zdaj vprašanje appeared first on Tehnozvezdje.

Zenbooki so mi že dolgo všeč predvsem zaradi dobre kombinacije med težo, kakovostjo izdelave in nato še zmogljivostjo. V večini primerov je (vsaj zame) vseeno, kateri procesor se skriva pod havbo, kajti za običajna dela, razen montiranja videa, večina njih zadošča. Vendar je vedno bolje, če je novejši in iz vrha ponudbe, kajti to pomeni, da je pripravljen na »prihodnost«. S tem se obvezno prikrade senca neodločnosti. Novo je dražje. Ne trdim, da je cena prenosnika postavljena previsoka. Žal pa vse vsaj na začetku prodajnega cikla pogosteje presegajo mojo cono udobnosti (cono finančnih zmožnosti).

UX5406, kakršno je »modelno ime«, je prefinjena izvedba (S v imenu nakazuje na prestiž) Zenbooka 14, od katerega testa ni preteklo veliko vode. Na hitro se prenosnika razlikujeta v procesorju, višji ločljivosti perfektnega zaslona OLED in manjših merah, med katerimi je najbolj očitno, da je ohišje opazno tanjše.

Material, ki naj bi bil bolj vzdržljiv

Pravim, da sem s svojim Zenbookom zadovoljen skoraj v vsem. Razen v enem. Luščenju prevleke na robovih ohišja, ki kazijo njegov videz. Ne vem, kakšen bo material, iz katerega je nov prenosnik po tolikšnem času (uradno govorijo o plazma keramičnemu aluminiju), a upam, da je bolj odporen na večletno uporabo. Nov material ni zlitina, temveč postopek nanosa keramične plasti na aluminij. Drugo bo povedal čas.

Omenil sem ga, ker Asus daje velik poudarek nanj, celo več, kot na druge »sestavne« dele ohišja, kot sta tipkovnica in sledilna ploščica. Bi rekel, da zato, ker sta že nekaj časa prilično enaki. Hod tipke je z 1,1 milimetra »krajši« od hoda Zenbooka brez črke S v imenu, kar je verjetno povezano z debelino ohišja. Razliko je občutiti, a težko rečem, da je zaradi nje udobje in natančnost tipkanja občutno slabše. Všeč mi je, da je tipka za vklop druga z desne v zgornji vrstici in hkrati manj, da vanj ni vgrajenega tipala prstnega odtisa. Odklepanje s prstom mi je osebno bolj všeč od odklepanja s prepoznavo obraza, sploh v primerih, ko kamera »gleda« moje cenjeno obličje od zadaj obsijano z močnimi sončnimi žarki!

Odličen zaslon in (najmanj) dober procesor

Vse kar se spomladi zapisal za zaslon, velja, ali je celo bolje. Pozna se rahlo višja svetilnost, a še bolj razločljivost in hitrejše osveževanje. Prikaz marsičesa na zaslonu je zato lepše in gledanje za oči manj utrudljivo. Nedvomno. Čeprav že tri leta uporabljam zaslon OLED polne visoke razločljivosti (FHD) in sem z njim zadovoljen. Več pik nikakor ni odveč, a bolj kot njihovo število je uporabno zdaj že standardno razmerje 16:10. Zlahka rečem tudi takole. Vrnitev na manjšo razločljivost ne boli tako, kot boli vrnitev na za »delavne ljudi« manj primerno razmerje stranic 16:9!

Poleg pohitritve enote za umetno inteligenco je Intel z drugo generacijo procesorjev Core Ultra spremenil arhitekturo jeder. Namesto več kot deset jeder in številnih niti (odvisno od modela), ima štiri zmogljiva in štiri učinkovita jedra. Nekje se to mora poznati. In se. Orodja za merjenje prikažejo boljši rezultat za eno jedro in pričakovanega za večjedrne zmogljivosti. Cinebench 2024 na primer prikaže rezultat 120/506! Za primerjavo. Dve leti star Zenbook S13 s procesorjem Ryzen 7 (6800U) pa 83/559. Glede hitrosti diska je takole. CrystalDisk izračuna razmeroma dobro hitrost branja 5.007 megabajtov na sekundo in nekoliko slabšo hitrost zapisovanja 3.500 megabajtov.

