Telemachova velikonočna akcija deset telefonov, od tega po tri Samsunge in Xiaomije ter po dva Huaweija in LG-ja, zastopani pa so skorajda vsi cenovni razredi, razen povsem najvišjega, kajti letošnjih paradnih modelov (logično) ni v znižanju. Kot vedno je treba za cenejši nakup mobilnika skleniti dvoletno vezavo z operaterjem, to pa prinese še tri mesece brezplačne (mobilne) naročnine in za darilo naročniki dobijo še leseno družabno igro.

V Telemachu so telefone razvrstili po proizvajalcih, mi pa jih bomo nekoliko drugače – po zmogljivostnih razredih in kot bo kmalu opazno, ti niso povsem enaki kot cenovni razredi. Toda na ta način bo takoj jasno, kam kateri od teh izdelkov sodi in za koga je primeren kateri, znotraj posamezne kategorije pa bomo seveda izpostavili ključne lastnosti in razlike med modeli. Niti ne, da bi poskušali razglasiti »zmagovalce«, temveč da bi izpostavili ključne dejavnike, kajti nima vsak kupec enakih preferenc, želja in potreb. Začeli bomo od zgoraj navzdol. Skoraj vse telefone smo tudi testirali, tako da lahko klikneš na povezave do teh člankov, in prebereš še podrobnejše opise.

Lanske primadone

Huawei P30, LG G8S ThinQ in Samsung Galaxy S10

Lahko bi rekli, da so tu zastopani najbolj tradicionalni androidni proizvajalci zadnjih let, morda zadnjič v tej zasedbi. Samsungov telefon je daleč najdražji, a tudi najbolj atraktiven in nabit z različno tehnologijo.

»Osrednji« S10 je tudi eden najmanjših mobilnikov, kar se jih da dobiti, zato je izvrstna izbira za vse tiste, ki mislijo, da nimajo dovolj velikih dlani za telefone, kakršni so običajni dandanašnji. Največja prednost es desetice, poleg izgleda in občutka v rokah, je zagotovo čudovit (zaobljen) zaslon OLED, zmogljivosti in kamere so blizu najboljšim, opremljenost izvrstna (vodotesnost, brezžično polnjenje, reža za pomnilniške kartice, izhod za slušalke), največji slabosti pa sta nezanesljiv znotrajzaslonski čitalnik prstnih odtisov in ne posebej velika baterija. Cena morda ni najugodnejša, a je bistveno nižja od letošnjega Galaxyja S20, ki je še največji napredek prinesel v foto-video delu, sicer pa so njegove izboljšave dokaj neopazne.

Huaweijeva predstavnika v tej akciji sta še iz »Googlove« ere, torej še s polnim Androidom s Trgovino Play. P30 je bil manjši in cenejši od lanske paradne dvojice, verjetno tudi bolj simpatičen, kajti P30 Pro je bil res velikanski telefon. Od tega se P30 niti ni pretirano razlikoval, morda celo manj kot letos P40 od P40 Pro, saj je poleg manj zmogljivega teleobjektiva pri fotoaparatu – s trikratno optično povečavo namesto petkratne – izgubil le še vodoodpornost in brezžično polnjenje. Njegova cena je glede na vse strojne lastnosti pravzaprav odlična.

Kar pa velja tudi za LG-jev telefon. Za razliko od ostalih dveh G8S ni v ničemer zares izstopal, a tudi bistvenih pomanjkljivosti mu nismo mogli očitati. Še najbolj zaostaja pri fotoaparatu, ki je sicer enako fleksibilen kot pri drugih dveh, a ne tako kakovosten, pa oblikovanje je nekoliko bolj generično. Toda po funkcionalnostih se povsem kosa z S10, ima celo zmogljivejši procesor od njega, tudi njegov OLED je lep, čitalnik prstnih odtisov zadaj pa morda deluje staromodno, vendar deluje, kot je treba.

