Res smo čuden narod. Ves čas skačemo iz ene skrajnosti v drugo, ne da bi razmislili o vseh posledicah. Iz časopisov na televizijo, potem na blogerje, zdaj na vplivneže, pri čemer je zanimivo gledati, kako izdelovalci telefonov plačujejo, da dotična oseba subtilno v zasebnih objavah zastonj promovira Appla, ter po novem na umetno inteligenco. Praktično ni več opisa izdelka v spletnih trgovinah, kjer ne bi imela prsta vmes. Beremo, da je poceni televizor, telefon, računalnik oziroma karkoli vrhunski in oh in sploh daleč najboljši. Enak opis se nato ponovi v kategoriji dražjih izdelkov. Tako dela umetna inteligenca, ki ji ne gledamo pod roko. Prej ali slej zavije v marketinški slog pretiranega nekritičnega hvaljenja, četudi ji zapovemo nasprotno. Zanima me, ali je besedilo pred objavo sploh kdo prebral. Kaže, da ne!

Umetna inteligenca slabo upošteva različnosti. Ljudje pač smo različni. Nekomu na primer pomeni veliko, da avto podpira popolno povezljivost s telefonom, drugim, predvsem starejšim, je za to malo mar. Nekaterim so pomembne fotografske zmogljivosti telefona, drugim je vseeno, ker jim je glavna cena. Tako dalje. Umetna inteligenca, ki ji daš nalogo, naj napiše opis telefona, se na različnost preprosto požvižga. Prej ali slej besedila postanejo podobna, politično korektna, nekritična in brez »žmohta«. Gremo po poti filma Idioti prihodnosti (Idiocracy). Bolj ko se bomo nekritično zanašali na algoritme, hitreje se bo krivulja razvoja civilizacije obrnila navzdol. Če ne vseh, pa zagotovo zahodne.

Ekipa je od algoritma zahtevala, naj ustvari privlačne poljudnoznanstvene vsebine o rjavih pritlikavcih, telesih, katerih masa je premajhna, da bi postala sonce, in prevelika, da bi jih šteli med planete. Hitro so bile narejene, a ko so jih podrobno preverili, so ugotovili, da je približno 80 odstotkov verodostojnih oziroma ustvarjenih na temeljih zanesljivih in preverljivih virov, medtem ko si jih je 20 odstotkov umetna inteligenca preprosto izmislila, da bi zadovoljila zahtevam. Kot si dejstva izmislijo ali popačijo osebki iz mesa in krvi na družbenih omrežjih in svojih portalih, da bi pritegnili občinstvo. Ocenili so, da gre v tem primeru za toksično kombinacijo netočnosti in samozavesti. Ko namreč najdeš napako in algoritem nanjo opozoriš, jo prizna in obljubi, da je ne bo ponovil. Nakar jo ob naslednji priložnosti brez sramu ponovi.

Po nekaterih podatkih naj bi se v zadnjih letih pojavilo veliko spletnih strani, kjer so objavljene izključno dezinformacije, ki so jih ustvarili algoritmi velikih jezikovnih modelov. Pridemo do težave s povratno zanko. Modeli umetne inteligence se učijo na podatkih, ki jih najdejo v internetu. Ko se površna, napol točna ali celo lažna informacija statistično dovoljkrat ponovi, jo algoritmi sprejmejo »zdravo za gotovo«. Za nekakšno internetno resnico, ki skupaj z banalizacijo in inflacijo podobnih, dejal bi generičnih neustvarjalnih vsebin, predstavlja smrt interneta, kakršnega poznamo!

Zato imej v umu, da je umetna inteligenca zgolj orodje, katerega rezultat je odvisen od veščine primerne uporabe. Nimam težav, dokler mi »chat« pomaga iskati in popravljati tipkarske ter slovnične napake. Motiti me začne, ko začne pretiravati z vstavljenimi pomišljaji ali spreminjati vrstni red besed skladno z neko drugo slovnico. Teta Liza še vedno v večini primerov ni Liza teta, čeprav pravilo ni v kamen zapisano in ga je občasno smiselno kršiti. A še takrat, ko želiš manjše spremembe ali dodatke v besedilu, ga še enkrat preberi ter ne bodi presenečen, če v njem najdeš na novo ustvarjeno besedo, ki ne obstaja, ali prilagojen stavek, ki mu je algoritem obrnil pomen na glavo. Ni mogoče spregledati napredka umetne inteligence v zadnjih dveh letih. A uspel ji bo najboljši trik, ko bo večino prepričala, da je popolna in nezmotljiva.

The post NEDELJSKI NASVET: UI na debelo laže in uničuje »zdravo« pamet (skupaj z internetom) appeared first on Tehnozvezdje.