Umetna inteligenca bolj kot ne za »pokušino«

Microsoftov Copilot deluje dobro, a sem pričakoval, da bo globlje integriran v operacijski sistem. Za zdaj še ni, kar pomeni, da ga uporabljamo popolnoma enako kot na katerem koli drugem računalniku. Obenem je Microsoft pripravil še nekaj storitev, ki se v večji meri zanašajo na zmogljivosti nevronske enote, a marsikaj mi je tokrat ostali izven dosega. Funkcije v slikarju, ki z besedilnim pozivom pretvori grobo skico v uporabnejšo sliko, je tokrat skrivnostno izginila iz menijske vrstice. Živo se spomnim, kako sem se z njo igral na Vivobooku S15 (s procesorjem Snapdragon). Namesto tega sem generacijo slik na podlagi besednega poziva preizkusil v Copilotu ter dobil zelo generične in pričakovane rezultate. Algoritmi umetne inteligence v sistemu naj bi poskrbeli še za zameglitev ozadja, lepotne učinke okoli obraza in fiksiranje oči v smeri kamere, celo ko gledate drugam, med videokonferenčnimi klici ter prevode v živo video posnetkov. Podnapisi s prevodi se pojavijo zelo hitro in so uporabni, čeprav so slovnične napake precej pogoste. Poleg Microsoftovih je na Zenbook nameščen še nekaj Asusovih »umetno inteligentnih« programov. Nekaterim bo zanimiv StoryCube, ki analizira fotografije na disku, jih organizira po kontekstu (osebe, živali in podobno) za preprostejše iskanje med njimi. Zadeva celo deluje, a si zlahka predstavljate, koliko časa traja prva analiza več deset tisoč fotografij.

Pričakovana avtonomija

Ko sem prenosnik obremenil do konca, je v uri porabil slabo tretjino v bateriji shranjene energije (30 odstotkov). Po manj kot dveh urah bi moral že iskati električno vtičnico. Seveda je prenosnik varčnejši pri običajnih opravilih, kot je predvajanje videa z Youtuba preko brezžičnega omrežja in polovično svetilnostjo zaslona. Po eni uri je bila baterija olajšana za slabih 10 odstotkov, kar je že razmeroma uporabnih deset ur delovanja.

HVALIMO:

• Kakovosten zaslon z visoko razločljivostjo in svetilnostjo
• Dobra avtonomija baterije
• Lahek in obvladljiv
• Zmogljivost nevronske enote

GRAJAMO:

• Do denarnice manj prijazna cena
• Sledilna ploščica
• Ni reže za pomnilniške kartice

The post PRVI VTIS Zenbook S14 (z Ultra 7 256V): osredotočen na umetno inteligenco appeared first on Tehnozvezdje.

V zraku je bilo čutiti ljubezen, ko se je Rangoonu Changu iz Asusa dobrikal prvi mož Qualcomma Cristiano Amon. Odnos je bil obojestranski, saj je prvi pokazal prenosnik Vivobook S 15, ki že ima vgrajen procesor Snapdragon X Plus z osmimi jedri. A že tedaj je kazalo, da se v ozadju skriva več. Ni bilo treba dolgo čakati. Dve uri kasneje je svoj dogodek organiziralo tajvansko podjetje in tam je Intelovec Jim Johnosn brez sramu priznal, da ko se ameriška korporacija nameni inovirati, takrat pokliče Asus. Kmalu je postalo jasno, zakaj mu tega ni bilo težko izreči. V letošnjih Zenbookih in Vivobokih se skrivajo novi procesorji Intel Core Ultra (kodno ime Lunar Lake).

