S konstantnim širjenjem, nadgrajevanjem in posodabljanjem omrežja ter uvajanjem najsodobnejših tehnologij je vodilni operater steber digitalnega razvoja Slovenije. Tako je v zadnjem letu in pol zmogljivost celotnega mobilnega omrežja povečal za več kot 30 odstotkov, omrežja 5G pa celo za trikrat. V svoje optično omrežje lahko vključi dodatnih 250.000 gospodinjstev, in sicer tako v urbanih središčih kot na ruralnih območjih, skupno priklop na optiko omogoča že več kot polovici slovenskih gospodinjstev.

»Skladno s hitrim in dinamičnim razvojem tehnologij se pripravljamo na storitve prihodnosti, hkrati pa uspešno uresničujemo zastavljeno strategijo razvoja, krepimo zaupanje uporabnikov in jim zagotavljamo najsodobnejše tehnološke storitve in rešitve,« je poudaril Boštjan Škufca Zaveršek podpredsednik uprave Telekoma Slovenije.

Telekom Slovenije v zadnjem obdobju obrača trende in povečuje število uporabnikov. »Za naše storitve se odloča vedno več uporabnikov, vedno več se jih k nam vrača. Ob tem raziskave kažejo, da so naši uporabniki najbolj zadovoljni med uporabniki telekomunikacijskih storitev. To je zato, ker jih postavljamo na prvo mesto. Zanje razvijamo prilagojene storitve in nadgrajujemo omrežje ter jim tako za zasebno kot poslovno rabo zagotavljamo, kar potrebujejo. Uporabniki pričakujejo predvsem vedno boljše, zanesljivejše in varne telekomunikacijske storitve. Hkrati se zavedamo družbene vloge, ki jo imamo tudi na področju osveščanja in zagotavljanja čim bolj pametne in odgovorne rabe tehnologij. Tako posebno pozornost namenjamo osveščanju uporabnikov vseh starosti o pasteh, ki jih digitalni svet prinaša, ter spodbujamo odprto komunikacijo o tem,« pravi Boštjan Škufca Zaveršek.

V letošnjem letu Telekom Slovenije omrežje intenzivno nadgrajuje in modernizira z najnovejšimi tehnologijami, kar je temelj za nadaljnji razvoj. Vesna Prodnik, članica uprave Telekoma Slovenije za tehnologijo, je izpostavila, da imajo v podjetju »več kot tisoč inženirjev, ki postavljajo izjemno visoke standarde kakovosti na slovenskem telekomunikacijskem trgu. Smo vodilno tehnološko podjetje v Sloveniji, uporabnikom zagotavljamo najsodobnejše telekomunikacijske in IKT storitve ter smo na vseh nivojih pripravljeni na nadaljnje uvajanje najsodobnejših tehnologij. Velik poudarek dajemo razvoju. Sodelujemo v razvojnih projektih, ki se ukvarjajo že z naslednjo mobilno generacijo 6G in s kvantnimi povezavami. Na ta način pridobivamo nova znanja in kompetence, načrtno razvijamo in uvajamo tudi orodja umetne inteligence. Vključevanje umetne inteligence v telekomunikacije ni le tehnološki trend, temveč je temeljni premik, ki bo preoblikoval industrijo v prihodnosti.«

Umetna inteligenca je sestavni del platforme NEO, s katero je Telekom Slovenije z glasovnim upravljanjem TV-vsebin v slovenske domove pred šestimi leti prinesel popolnoma novo uporabniško izkušnjo. NEO je edina platforma z glasovnim modelom v slovenščini in je rezultat razvoja strokovnjakov Telekoma Slovenije. Glasovni model je prilagojen slovenskim uporabnikom in vsebuje napredne algoritme za obdelavo naravnega jezika za razumevanje uporabnikovih ukazov ter strojno učenje za prilagajanje in izboljšanje storitve na podlagi zbranih podatkov o uporabniških preferencah. Platforma NEO ima več kot 200.000 uporabnikov, ki so v prvi polovici letošnjega leta izrekli več kot 110 milijonov govornih ukazov.