Ti, ki širijo teorije, imajo razloge, čemu to počnejo in večina ve, da kar trdijo, ni res. Skrb vzbujajoče pa je, da imajo vse več fanatičnih sledilcev, ki mislijo, da sodijo v ekskluzivni klub peščice, ki meni drugače (pa čeprav narobe) ali jim nudijo preprosto razumljive razloge, zakaj živijo slabo in izgovore, da krivda ni njihova. Teorije zarot so od pamtiveka del civilizacije in dokler so bile omejene na žolčne gostilniške in kasneje spletne debate, se je večina požvižgala. Vrag je odnesel šalo, ko so prerasle v nasilje, na kar so nekateri ves čas opozarjali. Žal ne gre za naključni dogodek. Trump je zavestno širil teorijo o ukradenih volitvah med svoje privržence in jih spodbujal, ne zato, ker bi mu bilo mar zanje, za njihova življenja, za blaginjo države, temveč izključno zaradi sebične želje obdržati oblast kljub izgubljenim volitvam. Argumenti v tem primeru ne zaležejo. Kajti če so bile letošnje volitve ukradene, potem bi bile po enaki logiki zlahka ukradene tudi pred štirimi leti, ko je zmagal!

Upoštevajte motive

Z ljudmi, ki imajo od širjenja teorij zarot koristi, pri nas so to trenutni posamezniki s političnimi ambicijami, ki jih ne morejo izživeti preko običajnih poti, se ne obremenjujete. Ne boste jih premaknili niti za ped, ker vedo, da širijo laži. Že doživeto in preživeto. Ideologijo vedno najučinkovitejše širi tisti, ki ve, da ni resnična, saj to počne brez čustev. Ni mu pomembno, komu bo škodoval, nima vesti in mu je malo mar za druge in še manj za škodo, ki jim jo povzroča. Še posebej svojim sledilcem, ki jih izrablja, da njegove laži širijo naprej. Enako kot to počnejo guruji piramidnih shem ali voditelji sekt. Kako se eno ali drugo običajno konča, žal vemo! Koristi jim razpihovanje plamena, zato racionalni pogovor ne more biti ploden! To ne pomeni, da je bolje ostati tiho, zamahniti z roko in se preprosto požvižgati, kajti morda vam bo uspeli spreobrniti koga, ki je na poti, da postane takšen. So primeri, ko preprosto ni mogoče ostati tiho in tedaj je pomembno ohraniti mirno kri in zdravo pamet!

Nekateri so bolj dovzetni za namišljene zgodbe, saj sebe pogosto vidijo kot izbrance, ki za razliko od večine vedo, kaj se v resnico dogaja.

Ohranjajte umirjeno razpravo

Vero je najlažje spodkopati z logičnimi vprašanji, na katera je dokaj preprosto odgovoriti. V primeru ukradenih volitev, koliko posameznikov bi moralo biti vključenih v prevaro tolikšnega obsega in kakšna je verjetnost, da bodo vsi tiho in neizpodbitni dokazi nikdar ne bodo prišli v javnost. Če je moralo sodelovati in biti tiho na tisoče posameznikov, potem je zarota zaradi človeških slabosti malo verjetna. Podobno velja za vse »priljubljene« teorije. Koliko denarja bi na primer moral nekdo plačati, da bi večina znanstvenikov iz vsega sveta zatrjevala, da mobilna telefonija ni nevarna oziroma ali ni bolj verjetno, da ima peščica nasproti mislečih takšne in drugačne razloge za svoje početje. Ali obstajajo dokazi o podkupovanjih – denarne sledi? Morda vam ne bo uspelo prepričati sogovornika, da bi ta spremenil svoje mnenje, boste pa vsaj posadili seme dvoma.

Udarite nazaj

Razlogi za verovanje v teorije zarot so torej različni, medtem ko je zdravilo eno. Morda vam bo družinskega člana, prijatelja ali sodelavca uspelo spraviti nazaj na prava pota, če mu jasno in nedvoumno predstavite neovrgljiva dejstva in nakažete, da je smešen vsak, ki misli drugače. Ni sicer nujno, da bo delovalo, a če bo, potem boste preprečili, da bodo zagovorniki teorij zarote dobili novega sledilca.

Teorije zarote so žal postale del vsakodnevnega diskurza in nobenega upanja ni, da bi izginile ali bi se vsaj upočasnilo njihovo širjenje. Niso namreč neškodljive, saj prej ali slej slabo vplivajo na življenje vseh. Zato ne bodite tiho in si mislite svoje. Vedno, ko je mogoče, ponavljajte resnico, saj je edina pomembna.

The post NEDELJSKI NASVET: Kako se pogovarjaš z vernikom v teorije zarot, ne da bi izgubil pamet! appeared first on Tehnozvezdje.