Na fotografijah novinec deluje zelo podobno kot Galaxy S8(+), v živo pa niti ne. Prej spominja na Note8, ker je manj zaobljen od galaktičnih osmic, a bi LG težko obtožil kakšnega kopiranja, razen tega, da je z izjemo okroglin na robovih dokaj generične oblike. Občutek v rokah je bistveno boljši kot pri G6. Prijetneje ga je držati, ker ni tako oglat, izdelava se zdi na višjem nivoju, in posneti robovi zaslona so tokrat izvedeni lepše, ne nekoliko amatersko stopničasto kot pri G6. Zaslon je prvič po bananastih G-Flexih z organskimi diodami (OLED), ne LCD. Ločljivost je 1440 x 2880, o njegovi kakovosti po nekaj minutah na sejemskem razstavnem prostoru težko kaj konkretnega rečem, tovrstno ocenjevanje bo ostalo za pravi test. Vsekakor pa se ekran zdi več kot dovolj velik. Telefon pa je pri tem le malenkost širši in skoraj nič daljši kot Galaxy S7 Edge, še vedno referenca med telefoni z zasloni 16:9.

Med glavnimi izstopajočimi lastnostmi serije V je bil v prvih dveh inkarnacijah fotoaparat, v enici je bil preverjeno odličen. Zato je lepo videti, da se tovrstna osredotočenost nadaljuje. V že znani LG-jevi maniri telefon gleda dvojno. Glavni objektiv ima namreč običajno goriščnico (35 mm), drugi pa bolj širokokotno (16 ali 20 mm, povsem točnega podatka ne poznam). Tipalo pri prvem premore 16 milijonov, pri drugem pa 13 milijonov točk. Proizvajalec zelo na glas poudarja, da je zaslonka glavnega objektiva f/1,6, kar je najmanj med vso konkurenco in naj bi zagotavljalo, da na tipalo pade največ svetlobe, pomaga pa še optični umirjevalnik. Širše oko tega nima, zaslonka pa je z f/1,9 nekoliko slabša, a še vedno spodobna. Podatki Exif v fotografijah, ki sem jih posnel na sejmu IFA potrjujejo te vrednosti.

Sploh posnetki z glavnega tipala izgledajo zelo dobri, seveda pa je vzorec bistveno premajhen, da bi lahko sodil po njem. Širokokotne fotografije imajo znova nekoliko več šuma in motiv na njih hitreje »razpade« na »piksle«, pa vseeno ne izgledajo slabo. Še posebej ob upoštevanju dejstva, da na razstavnem prostoru niti približno ni idealna svetloba in da bo večina posnetkov s to goriščnico verjetno nastala podnevi. LG zelo poudarja možnost ročnih nastavitev. Pri videu (seveda v 4K) pa je mogoče snemati tudi v načinu Cine-Log, ki je ekvivalent fotografiranju v raw. Torej brez izgube informacij in z možnostjo kasnejšega popravljanja vseh parametrov slike.

Izstopal naj bi tudi zvok, saj telefon premore četverni digitalno-analogni pretvornik, ohranja pa tudi klasični 3,5-milimetrski izhod za slušalke. Priložene naj bi bile slušalke Bang & Olufsen. Shrambe je tokrat minimalno 64 GB, ne zgolj 32 kot pri G6, mogoče pa jo je povečati s pomnilniško kartico. Obstaja bo tudi različica V30+ s 128 GB, delovnega pomnilnika pa bo v vsakem primeru 4 GB. Velikost baterije je 3300 mAh, kar je verjetno nekje na meji sprejemljivega. Če se kaj kaže kot potencialna hiba, je to LG-jeva programska oprema, a bom to tudi prihranil za resnejši preizkus. V30 bi do Slovenije lahko prišel oktobra, lahko tudi kasneje, ni pa še sploh zagotovo, da ga bodo prodajali pri nas. Cena v prosti prodaji bo verjetno bližje 900 kot 800 evrom.

The post LG V30 – Prvi vtisi o resnem konkurentu Samsungovim osmicam appeared first on Tehnozvezdje.

Podobno je bilo že lani, ko je bil mlačen odziv kupcev na G5, in predlani, ko pričakovanih številk ni dosegel niti G4. Več o korejskem gigantu in njegovih zmotah pri pametnih telefonih malo kasneje, ni pa edini, ki je letos zamudil lepo priložnost za dobre prodajne rezultate. Vsaj v zahodnem svetu sta večino zaslužka pobrala Samsung in Huawei, prvi res zaradi najbolj dodelanega in atraktivnega izdelka, drugi pa bolj zato, ker je ponudil dovolj všečno alternativo za konkretno nižjo ceno. Medtem so ostali pripravili telefone, ki v ničemer ne izstopajo, a stanejo enako in jih niti ne poskušajo promovirati na pravi način.

Letošnja bera dragih mobilnikov je kar rahlo razočaranje. Razen S8 (Plus) težko najdem še kakšnega, ki bi ga lahko brez zadržkov proglasil za boljšega od lanskih najboljših (S7, iPhone 7, Pixel). Še Samsungova osmica je v ključni lastnosti – fotoaparatu – v bistvu napredovala samo zaradi izboljšanih algoritmov in zmogljivejšega procesorja, s prepoznavo prstnih odtisov na zadnji strani tik ob objektivu pa je storila korak nazaj. Huaweijev dvojec P10 in P10 Plus nima večjih slabosti, ni pa kakšen preskok, saj so v kitajskem podjetju pravzaprav prepakirali obstoječo tehnologijo iz modela Mate 9 v manjše in bolj ljubko ohišje. Ter postavili razumnejšo ceno (vsaj pri manjšem od obeh telefonov), kar je bilo ključno za prodajni uspeh.