Dostopnost TV in video vsebin kjerkoli in na vseh napravah je eden od razlogov, da se mobilni prenos podatkov v omrežju Telekoma Slovenije vsako leto poveča približno za tretjino, prihodnji trend se bo le še stopnjeval. Zato Telekom Slovenije mobilno omrežje intenzivno modernizira, in sicer na način, da hkrati povečuje pokritost in krepi kapacitete z namenom zagotavljanja najboljše uporabniške izkušnje. V letu in pol je tako zmogljivost celotnega mobilnega omrežja povečal za več kot 30 odstotkov, omrežja 5G pa celo za trikrat. Matjaž Beričič, direktor Omrežja in storitev, pojasnjuje: »Omrežje načrtujemo in nadgrajujemo skladno s potrebami uporabnikov. Z naprednimi mehanizmi za kibernetsko zaščito ter omrežnim-nadzornim-storitvenim centrom pa zagotavljamo zanesljivo in varno delovanje storitev. Omrežje stalno širimo in posodabljamo z najsodobnejšimi tehnologijami.« Pri načrtovanju in nadgradnji omrežja Telekom Slovenije posebno pozornost namenja energetski učinkovitosti in skrbi za okolje. Tako se je v desetih letih v mobilnem omrežju mobilni podatkovni promet povečal kar za 40-krat, poraba električne energije pa le za 10 odstotkov.

Za nadaljnji razvoj digitalne Slovenije bodo pomembne tudi zanesljive in varne optične povezave, saj je tudi v fiksno omrežje povezanih vedno več uporabnikov in naprav; od delovanja omrežja je odvisnih vedno več rešitev za podjetja in storitev za uporabnike. Zato Telekom Slovenije uporabnike spodbuja, naj, če imajo to možnost, starejše tehnologije zamenjajo z najsodobnejšim optičnim omrežjem, ki ga stalno širijo in nadgrajujejo.

»Vse, kar delamo, delamo z mislijo na uporabnike. Spremljamo uporabniške navade, trende in pričakovanja ter storitve prilagajamo različnim skupinam uporabnikov. Zato so naše storitve zasnovane tako, da poenostavljajo življenja. Ena od tovrstnih storitev je platforma NEO z glasovnimi ukazi v slovenskem jeziku, ki so jo uporabniki zelo dobro sprejeli. Ker se delež nosljivih naprav v našem omrežju konstantno povečuje, bomo predvidoma do konca leta uvedli napredno tehnološko rešitev, s pomočjo katere bodo lahko uporabniki prek eSIM na več napravah (pametne ure, mobiteli, tablice) uporabljali enotno številko. V oktobru uvajamo tudi posebno ponudbo SUPR Voznik, pri kateri smo izhajali iz potreb mladih, ki še nimajo vozniškega izpita in ga želijo narediti. Ker je marsikomu nakup ur vožnje cenovno težje dosegljiv, jim bomo pri tem pomagali,« je nekaj novosti skupaj s svojo ekipo predstavila Katja Šajnovič, direktorica Razvoja poslovanja v Telekomu Slovenije.

The post Telekom Slovenije je z razvojem ter naložbami v infrastrukturo in storitve steber digitalizacije Slovenije appeared first on Tehnozvezdje.

Platforma NEO je večplastna. Poleg naprednega smartboxa in aplikacije NEO TV Lite za pametne televizorje je NEO prisoten tudi kot mobilna aplikacija. V Telekomu Slovenije so po temeljiti raziskavi svetovnih trendov in uporabniških navad slovenskih gledalcev zasnovali prenovo aplikacije, ki prinaša vrsto pomembnih novosti in nudi še boljšo uporabniško TV-izkušnjo, ki je poenotena s tisto na velikem TV-zaslonu.

Nekaj ključnih novosti:

• Aplikacija odslej podpira glasovno upravljanje NEO Smartboxa kar preko mobitela, z virtualnim daljincem NEO. S tem je izjemno priljubljeno govorno upravljanje še dostopnejše.
• Mobilna aplikacija NEO uvaja enostaven prikaz videa na pametnih televizorjih, saj podpira brezžično predvajanje s protokoloma Chromecast in Airplay.
• Izboljšan je prikaz videa v sami aplikaciji ter dodan mini predvajalnik, kar omogoča, da med spremljanjem TV in radijskih vsebin na mobitelu počnemo še kaj, recimo uporabljamo družbena omrežja, brskamo po e-pošti ali spletu ali si dopisujemo s prijatelji.

