V primerjavi z lanskim septembrom se je prodaja električnih modelov zvišala za več kot 103 odstotke, s 364 na 742. Od skupno 4.903 novo registriranih vozil – raje ne pišemo prodanih, ker gre po ocenah poznavalcev v vsaj šestini primerov za dnevne registracije, nekaj pa je testnih vozil avtohiš – je to predstavljalo 15 odstotkov. V zadnjih dveh letih so električni dosegli malo manj kot 9- in nato 6-odstotni tržni delež, letos so se znova približali desetim odstotkom, tokratni delež je tako dokaj visok in (morda prvič) na ravni evropskega povprečja. Skupna prodaja je sicer v primerjavi z lanskim enakim mesecem zrasla za skoraj deset odstotkov. Na vrhu sta v absolutnih številkah znova Renault Clio (196 registracija) in Škoda Octavia (174), na tretjem mestu pa je že »zmagovalka« med električnimi, Tesla Model Y (108).

Zagotovo so k rasti prispevali nekateri novi modeli, četudi je med novostmi zadnjih mesecev med prvimi desetimi zgolj Leapmotor T03, vendar ta skupaj s Škodo Elroq na tretjem mestu s 46 registracijami. Vmes se je uvrstila še Tesla Model 3 s 56-imi. Oba Teslina aduta, ki sta stalnica pri vrhu že več let, sta že nekaj mesecev nazaj na teh pozicijah, potem ko ju pozimi in v začetku pomladi skorajda ni bilo opaziti. Peterico dopolnjuje še en ne povsem nov, vendar še vedno svež model, Volkswagen ID.7, ki ima od začetka poletja bistveno nižjo (»akcijsko«) ceno, kar mu je še okrepilo že prej dobro prodajo. Od šestega do desetega mesta so se nato zvrstili še Renault 5, Volkswagen ID.3, Volkswagen ID.4  (vsi trije s po 30 registracijami), Cupra Born (27) in Dongfeng Box (22). Dva dokaj nova, ostali pa stari znanci. Kot zanimivost, obe Tesli sta bili na drugem mestu v svojem razredu, enako število registracij kot tretjeuvrščena (46) sta imela Kia Ceed in Volkswagen Passat, medtem ko je Elroq prehitel »termičnega« brata Karoqa, ki je zabeležil 39 registracij.

Že dejstvo, da jih je osem prišlo na najmanj 30, kaže, koliko boljši je bil ta mesec od nekaterih prejšnjih. Na letni ravni so namreč na »tempu« za 360 prodanih oz. registriranih v celem letu (30×12) zgolj obe Tesli s 453 in 273 primerki v devetih mesecih in pogojno ID.4 z 267-imi. Cupra Born (248) bi utegnila priti blizu, prav tako Škoda Elroq (206), če bo dovolj dobav, Dongfeng Box (217) bi najbrž lahko presegel 300 in Renault 5 (187) 250. Ostali v najboljšem primeru lovijo dvestotico. Nekoliko se je v zadnjem mesecu prebudila prodaja Renaulta Scenic (17) in Forda Explorerja (16). Od zelo novih je denimo Renault 4 zabeležil deset registracij, kar so lahko testna vozila, Leapmotor C10 enajst, Ford Puma Gen-e deset, MG S5 trinajst, Ford Capri pet, Opel Frontera dve, Geely EX5 eno in Fiat Grande Panda nobene.

Svoj delček je zagotovo dodal nov razpis družbe Borzen za državne subvencije, četudi se v resnici ni nič spremenilo in se verjetno večini zdi, da so na voljo neprestano. Vendar jih vmes avgusta nekaj tednov ni bilo oz. so morali takratni kupci počakati do septembra, da so lahko oddali vlogo. Verjetno bo tako tudi z oktobrskimi, če bo po porabi sredstev z aktualnega že nov. »Števec« vlog na strani Borzena potrjuje povišanemu zanimanju, saj je dnevni prirastek približno 20, zaprošenih sredstev pa je ob koncu naše redakcije že za skoraj 5,1 milijona evrov, kar pomeni, da je »prostih« le še nekaj več kot sto tisoč evrov.

The post Eden najboljših mesecev za električna vozila doslej appeared first on Tehnozvezdje.

Kitajsko podjetje je razmeroma novo na sceni. Obstaja šele od leta 2015, zato so se stvari lotili drugače in presegli omejitve v miselnosti, kako se gradi in prodaja avtomobile. Na lokalni trg vstopajo z dvema modeloma, z milo rečeno, ob odbiti subvenciji, nadvse atraktivnima cenama. Predstavniki slovenskega prodajalca so poudarili, da so v dveh mesecih, toliko je preteklo od podpisa pogodbe do julijskega začetka prodaje, poskrbeli tudi za organizacijo servisne storitve in dobavljivost rezervnih delov.