Še najbližje kakšnemu presežku je prišel, kdo bi si mislil, HTC s svojim U11. Izdelal je zelo atraktiven in dovršen telefon, kakršen mu ni uspel že nekaj let.  A je tudi pri tem edina izstopajoča lastnost (poleg dobrega zvoka, ki pa je zelo subjektivna stvar) dokaj obrobna – prepoznava stranskih stiskov ohišja. Ker ni skoraj nič cenejši od kralja premijskega androidnega segmenta in ker HTC-ju že precej primanjkuje marketinških sredstev, bo verjetno ta izdelek ostal precej spregledan, čeprav bi si zaslužil več pozornosti in kupcev. Prav tako verjetno tudi Sonyjeva Xperia XZ Premium, še en poskus z zaslonom 4K v telefonu. Resnici na ljubo je taka ločljivost pretežno odveč, saj je tudi tam, kjer dejansko je vsebina zanjo, težko videti razliko. Zato pa je Premium pravi foto-video stroj, vključno s superpočasnim posnetkom, kar bo spet cenil zelo omejen krog potencialnih kupcev. Ostali bodo prej videli oglato obliko, ki se z malo spremembami pri tem japonskem proizvajalcu vleče že preveč generacij, in precejšnjo velikost. Japonci še vedno imajo potencial, ki pa ga kar ne znajo sestaviti v nekakšno zaključeno celoto. In tako kot LG bi morali končno najeti kakšnega sposobnega oblikovalca.

Motorola se rahlo pobira, se pa zaradi nje nikomur ne tresejo hlače. Serija Moto G5, ki je nerazumljivo še vedno ni v Sloveniji, se ponaša z morda celo najboljšim razmerjem med ceno in kakovostjo v nižjem cenovnem razredu, a so si tega pri operaterjih medtem prilastili drugi, s Huaweijem in njegovimi modeli Lite na čelu. Moto Z2 Play je obetaven, a tudi to je zgolj srednjerazredni model, višje pa so nedavno predstavili Moto Z2 Force s plastičnim, nezlomljivim zaslonom. Za zdaj ni govora o evropskem štartu tega telefona, ki bo ne glede na svoje odlike in (znova) modularne dodatke težko tekmoval z S8. Ob njem tudi izpade kot relikt izpred nekaj let, saj združljivost z obstoječimi magnetnimi dodatki narekuje enako, že lani preživeto obliko.

Razočarali so tudi prosti strelci in kitajski povzpetniki. Oneplus je cenovno zajadral nad 500 evrov in je tako bistveno manj zanimiv, kot je bil, ko je s telefoni za 350 ali 400 evrov izzival najboljše. Zdaj še vedno ne proizvaja ničesar, kar bi bilo naprednejše ali bolj seksi od samsungov ali htc-jev, cena pa je že skoraj enaka. Še posebej, če upoštevamo, da je nakup v prosti prodaji edina možnost in da servisne mreže ni. Oppo, Vivo in ostali, ki grozijo vodilnim na Kitajskem, se v Evropo (uradno) še ne podajajo. Njihove koncepte pa gledamo samo na sejmih. Oživljena Nokia pa tudi še ni predstavila ničesar, kar bi komu res zvišalo pulz, in njenih nizkocenovnih androidnih predstavnikov še ni v prodaji, čeprav smo si jih prvič ogledovali že pred petimi meseci v Barceloni.

LG? Kot prvi je predstavil telefon s čez skoraj vso sprednjo površino razpotegnjenim zaslonom, ki pa ga je zapakiral v tako neizrazito ohišje, da vsi konkurenti izpadejo pravi lepotci. Pri snubljenju kupcev ni pomagala niti izbira lanskega procesorja, pa tudi ne cena v območju Samsunga. Že res, da je bila pri operaterjih nekaj nižja, a v zavesti marsikoga je to telefon za 700+ evrov (ali dolarjev), oglaševanja pa je bilo premalo in telefona niso potisnili v roke nobenemu zvezdniku, priljubljeni modni blogerki ali kakšnemu športniku. LG se lovi že vse od G2 naprej. Takrat je prvič spravil skupaj všečen telefon z odlično tehnologijo in kakovostnim fotoaparatom. Naslednik je bil menda še večja uspešnica, a je pri njem podjetje že začelo pretiravati z velikostjo in poskusi izstopati za vsako ceno. To je bilo najbolj očitno pri G4, ki je ostal plastičen, ko so vsi ostali prešli na kovino in steklo, edinstvenost pa je iskal z nepotrebnim usnjem. Nato je sledil fiasko z modularnostjo pri G5, zaradi česar je bilo pri telefonu bistveno več kompromisov, kot bi jih bilo brez možnosti pripenjanja dodatkov. Pa še teh je bila nazadnje kaj klavrna bera in med njimi niti enega res intrigantnega. Opustitev modularnega koncepta ni bila nikakršna senzacija, novi zastavonoša pa je vseeno bolj naštevanje specifikacij kot izdelek, ki bi razveseljeval vsakič, ko ga primeš v roke.

Do konca leta sledi še nekaj predstavitev in vse upanje, da le dočakamo kakšen presežek, še ni izgubljeno. Prvi zanimiv novinec prihaja že v kratkem, lepši in cenejši Huawei P10. Pod oznako Honor 9. Od pravega se razlikuje predvsem v tem, da je malenkost večji, ima za odtenek slabši zaslon, fotoaparat brez optičnega umirjevalnika in še po kakšni malenkosti. Kitajci bodo predvidoma oktobra predstavili še paradni izdelek za konec leta, Mate 10. To bo znova velik mobilnik, a menda zaradi razpotegnjenega zaslona (v slogu LG-ja in Samsunga) ožji od predhodnikov. Roba spodaj in zgoraj naj bi bilo zelo malo, ekran pa naj bi končno imel ločljivost 2K. Pričakujemo lahko tudi nov procesor (Kirin 970) in kakšen napredek pri fotoaparatu, govori se tudi o odpornosti proti vodi in prahu po standardu IP67.

Še prej bo Samsung pokazal novega zapisnikarja, ki bo očitno obdržal ime Note, lanski polomiji z baterijami navkljub. Note 8 bo po pripovedovanjih dobro obveščenih pravzaprav malenkost večji S8 Plus s pisalom in dvookim fotoaparatom. Dodatno fototipalonaj bi prineslo trikratno optično povečavo. Upam, da z boljšo kvaliteto kot pri Applu in ostalih, ki so tak koncept že splovili. Prav tako avgusta naj bi finsko-kitajski HMD Global predstavil Nokio 8, prvo po nekdanjih Lumijah z oznako Zeiss na fotoaparatu. Seveda ob dveh objektivih na zadnji strani. Jeseni pričakujemo še nov Googlov Pixel, kajpak z zaslonom čez celotno sprednjo površino. Glede distribucije v kakšni dodatni državi v primerjavi z dozdajšnjo deseterico pa nismo najbolj optimistični.