»NEO je vodilna večpredstavnostna platforma v Sloveniji in je v petih letih navdušila že več kot 200.000 uporabnikov. Že od samega začetka NEO razvijamo z mislijo na prihodnost in slovenske gledalce, pri tem pa ne sprejemamo kompromisov in ne iščemo bližnjic pri zmogljivosti sistema. To se nam obrestuje, saj nam omogoča, da na NEO stalno vpeljujemo novosti in tako ostajamo prva izbira uporabnikov. Ker so mobilne aplikacije izjemno pomembne pri dostopu do TV-vsebin, smo NEO aplikacijo s tokratno prenovo temeljito nadgradili. Skrbno smo analizirali uporabniške navade, najboljše svetovne prakse in razvili aplikacijo, ki bo še nadgradila zadovoljstvo naših uporabnikov,« pravi Luca Borzatta, direktor razvoja produktov in storitev v Telekomu Slovenije.

Garancija zadovoljstva in priklop takoj

Telekom Slovenije vsem novim naročnikom multimedijske platforme NEO garantira zadovoljstvo. To pomeni, da tistim, ki s storitvijo ne bi bili zadovoljni, v 30-ih dneh vrne denar. Ob tem do NEO doživetja uporabniki pridejo takoj, brez čakanja. Naročniki na prodajnem mestu ali po pošti, če naročnino na fiksne storitve sklenejo na daljavo, prejmejo modem in do tri NEO Smartboxe, ki jih enostavno namestijo sami, NEO pa deluje takoj. V akcijski ponudbi so paketi NEO na voljo po enotni ceni že od 28 evrov na mesec, naročniki, ki se odločijo še za Turbo Wifi, pa le-tega prve tri mesece uporabljajo brezplačno.

The post Nova mobilna aplikacija NEO prinaša še naprednejšo izkušnjo televizije in trendovske novosti appeared first on Tehnozvezdje.

Dolgo, že vsaj desetletje lahko poslušamo in beremo komentarje, opažanja, napovedi o zatonu televizije. Pri tem večina tovrstnih opazovalcev misli predvsem na klasične programe, ki jih izpodrinjajo pretočniki in druge spletne video vsebine, kajti videa skupno verjetno zdaj gledamo več kot kadarkoli v zgodovini. »V zatonu je mogoče linearna televizija, torej oddajanje programa v živo. A še tega, tiste najbolj zanimive oddaje, mnogi pogledajo z zamikom. In televizija kot objekt zagotovo ostaja nekakšno središče gospodinjstva, ob njej se družina najbolj pogosto zbira,« o tem začne Borzatta. In nadaljuje: »Naši podatki sicer za zdaj ne kažejo trenda velikega upadanja gledanosti IP TV, celo rahlo rast opažamo, resda v promilih, pa vendarle. Kljub temu si ne delamo utvar, da bo še naslednjih 20 let linearna televizija ključna za  razvoj. Vemo, da bo šel trend vse bolj v smer pretočnih storitev, ki bodo gledalcem na voljo tudi prek naših paketov. Za nas ni velike razlike, ali agregiramo literarne programe ali pa vsebine na zahtevo. Kar znamo narediti je recimo potegniti naj vsebine ven iz različnih pretočnikov in jih na enem mestu pokazati uporabnikom.«

O pričakovanju, da bodo operaterski paketi nekoč sestavljeni pretežno iz pretočnih storitev, sem že pisal, in s tem se sogovornik v osnovi strinja. Vprašanje je zgolj, kdaj bo tehtnica, ki zdaj kaže še precej na stran linearnih televizijskih programov, prevladala na drugo stran. Kajti storitve, kot so HBO Max, Pickbox Now ali Voyo so že del paketov. »Moramo vedeti, da večina pretočnih platform poskuša priti do strank neposredno, mimo operaterjev, toda to uspeva le redkim, v Sloveniji morda Voyu.« Ob tem dodajmo, da se tudi slednji z res dobrimi številkami lahko pohvali šele od konca lanskega leta, ko se je dodobra zasidral v operaterskih paketih. »Da ponudnik pride do vsakega gledalca, rabi velik marketinški in prodajni vložek. Kar pomeni, da se z vključitvijo v našo platformo tega stroška znebi. Jasno, da se tako odpove delu zaslužka, a lahko pridobi več uporabnikov,« pojasnjuje sogovornik iz Telekoma. Še dvoje lahko dodamo k temu. Naročniki so pri operaterjih precej bolj »zvesti,« medtem ko se za odpoved posamične naročnine na pretočnik odločijo lažje. In so tudi navajeni na operaterske »trojčke«, potrebujejo jih nenazadnje zaradi hitrega interneta – tudi zato, ker se slednjega težko dobijo ločeno –, in če bodo v njih čez nekaj let Netflix (ta je za majhne operaterje ta čas največji zalogaj) in druščina namesto zdajšnjih izdajateljev TV-programov, se bo večina gledalcev s tem sprijaznila, četudi bi morda raje videla, da bi ostalo vse po starem.