Težko je reči, kje so bili sprejeti kompromisi. Uradno naj bi šlo za kombinacijo lastnega razvoja in dobrega upravljanja dobavne verige. Temu bi dodal še to, da veliko v sodobnem vozilu nepogrešljivih funkcij sloni na programski kodi in razmeroma poceni tipalih. Zaradi tega ni potrebe vsako dodatno funkcijo ovrednotiti z nekaj sto evri in ponudbo drobiti na različne opremske različice. V Leapmotor so, vsaj za zdaj, še prepričani, da ravno tako ni potrebe po različno močnih motorjih in velikih baterijah. Tu bi potegnil zavoro. Bateriji, v kombinaciji s hitrostjo polnjenja, se mi za enkrat zdita njuni najbolj očitni pomanjkljivosti.

T03 in C10 še izdelujejo na Kitajskem, vendar nameravajo njuno proizvodnjo postopoma preseliti v Evropo. Prvo evropsko vozilo bo sicer v španski Zaragozi izdelani B10. Predvidoma bo na prodaj še letos jeseni.

Atraktivni mestni malček

Oblika novincev je dokaj generična oziroma imam občutek, da je forma podrejena namenu. V primeru mestnega modela T03, ki z dolžino 3,62 metra sodi v razred A, to pomeni, da je celo zadnja klop zadovoljivo prostorna za prevažanje odraslih ob 206-litrskem prtljažnem prostoru. Pri tem močno pomaga, da je registriran samo za štiri osebe. Vseeno nekaj izstopa. Reža na sprednji maski, pod vratci s priključkom za polnjenje, je rahlo zavita navzgor in z malce domišljije je avto videti kot smajli na kolesih.

Preden nanizamo podatke o pogonu, je treba povedati, da so vanj med drugim vključili večino najbolj uporabnih pomočnikov, od parkirnih tipal in kamere zadaj do prilagodljivega regulatorja hitrost ACC ter zaznave mrtvega kota, elektronske klimatske naprave, panoramske strehe z diagonalo dobrega metra ter poleg 25-centimetrskega osrednjega zaslona še manjše, 20-centimetrske digitalne instrumentalne plošče. Motor so razvili sami. Da je kompaktnejši, so vanj integrirali še napajalnik, krmilnik in visokonapetostno razdelilno omaro. Nudi 70 kilovatov moči (95 KM) in 158 Nm navora. Ni ogromno, vendar dovolj za tako majhno vozilo. Energijo mu zagotavlja baterija LFP s kapaciteto 37,3 kilovatne ure, ki jo je moč polniti s 6,6-kilovatnim izmeničnim (enofaznim) in 45-kilovatnim enosmernim tokom, ter z dosegom do 395 kilometrov mestne ali 265 kilometrov kombinirane vožnje po ciklu WLTP (poraba 16 kilovatnih ur na sto kilometrov). Hitrost polnjenja ni bleščeča in jo je treba vzeti v obzir, ko se boste odpravili na daljšo vožnjo.

Najpomembnejše sem ohranil za konec, čeprav bi sodilo na začetek. Na voljo je samo ena raven opreme in pet barv (streha je vedno črna), ki jih ni treba doplačati, za priporočeno ceno 18.990 evrov. Ko odštejete še subvencijo (in 1.500 evrov pri financiranju), je cena zares mamljiva.

Drugačen »hibrid«, saj toplotni motor ne poganja avtomobila

Model C10 z dolžino 4,74 metra sodi v razred D in je posebnež zaradi dveh pogonov, ki pa ne neposredno ne vplivata na ceno. Bodisi je popolnoma električni, ali pa ima običajni motor v funkciji podaljšanja dosega. Pogon je vedno na zadnji kolesi z nameščenim elektromotorjem. T03 ima mimogrede pogon na prednji kolesi.

Ne rečem, da oblika ni všečna ali zanimiva, le da ni unikatna. Kar nekaj podobno oblikovanih SUV-jev se že vozi po cestah. Drugače je notri, kjer ni mogoče zgrešiti težnje po minimalizmu v funkciji prostornosti in udobnosti. Marsikaj je prilagojeno temu, vključno s panoramsko streho površine dobrih dveh kvadratnih metrov. Prostornina prtljažnika je 435 litrov (električna izvedba ima še 45-litrskega pod sprednjim pokrovom). Ponovno je že serijsko vgrajeno veliko, vključno z dvema velikima zaslonoma spredaj, dodatni poudarek pa je bil tudi na zvočni izolaciji in 7.1-kanalnem zvočnem sistemu.