Sony bo skoraj zagotovo nekaj pokazal na sejmu IFA konec avgusta oz. v začetku septembra. To bi lahko bil naslednik lanske Xperie XZ, mogoče bo zraven tudi novi »kompaktnež«, upajmo, da tokrat spet bolj višjerazredni od X compacta. Navsezadnje je Sony že napovedal, da se umika iz srednjega razreda in se osredotoča samo še na vrh in spodnje, poceni, a lažje prodajljive modele. LG počasi predstavlja novo serijo Q. Prvi model je Q6, ki ekran v razmerju 2:1 prinaša v spodnji razred, pa tudi sicer daje upanje, da bi lahko presegel P10 Lite in podobne, a sem malo skeptičen glede izbire procesorja. Še bolj zanimiv bi lahko bil Q8, ki je pravzaprav pomanjšani V20, telefon z dvojnim fotoaparatom in dvojnim zaslonom na sprednji strani. V LG-ju se še odločajo, ali bi ga pripeljali v Slovenijo. Če ga bodo, se ga lahko nadejamo oktobra. Na sejmu IFA pa bodo odstrli tančico še z modela V30, o katerem se za zdaj še ne ve veliko, razen tega, da bo vsekakor imel dvojni fotoaparat. V10 je bil ogromen in težak, a je bil eden najboljših fotofonov sploh. V20 je nato obšel naše kraje, glede na predstavitev v Berlinu pa je možno, da se V30 spet pojavi pri nas. Navsezadnje Korejci rabijo hit, kajti G6 bodo tudi s spuščanjem cen (na nemškem Amazonu se ta model da kupiti že za manj kot 500 evrov) le stežka še prelevili v uspešnico.

Toda če kateri telefon, bi moral pretres povzročiti »jubilejni« iPhone. O tem, kaj naj bi Apple storil ob desetletnici, se govori vse mogoče. Nekako pa se špekulacije strinjajo, da bo septembra predstavil tri nove modele, od katerih bo iPhone 8 (ali X ali nekaj povsem tretjega) izstopajoč, spredaj ga bo en sam ekran, imel naj bi dvojni footoaparat in naj bi spremenil nekatere ustaljene koncepte. Največja uganka je pozicija bralnika prstnih odtisov. Bo zadaj, v (povečanem) gumbu ob strani, ga sploh ne bo več? V zadnjo možnost ne verjamem, ker je Apple preveč truda v zadnjih letih vložil v Apple Pay in nasploh popularizacijo avtentikacije s prstnimi odtisi, da bi se zdaj temu odpovedal. In če res še ni (skupaj s partnerji) izpopolnil prepoznave odtisov pod steklom oz. zaslonom, bo čitalnik zagotovo ohranil nekje drugje. Obe možnosti, ob strani in zadaj se mi zdita enako verjetni, osebno pa navijam za stransko. O tem, kakšna bosta druga dva, predvidoma 7s in 7s Plus, se bolj malo govori. Upam pa, da bodo tudi pri njiju končno spremenili obliko in ali povečali zaslon ali dodatno zmanjšali telefona ob enaki diagonali prikazovalnika.

Priložnosti za izstopanje je v letošnji poplavi dokaj izpopolnjenih, a v osnovi nič kaj izjemnih in izstopajočih telefonov, dovolj. Realno pa kakšnih večjih premikov tudi v drugi polovici leta ni pričakovati. Lahko se zgodi kakšno majhno presenečenje, toda glavne naboje so proizvajalci letos že porabili in vsi, ki so streljali v prazno, lahko zdaj le še poskušajo zmanjšati škodo s pocenitvami, dodatnim oglaševanjem in podobnimi prijemi.

The post LG in druščina so zamudili lepo priložnost appeared first on Tehnozvezdje.

Že z opustitvijo fizičnih tipk na dnu telefonov (»domov«), takih, ki jih dejansko pritiskamo, se je nakazovalo, kam proizvajalci hočejo. In če naj bi bila (skoraj) cela sprednja površina naprave zaslon, je treba odčitavanje prstnih odtisov, zdaj že de facto standard za odklepanje naprave, urediti drugje. Logična rešitev, ki so jo nekateri uporabljali že prej, je na zadnji strani telefona, kar pa tej funkcionalnost zmanjša uporabnost, saj je treba telefon nujno prijeti v roke. Še ena možnost je v tipki ob strani, a te ne uporabljajo vsi proizvajalci in ob vseh tanjših mobilnikih tudi ni najbolj zanesljiva. Zato je treba do komercialne uporabnosti prignati tehnologijo branja skozi steklo ali kakšen drug material.

Qualcommova rešitev zajema dve čitalnika. Enega za pod zaslon in drugega za zadnjo stran telefona, kjer ga lahko prekriva ali steklo ali aluminij. Bolj zanimiva je seveda prva, kajti če je čitalnik zadaj, je povsem vseeno, če imamo tam rahlo ugreznino. To nikogar ne moti in vsi ti bralniki tudi zelo dobro delujejo, ni potrebe za potencialno zmanjševanje zanesljivosti ali hitrosti. Ultrazvočna prepoznava pri prvem deluje skozi največ 1200 mikometrov debel zaslon AMOLED, pri drugem pa skozi 800 µm stekla ali 650 µm aluminija. Drugače povedano, celoten zaslon, vključno s prepoznavo dotikov, zaščitnim steklom in ostalimi plastmi je lahko debel največ 1,2 mm. Zadeva pa poleg odtisov prepoznava še srčni utrip in druge biometrične parametre.