Želita izstopati v srednjem razredu

Samsung Galaxy A71 in Xiaomi Mi Note 10 Pro

Xiaomi je bil prvi, ki je v telefon vstavil fotografsko tipalo s 108 milijoni točk. Ta daje precej dobre, ne pa zares izvrstnih rezultatov. Mi smo sicer testirali Mi Note 10, različica Pro pa ima še eno dodatno lečo v objektivu ter več pomnilnika (8/256 GB namesto 6/128 GB). Zaradi tega je tudi dražja in se umešča nekje vmes med S10 in druga dva iz zgornje kategorije. Vanjo ne sodi, ker telefon poganja procesor srednjih zmogljivosti in ker ima še nekaj drugih primesi, ki ne sodijo v zgornji razred, denimo manj prestižne materiale ohišja, slabši zvočnik, počasnejši pomnilnik in podobno. Z velikim zaslonom OLED in kar petimi fotografskimi objektivi je ta izdelek še vedno nekaj posebnega, nazaj ga nekoliko drži le Xiaomijeva programska oprema, tako pri androidni preobleki in posodobitvah kot pri obdelavi signala s fotografskih tipal.

Galaxy A71 je povsem drugačen, četudi ga poganja skoraj identičen procesor. Lep in vpadljiv, a malce preveč plastičen, in zelo vsestranski. Fotoaparat ni na nivoju Xiaomija, niti se ne more povsem kosati z zgornjo trojico, a je med boljšimi v svojem razredu, enako velja tudi za zaslon. Na splošno je opremljenost dobra, trajanje baterije vrhunsko, novi Samsungov uporabniški vmesnik velik korak naprej in znižana cena ga postavlja na bolj pravo mesto, kajti začel je nekoliko previsoko.

Ukleščen nekje vmes

Huawei P30 Lite

Običajno je namen modelov Lite zadržati kakšen duha tistih pravih predstavnikov družine, torej v tem primeru zgoraj opisanega P30, vendar ponuditi precej cenejšo alternativo za tiste, ki si dražje pač ne morejo ali nočejo privoščiti. Tukaj je P30 Lite še vedno pol cenejši, toda skozi celotno dvoletno vezavo to nanese 190 evrov, standardni P30 pa to razliko zlahka upraviči. Olajšana izvedenka ima nekaj odlik, denimo povsem soliden procesor in bila je ena prvih s fotografskim tipalom z 48 milijoni točk, ki se je izkazalo za precej posrečeno, če ga le proizvajalec zna izkoristiti z algoritmi za obdelavo signala. Toda ta telefon ni težavni poziciji ne samo zaradi tistih zgoraj, temveč tudi zaradi Xiaomija v naslednji kategoriji, ki zmore pretežno enake stvari, a še za pol nižjo ceno.

Na vrhu nižjega razreda

Samsung Galaxy A30s in Xiaomi Redmi Note 8T

Ta Samsungov predstavnik ima morda še najbolj nepravilno cenovno pozicijo od vseh telefonov v tej akciji. Ima sicer nekaj lastnosti, ki bi morda celo upravičevalo tako postavko, med njimi zaslon OLED in vanj integrirano prepoznavo prstnih odtisov, bluetooth 5.0 ter veliko baterijo. Toda omenjena biometrična rešitev ni najboljša, ločljivost zaslona nižja kot pri konkurentih, fotoaparat manj vsestranski in kakovosten, pa tudi strojna platforma je že nekoliko v letih. Kdor je pristaš Samsungovega ekosistema mu bo verjetno za večino omenjenih slabosti vseeno, ostali pa lahko v tej ponudbi naredijo kakšno boljšo izbiro.

Redmi Note 8T je presenetljivo kakovostno izdelan za svoj cenovni razred, žal pa ni tudi atraktiven, saj je najbrž na pogled med bolj dolgočasnimi v tej druščini. Z zmogljivostmi, četudi so zadostne za vsakdanjo uporabo, se ne more pohvaliti. Zato pa se odkupi z zelo spodobnim fotoaparatom (sploh glavnim objektivom), odličnim trajanjem baterije, solidnim zaslonom in NFC-jem, ki ga »osnovni« Redmi Note 8 ne premore. Še največja neznanka so nadaljnje posodobitve operacijskega sistema, pa tudi sicer Xiaomijev vmesnik MIUI z veliko nepotrebnimi aplikacijami, brez predala za aplikacije in s precej posnemanja Appla namesto sledenja Googlovim smernicam, ne bo vsem po godu.