Sledili so podatki v kolikšni meri so boljši od lanskih in kaj vse so izboljšali. Še nekaj je postala jasno. Asus ostaja pragmatičen in nima nič proti dobremu flirtu s proizvajalci procesorjev, a za enkrat se zdi, da (skoraj) vedno dobro izberejo procesor, ki ga dodelijo posameznim modelom. AMD je trenutno nekoliko v ozadju, zagotovo bo kmalu spet izplaval na površje. Ta čas bo Asus Snapdragone vgrajeval v prenosnike, pri katerih je v ospredju produktivnost v soodvisnosti od dolge avtonomije, medtem ko je prostor v najbolj prestižnih za enkrat rezerviran za Intel.

Zanimivo je, da tokrat zmogljivosti procesorja Core Ultra 9 niso primerjali z zmogljivostjo tekmecev, temveč so se potrudili pokazati, koliko je zmogljivejši in energijsko učinkovitejši od predhodnika. Ob siceršnjih zmogljivostih osrednje in grafičnega procesorja ter nevronske enote z do 48 bilijonov operacij na sekundo (tops) novi procesorji v napravah s sposobno velikimi baterijami (75 mili amperskih ur) nudijo tja do 27 ur predvajanje s pomnilnika ( ne preko interneta). Razumljivi prikaz, ki v praksi pomeni, da naj bi novi prenosniki brez težav z enim polnjenjem zdržali vsakodnevno pisarniško »tlako«.

Kot vedno je Asus predstavil cel kup novih modelov raznolikih prenosnikov, vendar je tokrat pri vseh vedno v ospredju umetna inteligenca. Njihova lastna, omenili so organizator digitalnih vsebin StoryCube, ki je ekskluziven na Zenbookih in Vivibookih, in Microsoftova, brez katere ni prenosnika kategorije Copilot+. Umetna inteligenca je ravno tako »pomemben« del poslovnih prenosnikov ExpertBook (nova sta modela P1 in P5), ki se v slovenskem poslovnem okolju niso ravno prijeli, kakor tudi mini računalnika Nuc, ki bi ga z veseljem enkrat preizkusili. Morda se bo zanimanje za poslovne prenosnike povečala zdaj, saj je Asus podaljšal jamstvo (garancijo) na tri leta in vanjo vključil še baterijo.

Nima se smisla navduševati nad vsem predstavljenim, saj za enkrat ni še jasno, katere novosti bodo na voljo v lokalnih trgovinah, katere ne in po kakšnih cenah. Upam, da bodo čim bolj podobne napovedanim. Za zahtevnejše zna biti daleč najbolj zanimiv tanki prenosnik Zenbook S 14 s 35,6-centimetrskim zaslonom OLED razmerja 16:10 in razločljivosti 3K. Skoraj prepričan sem, da ga bomo videli lokalno in obenem skeptičen, da bo na voljo po ceni od 1.499 evrov naprej. Kasneje letos naj bi bil na voljo še večji Zenbook S 16. Čeprav ne tako lahek in tanek, zna marsikoga prepričati še Vivobook s 14 s procesorjem Core Ultra 7. Cena zanj naj bi se pričela pri 1.299 evrov. Za večino še vedno veliko, a ne gre pozabiti, da gre v obeh primerih za kakovostno izdelana prenosna računalnika z odličnima zaslonoma in primernimi zmogljivosti. Naj še omeni izboljšani hladilni sistem Zenbooka S14, po zaslugi katerega zna obveljati za najtišjega v družini. Kmalu naj bi Asus ponudil še prenosnika s 360 stopinjskim zaslonom Vivobook 14 in 16 Flip.

Na dveh predstavitvah smo praktično slišali enako zavezo. Asus bo skupaj z Intelom (Qualcommov) spodbudil razvoj umetne inteligence. Ne dvomim o tem, celo več, prepričan sem, da bomo podobno prej ali slišali še iz ust predstavnikov AMDja (če tega morda še niso izjavili). Kot večina izdelovalcev osebnih računalnikov tajvansko podjetje udobno sedi na treh stolih hkrati, da bi bilo sposobno ponuditi pestro paleto modelov z različnimi procesorji, zasloni, pomnilniki in podobno. Tu nastopi »ampak«. Vemo kakšna je po navadi ponudba v lokalnih trgovinah.

The post IFA 2024: Kateri koli procesor želite, vam ga Asus zagotovi appeared first on Tehnozvezdje.