Čitalnik za zadnjo stran telefona je za zdaj združljiv z novimi Qualcommovimi srednjerazrednimi procesorji Snapdragon 660 in 630, podzaslonski čitalnik pa bo deloval tako s prihajajočimi Snapdragoni kot s procesorji drugih proizvajalcev. Prve bodo izdelovalcem telefonov na voljo kmalu in telefoni z njimi v Qualcommu napovedujejo za prvo polovico prihodnjega leta. Druge, bolj zanimive, pa bodo proizvajalci lahko začeli preizkušati proti koncu leta. Kaj to pomeni za dejansko vgradnjo v telefone pa je težko reči. Kitajski Vivo je skupaj z ameriško korporacijo predstavljal prototipni izdelek in je verjetno odločen, da to na trg spravi kot prvi. Modeli, ki bodo predstavljeni v času sejma MWC v Barceloni in bodo prišli v prodajo v pomladanskih mesecih 2018, bodo ob koncu letošnjega leta že dokončani, zato se s to konkretno tehnologijo še ne bodo ponašali. Mogoče tisti, ko bodo predstavljeni v drugi polovici prihodnjega leta.

Kar pa še ne pomeni, da delujoče rešitve prepoznavanja prstnih odtisov pod zaslonom ne bomo imeli priložnosti uporabljati prej. Najmanj Apple in Samsung, pa najbrž še kdo, skupaj z zunanjimi partnerji razvijajo svoje rešitve. Samsungu letos še ni uspelo, za Galaxy S9 večina poznavalcev pričakuje to lastnost. Ali je Applu uspelo streti oreh dovolj zgodaj za iPhone 8, pa se različni viri neuradnih informacij ne strinjajo. Gotovo je samo to, da bo ob desetletnici iPhone moral izgledati drugače, malo bolj izstopajoč kot zadnji modeli. Pa tudi, da so Samsung, LG in še kakšen proizvajalec z raztegnitvijo ekrana do robov in čez postavili normo, ki ji mora hočeš nočeš slediti tudi Apple.

The post Podzaslonsko prepoznavanje prstnih odtisov je na vidiku, a mogoče še ne letos appeared first on Tehnozvezdje.

O izgledu tole – črn je super, srebrn ne. Črna telefonu daje nekakšno auro prestižnosti, četudi so ga zrisali bolj za robustnost kot za modno pisto. Srebrna pa izpade skoraj ceneno. Sprednja stran je na pogled bolj dolgočasna od zadnje (tudi steklene), kjer je nekaj več zaobljenosti, je pa visokosvetleča črnina zelo dojemljiva za prstne odtise. A na srečo ne pretirano spolzka, tako da ovitek ni nujno potreben. Spredaj je seveda glavna atrakcija zaslon, ki zaseda veliko večino površine, robov okrog njega je precej manj, kot smo navajeni, še posebej spodaj in zgoraj. Želel pa bi si, da bi bil prehod od čezzaslonskega stekla h kovinskemu obodu nekoliko manj oster in da bi lepše izvedli zaobljenost zaslona. Ta namreč tako kot pri Samsungovem Galaxyju S8 ni povsem pravokoten, se pa na tistem telefonu, to pri LG-ju pač morajo priznati, lepše zlije s celotno sprednjo stranjo telefona.

Kar pa je najbolj pomembno – zaradi razmerja 2:1 (18:9), kar pomeni, da je zaslon visok in dokaj ozek, je telefon res lahko držati in uporabljati z eno roko. Saj širina ni pretirana, četudi je diagonala ekrana 5,7 palcev. Kar pa ni enakih 5,7 kot pri razmerju 16:9. V primerjavi s tem, kar smo navajeni, ima ta zaslon približno enako površino kot »običajen« zaslon z diagonalo 5,5 palcev. Kot je v Galaxyju S7 edge ali Oneplusu 3(T). Tak ekran ima tako dobre kot slabe strani, več o njim kasneje, ergonomsko pa je odličen. Čeprav G6 ni najtanjši telefon, ga prsti res lepo objamejo (moja dlan ni ravno mesarska ali gozdarska) in tudi ne izpuščajo po nepotrebnem. Edina težava bi bila lahko doseganje do vrha zaslona, ampak je niti nisem občutil.

Zaslon podpira način HDR (po standardu Dolby Vision) in je nedvomno lep, s pravimi nastavitvami lahko tudi precej svetel. Vseeno pa se mi ne zdi najbolj živahen ekran v telefonih, vendar je to tako, če človeka prej dva tedna razvajata druga korejska izdelka. Vidljivost na soncu je v redu, ko tipala zaznajo premočno protisvetlobo in ustrezno nastavijo svetilnost, kar pa traja nekaj sekund. Kaj prinaša HDR, je težko reči. Nekaj serij na Netflixu že podpira ta zaslon in pri njih je slika res svetla in barvita, ampak nič dosti slabša ni pri serijah, ki niso posnete z Dolby Visionom v mislih ali pri kakovostnih videih na Youtubu.

Za nekatere aplikacije že obstaja možnost, da se razširijo na celoten zaslon – telefon ob njihovem odpiranju sam ponudi skok v nastavitve. Pri drugih je spodaj in zgoraj (če je telefon pokončno) oz. ob strani (če je postavljen ležeče) nekaj črnine. Težko bi rekel, da je hudo moteča in zaslon se mi nikoli ni zdel premajhen. A tudi ne daje občutka, da ima uporabnik v roki skoraj tablico. V vsakem primeru je primerljiv z manjšimi telefoni (Huaweijem P10, recimo), pomanjkanje širine pač naredi svoje. Za vsebino, kjer je pomembna navpičnica (tok objav v facebooku ali twitterju, recimo), je tak zaslon odličen. Za kaj drugega, kjer pa gre vsebina tudi v višino, mi je klasično razmerje 16:9 še vedno bolj pri srcu. In tudi za videe nisem povsem prepričan. Filmi, ki so posneti v kinematografskem razmerju, izgledajo super. Večina serij in youtubovskih videov pa je, raztegnjenih čez celo zaslon, malo odrezanih spodaj in zgoraj. Ni drame, idealno pa tudi ni.