Začetna zabava

LG K50 in Xiaomi Redmi 8

Ta dva sta predvsem za tiste, ki so doslej še vztrajali pri klasiki ali res želijo najbolj možnost, ker vedo, da bodo uporabljali samo peščico funkcionalnosti ter jim je vseeno za kakovost fotografij. Telefona sta sicer precej primerljiva po lastnostih, zato predlagamo odločanje glede na občutek v rokah in pri uporabi androidne preobleke. Prepričani pa smo, da je smiselno med mesečne izdatke za telefon uvrstiti nekaj evrov več in si privoščiti enega od boljših modelov. Kajti vezava navsezadnje traja dve leti, to pa je za poceni telefone že kar dolga doba in tudi navade ter želje se v tem času lahko drastično spremenijo.

The post Dešifriranje Telemachovih velikonočnih telefonov appeared first on Tehnozvezdje.

Morda glavna argumenta v prid LG-jevi zamisli proti Samsungovi ali Huaweijevi sta v ceni in tem, da je mogoče telefon uporabljati v klasični obliki. V tisti ovitek, spravljen nekje v torbi ali nahrbtniku, ga vstaviš samo takrat, ko si res zaželiš ali rabiš še drugi zaslon, sicer pa imaš v žepu prijetno tanek mobilnik običajnih mer. Devetsto evrov, toliko v prosti prodaji stane celoten komplet, pa je daleč od dveh tisočakov ali več, kolikor je treba odriniti za omenjene prepogljive znanilce prihodnosti. Celo manj od nekaterih samostojnih telefonov višjega razreda. Toda treba je biti pošten in povedati, da se LG-jev izdelek s temi ne more prav zares primerjati, je kvečjemu boljši primerek srednjega razreda.

Posvetimo se najprej temu ovitku z zaslonom in načinih uporabe tega hibrida. Ovitek ni majhen, niti tanek, še posebej spodaj ima precej mesa, pa tudi na preklopu, kar je pravzaprav njegova največja težava. Zaslona sta namreč tako narazen, da ju ni mogoče uporabljati kot enega velikega (razširjenega). V nekaterih aplikacijah, denimo brskalniku, je to celo možno, a nima pravega smisla, ker res ne izpade dobro. Drugi zaslon naj bi bil enak, nisem pa povsem prepričan, da je povsem poravnan z glavnim, na pogled vsekakor ne izgleda tako, lahko pa gre za optično prevaro. Smešno je tudi, da ima tudi ta zaslon zarezo, čeprav je seveda fotoaparat samo na telefonu, na dodatku pa ne. V slednjega se mobilnik nasadi na moški priključek, ker je na spodnji strani običajen ženski (USB-C), da je mogoče tudi med dvozaslonsko uporabo polniti zadevo. Baterija v telefonu napaja oba zaslona, saj ovitek nima svoje baterije.

Kadar je telefon v ovitku sistem Android (v času mojega preizkušanja je bil še vedno 9.0, torej Pie) na desni rob nariše ikono, s pritiskom katere se razkrijejo opcije za razporejanje vsebine po zaslonih in tudi izklop ali ponoven vklop sekundarnega. Mogoče je aplikacijo potisniti z enega zaslona na drugega in spet nazaj, včasih pa, kot rečeno, tudi razširiti na oba. Pred testiranjem sem si zamislil nekaj scenarijev, kdaj bi tovrstna dvojna površina lahko prišla prav. Eden ali dva sta se izkazala za smiselna, drugi se niso obnesli, prav veliko takih, na katere nisem pomislil, pa nisem odkril. Najbolj mi je bil G8X všeč v vlogi mini prenosnika. Ko namreč uporabnik začne urejati dokument v Wordu, pa najbrž tudi kakšnem drugem podobnem programu, lahko vsebino prenese na drugi zaslon, na primernem (spodnjem) pa prikliče polno, ležečo tipkovnico, in kar udobno ter hitro tipka. Enajst vrstic besedila ter trak z ukazi gredo na ležeči zaslon po višini, kar je čisto v redu.