V obeh izvedbah vozilo poganja 160-kilovatni motor (216 konjskih moči) s 320 Nm navora. Izvedba s popolnim električnim pogonom ima v šasijo integrirano baterijo LFP s kapaciteto 69,9 kilovatne ure in polnjenjem z 11-kilovatnim izmeničnim ali 84-kilovatnim enosmernim tokom. Po WLTP-ciklu zaloga energije zadošča za doseg do 424 kilometrov.

Baterija v C10 REEV je s kapaciteto 28,4 kilovatne ure občutno manjša, vendar se pod sprednjim pokrovom skriva običajni motor, ki deluje v funkciji 50-kilovatnega generatorja električnega toka. Doseg na baterijski pogon je 145 kilometrov, kombiniran s 50-litrskim rezervoarjem za gorivo pa 974 km. Zaradi unikatne zasnove imamo na voljo štiri načine delovanja pogona. Način EV+ daje prednost bateriji, zato se generator ne zažene, dokler napolnjenost ne pade pod 9 odstotkov oziroma pod 25 odstotkov v načinu EV. V načinu Fuel sami nastavimo mejo, privzeto je 80 odstotkov, medtem ko v načinu Power+ generator ves čas dobavlja energijo.

Ponovno je na voljo samo ena izvedba z možnostjo izbirati med petimi barvami. Še bolj zanimivo je, da je priporočena cena enaka za oba pogona. 34.990 evrov. Različni pa sta končni ceni zaradi subvencije.

The post PRVI VTIS Leapmotor T03 in C10: Kaj bo na to infarktno KUPČIJO rekla konkurenca? appeared first on Tehnozvezdje.

Emil Frey v Sloveniji zastopa večino znamk koncerna Stellantis (Abarth, Alfa Romeo, Citroen, DS, Fiat, Jeep in Peugeot) ter še Hondo, Mercedes-Benz, Mitsubishi in Smart. Dodajanje Leapmotor v portfelj ni presenečenje, kajti ta znamka v Evropi sodeluje s Stellantisom in pretežno dopolnjuje njegovo električno ponudbo v nižjih cenovnih razredih. Znamka je bila sicer ustanovljena l. 2015 v kitajskem mestu Hangčou in se osredotoča na električna vozila.

Generalni direktor skupine Emil Frey Slovenija Jožko Tomšič je ob tem v pripravljeni izjavi poudaril: »Leapmotor v naš portfelj prinaša novo energijo, saj nudi inovativna, tehnološko dovršena in uporabniško usmerjena električna vozila, dostopna širšemu krogu kupcev. Ključno konkurenčno prednost vidimo predvsem v poprodajni podpori, z našo razvejano in izkušeno servisno.«

Od leve proti desni: T03, C10 in B10.

V pahljači Leapmotor sta za zdaj dva modela, mali mestni avtomobil T03 (tega smo že zasledili v Italiji) in SUV segmenta C z imenom C10, kjer sta na izbiro dve pogonski možnosti. Prvi je nekakšen neposredni konkurent Dacii Spring (te sicer v Sloveniji ta čas ni v prodaji in je verjetno v prenovljeni izvedbi niti ne bo), dolg 3,62 m, z baterijo kapacitete 36 kWh (bruto 37,3 kWh) ter elektromotorjem moči 70 kW (95 KM). Stoji na 15-palčnih platiščih in je dokaj dobro in sodobno opremljen ter okreten in varčen. Nudil naj bi do 256 km dosega po kombiniranem ciklu WLTP in do 395 km v urbanem okolju.

Po drugi strani je C10 dolg 4,74 m in nudi 435 l prtljažnika. Mogoče ga bo dobiti v povsem električni izvedbi z baterijo kapacitete 70 kWh, kar naj bi zagotavljalo 424 km dosega po testiranju WLTP, ali v izvedbi s podaljševalnikom dosega, neke vrste priključnim hibridom, ki lahko povsem na elektriko prevozi do 145 km, skupaj z zalogo bencina pa 950 km. Baterija je tu velika 28,4 kWh in se za razliko od tiste pri povsem električni izvedbi polni zgolj enofazno (do 6,6 kW). Pri obeh je na voljo tudi hitro polnjenje z enosmernim tokom, z najvišjo močjo ali 84 ali 65 kW.

Prihaja še srednje velik SUV – B10 (dolžina 4,51 m). Ta na Kitajskem ponuja izbiro dveh baterij vrste LFP, manjše s 56 kWh in večje s 67 kWh kapacitete. Za T03 italijanska spletna stran Leapmotor navaja ceno (brez popustov) 18.900 evrov in za C10 37.400 evrov, B10 se bo verjetno umestil malo pod drugega. Slovenskih cen sicer v podjetju Emil Frey še niso razkrili.

The post Avtomobilska znamka Leapmotor pod okriljem pričakovanega zastopnika prihaja v Slovenijo appeared first on Tehnozvezdje.