Sem pa skoraj prepričan, da bo zaradi priročnosti trend šel v take zaslone, kot ga ima G6. Če namreč manjšajo robove spodaj in zgoraj, mora biti ekran širši, da ohranja razmerja 16:9. Drugače gre v 18:9 ali še bolj divja razmerja. Ampak pri diagonali 5,7 ali 5,8 palcev je širina nekako taka, kot pri »običajnih« pet- ali 5,2-palčnih zaslonih. S širino 5,5-palčnega zaslona 16:9 pri razmerju 18:9 diagonala že presega šest palcev, višina telefona pa je tudi že komaj sprejemljiva. Eno ali drugo razmerje je kompromisno.

Drugo, kar je LG najbolj izpostavljal na predstavitvi, je fotoaparat. Ta ima znova dve očesi na zadnji strani. Dodatno je za ultraširoki pogled, kar povečuje uporabnost, saj je mogoče fotografirati marsikatero znamenitost, ki pri standardni goriščnici ne gre v celoti v motiv. Je pa pri tem fotografskem delu posredi kompromis, ki ga nisem pretirano vesel. Tokrat niso želeli telefona z izboklino, zato so vgradili manjši tipali in nekoliko manj izpopolnjeno optiko. Rezultati so še vedno spodobni, niso pa na taki ravni, kot smo jih pri tem proizvajalcu že videli. Še posebej pri G4 (in V10), ki je fotografsko naravnost blestel.

Fotoaparat je hiter. Zažene se skoraj hipno, škoda je samo, da bližnjica z dvojnim pritiskom tipke za znižanje glasnosti deluje samo ob zaklenjenem zaslonu, ne vedno. Uporaba je dokaj enostavna, čeprav LG po stari navadi poskuša uporabniku nanizati čim več možnosti. Vsaj preklapljanje med enim in drugim pogledom je stvar enega pritiska na zaslon. Možno pa je tudi zvezno spreminjanje goriščnice, ampak ga zaradi ne najboljše kakovosti posnetkov ne priporočam, pa tudi izvedba z vlečenjem navidezne tipke sprožilca ni najbolj intuitivna. Več o kakovosti posnetkov sem že povedal tule, zato samo na kratko. Fotografije v običajnem pogledu so na podobnem nivoju kot tiste pri konkurenci, samo obdelava je malo drugačna. Z bolj živimi barvami, večjim kontrastom in bolj poudarjenim ostrenjem robov. Sam imam raje bolj nevtralne posnetke, ampak okusi so različni. Fotografije v ultraširokokotnem pogledu pa niso najvišje kakovosti, kar se tiče podrobnosti in ostrine. Za deljenje na družabnih omrežjih in podobne namene so v redu, za kaj drugega pa malo manj.

Kaj pa ostalo? Lanski model je imel zaradi modularnosti, ki je jemala prostor, premajhno baterijo. To so popravili in trajanje delovanje z enim polnjenjem je kar zgledno. Realno nekje za dan in pol resne uporabe. Ob tem vedno vključen zaslon z informacijami ne vpliva bistveno. Škoda, da evropski model nima brezžičnega polnjenja, tako kot ameriški, je pa tu priključek USB-C in hitra polnitev čezenj.

LG se je zaradi lažje dobave odločil za lanski procesor Snapdragon 821 namesto za novejšega 835. Za večino opravil je tudi »stari« še vedno dovolj dober, tudi igre tečejo povsem lepo, se pa vendarle občasno malce zatakne, če uporabnik pričakuje, da bo iz snemanja videa takoj skočil v ogled v galeriji in deljenje posnetka v širni svet. Ni jih veliko, obstajajo pa scenariji, ko bi še malenkost zmogljivejši procesor vendarle prišel prav.

Zvočno ta telefon ne izstopa. V redu, ima izhod za slušalke, na žalost pa za to, kaj prihaja iz njega, ne skrbi napredni digitalno-analogni pretvornik, kot v korejski različici G6. Tudi priložene slušalke so kvečjemu povprečne in enako velja za zvočnik. Želel bi si tudi več vgrajenega prostora za podatke, ki ga je (nominalno) 32 GB. Konkurenca se je večinoma pomaknila na 64 GB, kar že pretežno odpravlja potrebo po prestavljanju aplikacij na kartico microsd ali sprotnem brisanju posnetkov 4K. Zato pa je seveda dobrodošla vodotestnost (po standardu IP68). In tudi na padce bi ta telefon oz. njegov zaslon moral biti bolj odporen kot njegov seksi korejski izzivalec. Primerneje od tekmecev so v LG-ju postavili tudi majhen, a dobro delujoč bralnik prstnih odtisov, ki je pod fotoaparatom in ga prst lepo doseže in tudi na slepo brez težav najde.

Po letih prosjačenj je LG vendarle nekoliko umiril svojo androidno preobleko. Še vedno se marsikje najdejo podvojene aplikacije in funkcionalnosti (dve tipki nazaj, ena sistemska, druga LG-jeva, …) in še vedno izgled ikon ni primerljiv z Googlovim modernim dizajnom. Je pa navlake manj, izgled lepši in vse skupaj bolj pregledno in funkcionalno. Tipke domov, nazaj in za odpiranje pogleda aplikacij so seveda samo na zaslonu. Mednje je možno vriniti tudi tipko za spuščanje obvestilnega polkna, kar je lahko priročno za uporabnike (uporabnice) s krajšimi prsti. Privzeto so vse aplikacije na domačih zaslonih, da pa se v nastavitvah prenesti drugi način domačega zaslona in povrniti predal z aplikacijami, ki mi je osebno bistveno ljubši od iphonovske neorganiziranosti. Vsiljevanja raznih plavajočih oken in podobnih zadev, ki jih nihče ne uporablja, tokrat skorajda ni.

LG G6 je kot (dober) svinčnik. Lahko izgleda dobro, ampak obožuješ ga zato, ker lahko z njim brez napora počneš vse, kar si si zamislil. Vsi racionalni razlogi za nakup so izpolnjeni, od kakovostne izdelave, prek vsestranskih sposobnosti do razumne cene – pri operaterju, žal ne tudi v prosti prodaji. Kot so pri škodi octaviji. In veliko zadovoljnih lastnikov tega avta se da najti. Seveda pa je vedno na voljo tudi atraktivnejši, še bolj izpopolnjen in dražji mercedes.