Precej slabša je izkoriščenost površine pri taki postavitvi v mnogih drugih aplikacij. Zanimivo bi se mi zdelo na enem zaslonu imetu Youtube ali kakšno »televizijsko« aplikacijo, na drugem pa Twitter ali katero drugo »družabno« storitev, toda v takem primeru se vidi čez cel zaslon razpotegnjen tvit, pa sploh ne cel! Je pa ovitek v redu, da zaslon z videom stoji poševno, kar je za gledanje veliko bolje, kot če leži na mizi. Kaj pa pokončno, na enem zaslonu Twitter, Facebook ali TikTok, na drugem brskalnik? Lahko, v osnovi sploh ni napačno, toda LG-jevi programerji na žalost niso naredili domače naloge. Ko sem v Facebooku ali Twitterju kliknil na povezavo in pričakoval, da se bo članek odprl  v Chromu na drugem zaslonu, sem doživel neprijetno presenečenje. Povezava se je odprla v novem oknu na ISTEM zaslonu. Če so vmes to traparijo že popravili, se opravičujem za kritiko, če je niso, pa srčno upam, da delajo na tem. Komično je bilo tudi, ko sem začel eno za drugo poganjati igre, ki so bile v mapi »dvozaslonske aplikacije« (dual-screen apps). Prav vsaka je najprej zahtevala posodobitev in po njej njene ikone ni bilo več v omenjeni mapi, pa tudi igra je tekla na enem samem zaslonu. Niti ene nisem našel, ki bi bila v slogu tistih za nekdanji Nintendo DS prilagojena dvema ekranoma. Edino, kar se da storiti, je na »spodnjem« zaslonu odpreti navidezni igralni plošček, ki je smiseln za določene igre, spet za druge pa pravzaprav odveč.

Tako nazadnje ne ostane prave veliko primerov, ko bi res hotel ali bi si lahko konkretno pomagal z drugim zaslonom. Tudi držati je zadevo kar težko, ker vse skupaj ni niti lahko niti preveč ergonomsko. S tega vidika je uporaba razprtega Galaxyja Folda veliko priročnejša in precej bolj prijetna. Naprava, ki bo že zasnovana kot dvozaslonska, npr. Microsoftov Surface Duo, bo manjša in lažja, pa tudi razmak med obema zaslonoma bo bistveno manjši. Še vedno bo, vendar bo dovolj blizu, da mogoče ne bo tako zelo motilo. Seveda pa se je ne bo dalo stanjšati v enojen telefon. Vsaka rešitev ima svoje pluse in tudi minuse, a za LG-jevo bi v tej fazi rekel, da ima več minusov kot plusov. Kar pa še ni nujno razlog za takojšnjo opustitev koncepta. LG je v preteklosti že znal obupati po enem letu, morda pa bo tokrat vendarle vztrajal dlje.

Kot samostojen telefon pa je G8X zelo podoben modelu G8S. Je nekaj majhnih razlik, še najbolj očitna je v enem fotografskem objektivu manj. Mobilnik ni napačen, a tudi ni tak, da bi se ga splačalo posebej izpostavljati. Ima dokaj lep zaslon OLED, solidno delujoč, a ne najhitrejši čitalnik prstnih odtisov, vgrajen v zaslon, prav tako soliden, a ne izstopajoč zvok, fotoaparat, zmožen marsikaterega trika, vendar z rezultati, ki niso nič posebnega, vzdržljivo baterijo, ki jo je mogoče polniti tudi brezžično, lepši vmesnik, kot smo ga bili pri LG-ju vajeni še do letos, in prijetno, vendar znova oblikovno nenavdahnjeno ohišje. Obstajajo bolj zanimivi telefoni za 900, enako dobre pa se do biti za precej manj evrov, seveda pa brez dodatnega zaslona.