To je sicer tudi zgodba Nea. Pri čemer pa je, tako trdijo v Telekomu, veliki večini ta platforma precej bolj všeč od prejšnje televizije, ki pravzaprav ni bila povsem primerljiva. »TV je konservativen medij, ljudje načeloma nočejo sprememb. Zato je vedno najprej nezadovoljstvo, toda vseeno je glavnina odzivov na Neo in spremembe znotraj njega pozitivnih,« zatrjuje Borzatta. Pred Neom smo poznali zunanje televizijske sprejemnike, ki so morda omogočali še kaj, poleg osnovne naloge pošiljanja televizijskega programa prek protokola IP TV na televizor, vendar ne dosti več od tega, in predvsem brez koncepta. Nakar so gledalci dobili agregiranje vsebin iz različnih virov, priporočilni sistem, glasovno upravljanje, igre, tudi upravljanje naprav pametnega doma in nakupovanje. Za zadnji dve kategoriji Borzatta priznava, da ju doslej niso dovolj dobro izpilili. Pametnega doma se Telekom ni lotil kot prvi operater, a tudi pri njem je zadeva hitro zastala. Niso dodajali novih podprtih naprav in širili nabora možnosti. Sogovornik za neuspeh tega področja krivi majhen slovenski trg, saj da to področje pritegne tja do pet odstotkov uporabnikov, kar ne opravičuje vlaganj. »V prihodnje nas čas nekoliko drugačna zgodba, vendar je še prezgodaj za razkrivanje podrobnosti.« Glede nakupovanja prek sprejemnika Neo oz. kar neposredno iz programa pa pravi, da so preprosto doslej imeli druge prioritete pri razvoju in da to še pride na vrsto.

Za preostale ključne vidike je prepričan, da so jim dobro uspeli in predstavljajo prednost pred konkurenco. Pri tem v prvi vrsti izpostavlja iskanje in priporočanje vsebin za ogled in glasovno upravljanje v slovenščini. »Trdim, da nihče drug ne zna na enak način iz dolgočasnih linearnih časovnic na enem mestu napraviti izkušnje praktično v slogu Netflixa. Po tem zagotovo izstopamo. Poleg tega nudimo premijske vsebine, kot je bil denimo film Barbie za izposojo skoraj sočasno s prikazovanjem v kinu. Res smo zato tudi dražji od konkurence, vendar nas tega ni sram, ker smo prepričani, da je storitev vredna svoje cene.«

Borzatta vidi v evoluciji IP TV tri večje mejnike. Prvi je bil sam pojav tehnologije, ki je prinesel popolnoma nov način prenosa velikega števila televizijskih programov do gledalcev. Zraven pa še vsebin, ki prej niso bile dosegljive na podoben način. Drugi preskok je bila možnost ogleda za nazaj, s tem se je količina vsebin znova povečala za nekajkratni faktor. Na začetku je bilo mogoče zamujeno gledati za tri dni nazaj, že nekaj časa je standard pri operaterjih sedem dni. Če dodamo zraven še Youtube in pretočnike, je jasno, da mora biti v ozadju nekakšno »sortiranje«, izpostavljanje želenega, predlaganje gledalcu, ki je v nasprotnem primeru lahko povsem izgubljen. Tu se s filtriranjem in agregacijo vsebin, priporočilnim sistemom in glasovnim upravljanjem po Borzattovih besedah zgodi tretja prelomnica.

Govorne ukaze menda uporablja kar 90 odstotkov gledalcev Nea, na mesec jih izrečejo več kot deset milijonov. V Telekomu so sprva uporabili Googlovo tehnologijo, toda kmalu so prešli na lastno, razvito v sodelovanju z zunanjim partnerjem (ne povedo kom, je pa menda vpletena tudi akademska sfera), in hitro ugotovili, da je natančnost rezultatov višja. Uporabljajo tehnologijo globokega učenja, t. i. nevronska mreža se z veliko količino besedišča in zvočnih posnetkov uči pretvarjanja govora v besedilo in izboljšuje sposobnost prepoznavanja izgovorjenega. Na ta način bi bilo možnost tudi sproti ustvarjati podnapise, kar je ena od morebitnih novosti v prihodnosti.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Kje je Telekomov Neo po petih letih in kako je spremenil dojemanje televizije? appeared first on Tehnozvezdje.