The post LG G6: Prvak vsestranskosti z drugačnim zaslonom appeared first on Tehnozvezdje.

Proizvajalca sta med vsebinami, ki bodo na voljo v načinu HDR, omenjala Amazonov Prime Video in Netflix. Nepresenetljivo, to sta globalno gledano najpomembnejši storitvi naročniškega videa, obe veliko poudarka poleg lastnim vsebinam dajeta sliki 4K in HDR. Vendar na telefonu za zdaj ne vidimo ne enega ne drugega. Zaslonov 4K telefoni nimajo (razen dveh Sonyjevih modelov), a tudi pri tistih z ločljivostjo QHD se vse skupaj ustavi pri 1080p, medtem ko denimo Youtube prikazuje sliko 1440p.

Tudi z razmerjem stranic zaslona, ki jo prinašata G6 in S8 (ta celo 18,5:9), se vse aplikacije še niso povsem sprijaznile. Med prvim preizkusom LG-jevega aduta je bilo vse skupaj res še v povojih, na S8, ki ga preizkušam te dni, je že bolje, a še ne idealno. V Netflixu nekatere serije zavzamejo celoten zaslon, druge ne, vendar je vse še vedno v razmerju 16:9. V Prime Video se da sliko raztegniti čez celoten zaslon, kar pomeni, da je spodaj in zgoraj malo manjka. Enako tudi v Youtubu. Večina ostalih aplikacij za video (kot so Tvin, Voyo, …) ne za obrezovati, tako da ostane črnina ob straneh.

HDR-ja prav tako še ni. V Netflixu so med pomoč, kje je možno gledati vsebine z omenjeno izboljšavo slike, dodali napoved o skorajšnji podpori za LG G6. Z nadgradnjo na aplikacijo različice 5.0 bo mogoče tudi na tem telefonu gledati vsebine HDR, kot jih je že zdaj na televizorjih. Trenutna različica je 4.16.1, kdaj prihaja peta, pa v netflixu niso napisali. Prav tako ne omenjajo Samsungovega telefona.

V Amazonu sploh še ni nič govora o HDR na telefonih, kar pa se lahko pri teh ponudnikih spremeni v vsakem trenutku. Glede na to, da so na odrih izrecno omenjali tudi tega ponudnika, se nadejamo, da bo opravil svoj del dolžnosti. Navsezadnje LG in Samsung zagotovo nista šla do vsebincev kar tako, ampak z načrtom, da jih prepričata v smiselnost novih zaslonov (z drugačnim razmerjem in HDR), da jih bosta kasneje lahko prodajala tudi Applu in drugim izdelovalcem pametnih telefonov.

The post Počasno uresničevanje napovedi o sliki HDR na telefonih appeared first on Tehnozvezdje.

Tik pred začetkom prodaje so glavne telefonske novosti prve polovice leta.  Ob tem pa dva novinca, LG G6 in Samsung Galaxy S8 (in S8+), prinašata precej drugačno razmerje stranic zaslona, ki je zdaj daljši in ožji. Kitajski in ostali izzivalci za zdaj ostajajo pri klasični velikosti oz. razmerju.

Kaj to pomeni v praksi, razen tega, da bo dejansko samo iz diagonale precej težje razbrati, kako velik je ekran v resnici? Ker pač ožji in daljši zaslon pomeni podobno površino kot je pri krajšem in širšem zaslonu z nekoliko manjšo diagonalo. Glavna prednost mogoče sploh ni v samem prikazu, ampak v tem, da je telefon, če ima dokaj malo roba okrog zaslona, precej bolj prijazen za držanje in uporabo. Ker ni preširok. Pa tudi za vsebino tako razmerje ni tako napačno. Spletne strani in družabna omrežja so danes tok novosti (“stream”), kjer je pomembnejša navpična os, ne toliko širina. Pri določenih opravilih je lahko v ležečem pogledu zaslon razdeljen na dva dovolj velika razdelka in kinematografsko posnete vsebine bi lahko na širšem zaslonu bolje zaživele. Ni še vse prilagojeno, tako da je treba še malo počakati, ampak prvi izgledi so obetavni.

Glede fotoaparata Huawei in LG stavita na dvojnega, Samsung pa še naprej na enojnega. Kar pa mogoče sploh ni napačna odločitev. V videu z Marjanom pojasniva zakaj.

In poveva tudi, da se Samsungov adut zdi najbolj seksi in kakovostno izdelan, LG-jev pa je bolj utilitarističen in iz nekoliko cenejših materialov. P10 je nekje vmes.

Vabiva k ogledu nove epizode, da dobiš občutek, koliko je pretiravanja v obljubah proizvajalcev. Pa tudi, kako je s cenami vseh treh novincev.

The post Oddaja Tehnozvezdje #4: Merimo velikost zaslonov novih telefonov appeared first on Tehnozvezdje.

Prvi na prodajne police prihaja Huawei P10, že prihodnji teden. Cena v prosti prodaji bo 629 evrov, operaterska, vsaj tista pri Telekomu Slovenije, pa približno 150 evrov nižja – 24 x 19,95 evrov oz. 478,80 evrov. Glede P10 Plus še ni dokončnih podatkov, naj bi pa bil sto evrov dražji.

LG G6 gre v prodajo 22. aprila. Priporočena maloprodajna cena je 749 evrov, a je v resnici precej irelevantna, čeprav si želim, da bi se manj telefonov prodalo z vezavami pri operaterjih. Ampak G6 se bo v resnici splačalo kupiti samo na ta način. Ker bo cena primerljiva s P10, pri Telekomu denimo za evro na mesec višja (24 x 20,95 oz. 502,80 evrov) in konkretno nižja kot za Samsungova Galaxy S8 in S8+.

Ta dva sta do 19. aprila še v predprodaji, prava prodaja pa se začne 28. aprila. Pri trgovcih bosta telefona stala 800 oz. 900 evrov, pri operaterjih pa z vezavo dobrih sto evrov manj. Telekom je napovedal 24 x 27,95 (670,80 evrov) za S8 in 24 x 31,95 (766,80 evrov) za S8+.