Marjanov pogled:

LG (še) nima naprave s preklopnim zaslonom, da pa ne bi »zamudil« vlaka, so si zamislili svojevrstno trik. Model G8X ima normalno velik zaslon in še enega za povrh v ovitku in to za denar, ki ne bi zadoščal za nekatere premijske modele tekmecev. Če drugega zaslona ne potrebuješ, imaš pač običajno velik in debel sodoben pametni telefon.

Naj takoj povem, da »konfiguracija« ne daje enake izkušnje rabe kot telefon s preklopnim zaslonom, je pa njegov najboljši približek. Aplikacija se večinoma ne more razprostirati prek obeh zaslonov, to tudi ne bi imelo smisla zaradi razmika med njima, zato pa imaš lahko na vsakem svojo. Nekatere tovrstno uporabo podpirajo, druge ne, a ovire so v sistemu in jih je mogoče odpraviti, če bo podobnih telefonov več. V kar pa nisem najbolj prepričan. Dva sočasno delujoča zaslona, če nič drugega, porabita več energije kot eden velik za oba. Priznam pa, da so primeri, ko je takšna uporaba smiselna, na primer, na enem zaslonu teče video posnetek, ko na drugem brskamo po dodatnih informacijah.

Če se bo ideja prijela, potem bodo morali še marsikaj rešiti. Med drugim omogočiti prenos podatkov po principu »primi in prenesi« iz aplikacije v enem v aplikacijo na drugem zaslonu, odveč pa ne bi bila niti možnost, da je ena lahko sočasno odprta na obeh. Tako kot imamo lahko na računalniku več oken brskalnika in urejevalnika besedil. 

The post LG G8X ThinQ: Pri dveh zaslonih se morajo razvijalci še bolj potruditi za uporabnost appeared first on Tehnozvezdje.

Telemach ima v akciji julijske izpostavljene telefone različnih znamk in posebej še trojico Samsungov (no, v bistvu četverico, ker pri enem kupec dobi še drugega zraven). Rahla posebnost obeh akcij je v tem, da ne vključujejo samo cenejših ali starejših modelov telefonov, kar je zelo pogosto, ampak tudi povsem nove in iz višjih zmogljivostnih razredov. Za take bi tudi sami lažje podpisali vezavo. Pri obeh se za spletno naročilo dobi pol leta brezplačne naročnine, kar se zagotovo splača izkoristiti, če je že posredi vezava.

LG G8s

LG-jev paradni model prve polovice tega leta je res še povsem svež in operater niti ne oglašuje kakšnega popusta zanj, toda slabih 550 evrov (če seštejemo vse obroke) pri najvišjem paketu ali slabiš 600 evrov pri srednjem naročniškem paketu sta glede ne priporočeno maloprodajno ceno pričakovani postavki. Zato pa kupec dobi za eno leto podaljšanja garancije. Toda bolj pomembno je, kakšen je sam telefon. Za razliko od nekaterih prejšnjih modelov tega proizvajalce precej simpatičen. Na večini področij je zelo, zelo soliden, od hitrega procesorja in spodobnega zaslona OLED (precej boljšega kot pri lanskih LG-jevih telefonih) do odličnega zvoka ter bolj robustnega ohišja, kot ga premore marsikateri konkurent. Fotografsko zaradi kopice objektivov omogoča marsikaj, kakovost fotografij pa je malenkost zaostaja za najboljšimi. Zato pa je video zelo dober. Predvsem pa je korejsko podjetje bistveno omililo razsežnost svoje androidne preobleke in se zavezalo k hitrejšim posodobitvam, kar je lep in spodbuden korak naprej. Kdor pa hoče seksi telefon, z minimalnimi robovi, brez velike zareze in morda ukrivljenim zaslonom, bo moral pogledati kam drugam in vsak mesec plačevati višji znesek.

