Vodja Si-CERT Gorazd Božič je poudaril, da so se delo, učenje in življenje nasploh čez noč preselilo na splet, s tem pa je nove priložnosti zaslutil tudi organizirani kriminal in okrepil svoje aktivnosti.

Kot izhaja iz poročila za lani, so več kot tretjini incidentov predstavljale različne oblike spletnih goljufij. Med njimi izstopajo phishing napadi, ki so se povečali za 62 odstotkov. Predvsem je šlo za tovrstna sporočila prek e-pošte, sms-ov in drugih kanalov, a tudi lažna spletna mesta za tovrstno pridobivanje neukih uporabnikov so doživela velik porast. Se je pa znižalo število nekaterih drugih prijemov znotraj kategorije Goljufije, tako da je skupno število takih incidentov ostalo skoraj enako kot l. 2019.

Izstopata pa kljub temu dva načina goljufij, ki ju je epidemija in z njo precejšnja selitev nakupovanja na splet, še dodatno spodbudila. Tako dogajanje povzema poročilo SI-CERT: »Goljufi so tekom leta postavili več lažnih spletnih trgovin, v katerih so po izjemno ugodnih cenah ponujali razne izdelke znanih tujih in tudi slovenskih znamk, kar je zavedlo marsikaterega uporabnika. V večini primerov je šlo za isto spletno trgovino, ki pa se je po vsaki odstranitvi preselila na novo domeno – skupno je domovala na kar 16 različnih domenah.«

Druga, še bolj pogosta goljufija je bila zloraba podob dostavnih služb. Skoraj vsakdo je najmanj enkrat dobil sporočilo »Pošte Slovenije«, da ga čaka pošiljka in da mora za dostavo plačati določen znesek (2,99 evra ali nekaj podobnega). Na SI-CERT so obravnavali več valov phishing napadov na slovenske uporabnike pod krinko plačila za dostavo paketa. »Storilci so zlorabili podobo dostavnih podjetij (največkrat Pošte Slovenije in DHL) ter na večje število elektronskih naslovov razposlali obvestilo, v katerem so uporabnike pozvali k plačilu stroškov dostave z vnosom podatkov o kreditni kartici in enkratne kode iz SMS sporočila banke. V kolikor so uporabniki to tudi storili, so napadalci po vnosu podatkov žrtve oškodovali tudi za več kot tisoč evrov.«

Poleg dostavnih služb so bile tarča zlorab goljufov še podobe slovenskih podjetij in organizacij. Tako so pod pretvezo pomembnih informacij glede covid-19 razpošiljali sporočila z zlonamernimi priponkam. Najbolj opazna sta bila primera z lažnim NIJZ, s čimer poskušali okužiti večje število naslovnikov z zlonamerno kodo za krajo podatkov (information stealer trojan).

Opazen je tudi, kot so zapisali, izjemen porast v številu investicijskih prevar. Lanski najvišji znesek oškodovanja je znašal zajetnih 155.000 evrov. Nadaljuje se trend usmerjenih napadov na poslovna okolja, ki jih goljufi v večini opravljajo prek slabo zaščitenih oddaljenih dostopov in s pomočjo priponk s škodljivo kodo. Na SI-CERT so zaznali predvsem povečano število t. i. vdorov v poslovno komunikacijo – ti so se v primerjavi z l. 2019 skoraj podvojili.

Število primerov z izsiljevalskimi virusi se je znova malce povečalo, vendar je bilo v bistvu že tretje leto na približno podobni ravni. Vrh te nadloge je bil v letih 2016 in 2017. Povprečna škoda je kar deset tisoč evrov, pri goljufijah s kriptovalutami pa 20 tisoč evrov.  

Naslovna fotografija: DepositPhotos

• 
  NEDELJSKI NASVET: Trdijo, da sem kriv, in moram dokazati nasprotno
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Takšen je naš izbor »najboljših« telefonov
• 
  Omrežni strežniki QNAP postajajo pametnejši
• 
  V Sloveniji je skoraj vsak otrok do 15. leta žrtev ene od oblik spletne zlorabe ali nasilja
• 
  PRVI VTIS Škoda Epiq: Imajo velik problem in ne vem, kako ga bodo Čehi rešili?

The post Med pandemijo več »ribarjenja« in poskusov goljufij pri dostavah paketov appeared first on Tehnozvezdje.