Na prvi pogled tako cenovni zmagovalec izgleda LG-jev zastavonoša, ampak bomo videli. Mogoče galaktični osmici s svojimi lastnostmi in delovanjem vseeno odtehtata cenovno razliko. Huawei se zdi kar razumno cenovno umeščen, res pa je, da je od vseh treh najbolj konvencionalen in prinaša najmanj novosti, če sploh katero.

Prednosti Huaweija P10

Od trojice (peterice) je najmanjši. Razlika glede na G6 in manjši S8 ni velika, a je. Res je manjši tudi zaslon, a je P10 (lahko) edini brez navideznih tipk na zaslonu, zato uporabne površine ni tako gromozansko manj. Je tudi edini s čitalnikom prstnih odtisov spredaj, kar se mi zdi boljša postavitev, pa tudi zelo hitra je njegova prepoznava. In prav tako edini s kovinsko zadnjo stranjo, kar daje večji občutek trpežnosti in tudi manj drsi iz rok. In zadnja stran je ravna, ni izbokline za fotoaparat.

Dvojni fotoaparat naj bi prinašal nekaj dobrobiti, ki pa so vsaj delno vprašljive. Koliko je kakovost fotografij boljša zaradi drugega tipala ne vem, je pa v splošnem v dobri svetlobi primerljiva z Galaxyjem S7, a zagotovo ne boljša, podobno velja za videe. Učinki z zamegljevanjem ozadja so zanimivi, ne pa nujno potrebni, in še vedno doseženi pretežno z algoritmi, ne fizično. Videi 4K se shranjujejo v kodeku h.265 (hevc), kar je odlično za velikost datotek in malo manj fino za uporabo, ker jih je za nadaljnjo obdelavo ali nalaganje na spletne storitve treba najprej pretvoriti v starejši h.264.

Podatkovnega pomnilnika je 64 GB, kar je enako kot pri S8 in več kot pri G6, kjer ga je samo 32 GB. Za razliko od mnogih kitajskih, tudi Huaweijevih telefonov, P10 ne podpira dveh kartic SIM. Barvna paleta je najbolj raznolika, ne bodo pa vse barve na voljo v Sloveniji.

Cena se zdi eden glavnih adutov P10, ampak mu bo vsaj pri operaterjih G6 zelo blizu. Mogoče bo moral Huawei svojega v manjše ohišje prepakiranega Mate 9 še nekoliko poceniti ali pa ga res izdatno oglaševati.

Prednosti LG-ja G6

Najbolj očitna je zagotovo večji zaslon v praktično enako velikem ohišju. Njegova velikost (dolžina) ne bo povsod prišla do izraza, ampak v pravilno prilagojenih aplikacijah in vsebini, z razdeljenim pogledom, itd bi bilo lahko vse skupaj super in malo drugače, kot smo navajeni.

Dvojni fotoaparat se mi tu zdi bolj uporaben, ker ponuja različni goriščnici – običajno in ultraširokokotno. Ob tem, da naj bi bila tokrat kakovost zajetega z obeh tipal enaka. Kako dobra, še nisem uspel zares preizkusiti.

Poleg tega fotoaparat prav tako kot pri P10 nima nikakršne izbokline, čitalnik prstnih odtisov, ki je hkrati tudi fizična tipka, pa je pod njim. Bolje kot pri S8, kjer je neposredno zraven objektiva. Tudi ogrodje telefona se zdi bolj trdno od korejskega konkurenta. A seveda zato toliko manj nobel.

Prednost bi utegnila biti tudi kapaciteta baterije, je pa zato procesor za generacijo starejši, tako da bomo videli. V primerjavi z G5 je telefon pridobil vodotesnost po standardu IP68 (enako kot S8), medtem ko Huawei ne izda, po kakšnem standardu je zaščitil svojega aduta.

Prednosti Samsunga Galaxy S8

Izgled obeh osmic je povsem drugem nivoju kot pri ostalih konkurentih. Tudi v primerjavi s prejšnjimi Samsungi z ukrivljenim zaslonom je tehnološko-oblikovalski korak naprej očiten. Ali to pomeni trpežnostni korak nazaj, pa težko rečem.

Zaslon je brez dvoma najboljši, vsebina kar izstopa iz njega. Samsungovi AMOLED-i so še naprej merilo vsega v svetu mobilne telefonije. Glede prilagojenosti vsebin razmerju zaslonskih stranic velja enako kot pri LG-ju, prezgodaj je še za dokončne sodbe. Procesor je najbolj izpopolnjen in bi verjetno tudi moral dati od sebe največ zmogljivosti. Kot rečeno, je tudi tu vgrajenega prostora za podatke 64 GB, kar bo marsikomu verjetno že zadoščalo.

Pri fotoaparatu se je Samsung privoščil nekaj predaha, še vedno pa bi njegova tehnologija točk za ostrenje po celotnem tipalu morala pomeniti najhitrejše samodejno ostrenje. Kot edini ima S8 prepoznavo šarenice, torej dodaten element biometrične zaščite, in brezžično (indukcijsko) polnjenje. Vodoodpornost je enaka kot pri LG-ju in večja kot pri Huaweiju.

Glede na izkušnje bi utegnili osmici dobivati ažurnejše varnostne popravke Androida, prav lahko pa bi se zgodilo, da ga ostala dva prehitita v nadgradnji na naslednjo večjo različico operacijskega sistema. Uporabnost Bixbyja (Bixbyjke?) se bo šele izkazala, in tudi Gear VR, Gear 360 ter priključna postaja Dex za večino kupcev S8 verjetno ne bodo faktorji pri izbiranju telefona. Je pa lepa poteza prilaganje slušalk AKG, samostojno menda vrednih sto evrov, če res zvenijo tako dobro, kot obljubljajo. Resda tega slovenska omrežja še ne omogočajo, a S8 podpira gigabitni LTE. In kot prvi telefon sploh peto različico standarda bluetooth, ki med drugim omogoča hkratno povezovanje dveh naprav, recimo slušalk in še avtomobilskega infozabavnega sistema ali dvojih slušalk na letalu.