Samsung Galaxy S10

Mogoče je to prav Galaxy S10, ki pa je v tej akciji v kompletu z akcijsko kamero Gopro Hero 7 Black. Skupna cena z najvišjim naročniškim paketom je 900 evrov, kolikor v prosti prodaji stane samo telefon (kamera velja približno 400 evrov). Telefonu ni mogoče očitati skoraj ničesar, s posodobitvami programske opreme v mesecih po začetku prodaje so pri Samsungu precej izboljšali tudi delovanje fotoaparata, čeprav njegovo strojno zasnovo vlečejo že od Galaxyja S7 naprej. Vseeno pa je ta ponudba po našem mnenju pretežno zanimiva za tiste, ki si želijo ali rabijo omenjeno kamero. Na uspešno prodajo na dokaj statičnem slovenskem fotografskem trgu raje ne bi računali.

Huawei P30 Lite

To je zelo soliden telefon (nižjega) srednjega razreda, večinoma brez pretiranih kompromisov, ki so običajno značilni za tovrstne modele. Primeren je za vsakega kupca, ki si želi moderen in na vseh področjih kolikor toliko dober telefon, a zanj ne bi odštel celega premoženja. Toda ta ponudba vključuje še popolnoma brezžične slušalke Freebuds in komur je kaj do njih, naj jo izkoristi, sicer pa se da konkretni telefon za podobno ceno dobiti brez vezave ali pa z njo ceneje.

Samsung Galaxy A50 in A40

Od teh dveh bi zanesljivo izbrali model z višjo številko, ki je podobno kot zgornji Huawei zelo spodoben. V primerjavi s kitajskim tekmecem ponuja lepši zaslon AMOLED in za marsikateri okus prijaznejši uporabniški vmesnik, pa tudi čitalnik prstnih odtisov, integriran v zaslon, kar pa ni nujno prednost. Fotoaparat podobno kot pri konkurentu ponuja običajen in ultraširok pogled, kakovostno pa sta primerljiva. Zraven tega telefona je še tablica s podporo za povezovanje v mobilna omrežja (LTE) in to je znova nekaj, za kar je treba imeti resno potrebo, sicer je bolje telefon kupiti posebej. Enako velja za A40 v kompletu s sicer skrajno atraktivnim malim dronom Ryze Tello, pri katerem pa se je treba zavedati, da je odlična igrača, ni pa orodje za kakšne resnejše snemanje iz zraka.

Samsungova akcija

Potem pa pridemo še do »Samsungovih dnevov«. V tej akciji so znižani telefoni Galaxy S10+, Galaxy S10e in Galaxy Note9, pri katerem kupec dobi še prej omenjenega Galaxyja A40 (za otroka ali za staro mamo). Galaxy S10+ lahko priporočimo skoraj vsakomur. Gledano v celoti verjetno ta čas ni telefona, ki bi ga lahko brez zadržkov postavili pred Samsungovega aduta. Na kakšnem področju, denimo Huawei P30 (Pro) in Pixel 3 v fotografiji, ali mogoče nekateri v trajanju baterije, so določeni modeli močnejši. Toda pri zaslonu, oblikovanju, izdelavi in naboru funkcionalnosti je ta izdelek pred vsemi. Edino za majhne dlani ni najbolj primeren.

Za ljubitelje majhnih telefonov je v tej akciji Galaxy S10e, ki je res prijeten za držanje in še v izstopajočih barvah je na voljo. Malce debelejši, a zato tudi manj drseč. V primerjavi z večjim in dražjim bratom kupec izgubi nekaj pri velikosti (logično) in ločljivosti zaslona, ki je tudi povsem raven, a še vedno čudovit. Poleg tega manjkajo še optični zum – fotoaparat ima dva objektiva namesto treh -, zaslonska prepoznava prstnih odtisov (namesto nje je čitalnik ob strani) ter dvojen selfijevski fotoaparat. Toda v osnovi je to vendarle enak telefon in za manj kot petsto evrov z vezavo je težko dobiti boljšega.

Akcijska cena za Galaxy Note 9 pa je pričakovana, saj bodo kmalu predstavili desetico. A ne glede na to je Zapisnikar z oznako devet še vedno »mašina«, ki ima le malenkost manj zmogljiv procesor od zgornjih dveh telefonov, sicer pa ponuja bolj ali manj vse, kar si kupec lahko zamisli, vključno z zelo vsestranskim pisalom. Treba si je samo odgovoriti na vprašanje, ali je to prava velikost telefon in ali bodo vse te zmožnosti izkoriščene. In, kot rečeno, to ponudbo je smiselno izkoristiti pod pogojem, da je nekdo v (razširjeni) družini, ki se bo razveselil Galaxyja A40.

The post Pregled telefonov v operaterskih akcijah – Telemach, julij 2019 appeared first on Tehnozvezdje.

Pa ta pozitivna občutja niti ne izhajajo iz tega, kakšen je novi LG na pogled ali v dlani. Podoba je z dokaj veliko zarezo in precej generičnim dizajnom kakšno leto ali dve za trendi, telefon pa je tudi malo preširok za res udobno rokovanje. Dobro, kakšen košarkar bo trdil drugače, ampak moje dlani so nekako srednje velikosti. Rob okrog zaslona je kar zajeten in malo spominja na iPhone XR, toda vse skupaj je trdno in če že ne ravno robustno, si čisto lahko predstavljam, da bi zadeva preživela kakšen padec na trdna tla, kakršnega nekateri predhodniki niso najbolje. Navsezadnje se reč ponaša z vojaškim standardom za ohišje, je pa tudi vodotesna po standardu IP68. LG je bil med prvimi, ki je že pred leti omogočil brezžično polnjenje in to tradicijo ohranja tudi v eri telefonov s steklenim hrbtiščem.

Na sprednji strani pa je letos morda največja in najpomembnejša sprememba. Lanski zaslon LCD je bil ekstra svetel, toda z vrhunskimi kontrasti, barvno nasičenostjo in odlično črnino se ni mogel pohvaliti. Letos ga je nadomestil OLED, ki je z vseh teh vidikov neprimerno boljši. Res je, barve s pretirane, ne glede na nastavitve, toda to je še vedno bolje, kot če bi bile znova neizrazite (»sprane«). LG-jevi zasloni OLED pa so tudi že toliko napredovali, da ne izkazujejo več čudnih modrih pridihov in nečiste beline. Hudo svetilnost bomo pogrešali res samo v najmočnejšem soncu, sicer pa je ta zaslon v vsakem pogledu superioren v primerjavi z lanskim.

Potem pa je tu druga velika novost sprednje strani telefona. Tipalo ToF (Time of Flight), ki z merjenjem (v bistvu bolj ugibanjem, kajti čas je absolutno prekratek in razlike v razdaljah premajhne) odbojev svetlobe računa razdaljo in globino prostora. Uporabili so ga za odklepanje in upravljanje telefona z dlanjo – z razdalje nekaj cm. Na predstavitvi na sejmu MWC je to delovalo futuristično in čudaško hkrati, v praksi pa je pretežno to, kar smo pričakovali – marketinška poteza brez večje uporabne vrednosti. Odklepanje zaslona na to vižo funkcionira, ampak traja predolgo in ne brez treniranja pravega giba dlani (približaj, počasi oddalji in še malo podrsaj v stran). Veliko hitreje je zgolj pogledati v telefon (prepoznava obraza), ga prijeti v roke in prisloniti kazalec na čitalnik prstnega odtisa na zadnji strani ali vtipkati PIN. Spreminjaje glasnosti in ostali triki z dlanjo pa mi pri najboljši volji in neskončnem poskušanju (izgubljanju časa z njimi) niso delovali. Na srečo te kretnje vsaj niso pomemben del izkušnje, so samo dodatna funkcionalnosti, ki se jo da z lahkoto ignorirati in pozabiti. Telefon je predober, da bi ga ta neposrečena domislica iztirila.