Izenačeno

Vsi trije imajo izhod za slušalke, kar je super. In pri vseh je zvočnik en sam in na spodnji strani. Vsi tudi omogočajo razširitev podatkovnega pomnilnika s kartico microSD in svojo različico hitrega polnjenja s priloženim polnilnikom. Priključek je pri vseh USB-C, torej smo vsaj v višjem razredu dokončno vstopili v novo dobo, kolikor nismo bili že lani, ko je Samsung pri S7 še vztrajal z micro USB, ostali pa so že večinoma prešli na nov standard. Vsaj pri dveh (P10 in S8), za tretjega nisem prepričan, je prisotna tudi podpora za signal evropskih navigacijskih satelitov iz sistema Galileo.

Najmanj tri »osnovne« pretendente bomo temeljito preizkusili, upamo tudi na oba Plusa. Že prihodnji teden bomo objavili našo oceno Huaweija P10 in v videooddaji povedali vtise o vseh treh. Zato priporočamo spremljanje naše spletne strani in profilov na družabnih omrežjih.

The post Korejsko-kitajski obračun, prva runda appeared first on Tehnozvezdje.

Tu je posnetek naše druge oddaje. Ker smo se ozrli nazaj, kaj je bilo novega na sejmu mobilne telefonije MWC v Barceloni in na avtomobilskem salonu v Ženevi, sta v ospredje skočila Nokia 3310, kjer poskušajo unovčiti nostalgijo, in Ford T, ki pa še ni doživel moderne reinkarnacije. Za zdaj so namreč prišli samo do oživljanja avtomobilov iz 50-ih ali 60-ih let prejšnjega stoletja.

Iz Barcelone smo pokomentirali še Huawei P10 in njegov dvojni fotoaparat, LG-jev G6 s podobno lastnostjo, predvsem pa neobičajnim razmerjem zaslona, in Oppov koncept periskopskega zuma. V Ženevi so bile na ogled in poslušanje bolj mondene stvari in storitve, od avtomobilov s tisoč in več “konji” do osebnih asistentov, ki neposredno iz avta rezervirajo mize v restavracijah in igrišča za golf.

Po izkušnjah z njima na obeh sejmih sta si omembo zaslužila telefon Moto Z Play in fotoaparat Panasonic TZ 100. Nazadnje pa je Marjan opisal še izkušnje s težko pričakovano igralno konzolo Nintendo Switch, ki je presenetljivo dobro uspel hibrid.

Vabljen(a) k ogledu in dajanju pripomb in pohval. Tema naslednje oddaje bodo televizorji. Poskušali bomo odgovoriti, kaj prinašata tehnologiji OLED in kvantnih pik, zakaj Android ali kakšen drug dnevnosobni prisluškovalec, kako nujen je 4K in še na kakšno vprašanje, ki ga imate. Če ti je naša oddaja všeč in lahko pripomoreš k njenemu nadaljnjemu nastajanju, je spodaj gumb podpri za donacijo. Hvala in prijeten ter poučen ogled!

The post Oddaja Tehnozvezdje #2 – Nokia 3310, Ford T in Nintendo Switch appeared first on Tehnozvezdje.

V bistvu je kar LG sam začel po kosih predstavljati svojega novinca. Podružnica korejskega konglomerata LG Display, ki se ukvarja z razvojem in izdelavo zaslonov, je napovedala nov ekran za mobilnike z diagonalo 5,7 palcev, ločljivostjo 1440 x 2880 in razmerjem stranic 18:9 ali 2:1. Kar pomeni, da bo zaslon neobičajno dolg, menda zato, ker imajo uporabniki radi večje prikazovalnike in ker je tudi vse več vsebin v kinematografskem razmerju. Večina zaslonov v mobilnikih ima televizijsko razmerje 16:9, videli pa smo tudi že kakšnega s 17:9, predvsem zaradi spodnje vrstice navideznih tipk za upravljanje sistema android.

Mogoče še bolj zanimiv je ta zaslon LCD (verjetno z matriko IPS) zaradi tehnološke naprednosti. Ima tehnologijo intouch, kar pomeni, da so vsa tipala za zaznavo dotika integrirana v sam zaslon. Ker pa nima dodatnega stekla čez plast, ki prepoznava dotike, je tanjši in je tako brez zaščitnega stekla debel manj kot mm, rob zgoraj je zmanjšan za 0,2 mm oz. petino, ob straneh pa za dobre pol cm oz. desetino v primerjavi s klasičnimi zasloni LCD z ločljivostjo QHD (kot je denimo v LG-ju G5). Kar bi lahko pomenilo, da G6 ne bo pretirano večji od predhodnika. Pa tudi, da ne bo imel ukrivljenega zaslona, tako kot najmanj ena ali celo obe različici S8 in morda tudi P10.

Nič ne bi bilo čudnega, če bi LG v prihodnjih dneh ali tednih razkril še kakšno lastnost (fotoaparat, procesor, …) prihajajočega mobilnika. V enem od videov za dvigovanje pozornosti tako poleg velikega zaslona omenjajo manjše ohišje, vodotesnost, vsestranski fotoaparat (verjetno spet dvojni) in zanesljivost. Podjetje je v preteklosti že kdaj ubralo podobno strategijo in trenutno nujno rabi kar največ pompa okrog novega izdelka, po neuspelem G5. Nasploh se bodo morali »staroselci« industrije pametnih telefonov, kot sta poleg LG-ja še HTC in Sony, zelo potruditi, da bodo spet vzbudili zanimanje kupcev. Kajti te poleg velikanov Appla in Samsunga, ki sta marketinško izjemno močna in zasidrana s svojima znamkama, zadnje čase bolj navdušujejo kitajski izzivalci omenjenih dinozavrov. Zanimivo bo videti, ali lahko Oppo, Oneplus, Xiaomi in podobni tudi v Barceloni ukradejo šov uveljavljenim igralcem. Kar bomo pozorno opazovali na kraju dogajanja.

The post Predstavljanje telefona po delih appeared first on Tehnozvezdje.