Mogoče še najbolj to LG-jevo na novo odkrito znanje izdelati spodoben telefon, še najbolje simbolizira programska oprema na njem. Če ne bi bilo dokaj velikih in ne najbolj modernih ikon pa (izbirne) plavajoče vrstice s petimi bližnjicami, sploh ne bi vedel, katero podjetje je ustvarilo to, res precej lahno androidno preobleko. Ni več kupa nepotrebnih možnosti, prav tako ne povsem drugačnega izgleda in tudi različica je bila precej aktualna. Upam, da bo tako tudi ostalo. Še celo način upravljanja, ki nadomesti tri navidezne tipke na dnu zaslona – s sredinsko ovalno »tipko« in tipko nazaj, ki se prikaže po potrebi – je LG povsem prevzel od Googla, samo malce je spremnil dizajn. Hitrost delovanja je na nivoju ostalih telefon s procesorjem Snapdragon 855, kar pomeni, da kaj v tem pogledu boljšega na androidni strani spektra ne obstaja. Zato pa obstaja z daljšo avtonomijo. Pri G8S baterija zdrži približno dan in pol mučenja, kar je solidno, ne pa izstopajoče. Toda možnost, da telefon skoraj kjerkoli odložiš na brezžični polnilnik, to pogovarjanje o trajanju baterije naredi rahlo brezpredmetno.

Še preden se končno posvetim fotoaparatu, področju, ki ga LG že dolgo zelo glasno hvali, a se ta samohvala vedno izkaže za malo pretirano, se je treba zaustaviti pri kompanjonu slike, ki ga LG izpostavlja povsem premalo. Zvok je namreč daleč največja izstopajoča lastnost tega telefona. Že zvočniki so nadpovprečno dobri. Od basov do visokih tonov, pa še glasnosti in skoraj sterea jim redkokateri pridejo blizu. Vesel sem tudi, da so opustili lansko smešno poizkušanje uporabiti notranjost telefona za ojačanje basov, ki je povsem popačilo govor. Letošnji zvok je poleg tega, da je uravnotežen in kvaliteten, tudi prav prijeten, medtem ko je bil lanski nadležen. Iz izhoda za slušalke – da, G8S ga še ima – ali priključka USB-C pa verjetno noben telefon ne da boljše zvočne podobe. Z istimi slušalkami je več basov, več globine in več udarnosti kot pri drugih telefonih.

Fotoaparat pa je mogoče ravno nasprotje zvočnikov. Obljublja veliko, a vsega ne izpolni. Ni mogoče zanikati njegove večnamenskosti, kajti trije objektivi – standardni, ultraširokokotni in tele (2x) – pokrijejo goriščnice od 16 do 52 mm. Skupaj s kupom načinov za fotografiranje, od AI do ročnega, je tako res veliko možnosti za fotografa. Kvaliteta zajetega pa vendarle ni čisto na ravni tega, kar znajo iz tipal iztisniti najboljši. Predvsem v detajlih in dinamiki, pa tudi v tem, kar prikažejo v slabi svetlobi. Razlike so seveda tudi med glavnim in »pomožnima« objektivoma, kajti pri njiju je podrobnosti še nekoliko manj, barve so manj izrazite in ultraširokega kota ni brez kar opaznega popačenja, ki pa ga je vseeno manj kot pri kakšnem drugem telefonu s to možnostjo. Fotografiranje z umetno inteligenco malce »navije« barve, kaj dosti drugega pa ne stori. LG je malo za drugimi izumil tudi nočni način, ki pa prav tako bistvene razlike še ne prinaša. A to ne pomeni, da je ne bi mogel enkrat v prihodnje, kajpak z ustreznim popravkom operacijskega sistema.

LG mi je všeč, kadar ne eksperimentira (preveč). Tokrat se resda ni mogel upreti skušnjavi in je poskusil tipalo ToF uporabiti za prepoznavanje kretenj, ne preveč uspešno, a zaradi tega telefon kot tak ni nič drugačen. Povsem brez težav in z veliko zadovoljstva se ga da uporabljati, pa zraven povsem ignorirati tako upravljanje z razdalje kot »umetno inteligenco«, ki štrli iz imena. G8S ThinQ je namreč kvalitetno izdelan, vsestransko uporaben in dober telefon, ki bi mu lahko malo nadgradili le (drugače zelo fleksibilen) fotoaparat.

The post LG G8S ThinQ: Končno spet prava formula (#VIDEO) appeared first on Tehnozvezdje.