Neukemu opazovalcu ne bi mogli zameriti, če ne bi opazil razlik. Škatlica je nekoliko manjša, a še vedno ovalna in ne stoji pokonci. Na njej je zdaj namesto preproste diode za prikaz napolnjenosti (zelena, rumena, rdeča in bela barva) in signaliziranje ob prvem povezovanju svetleč krog. Stranska tipka za sprožitev načina »uparjanja« je pokončna namesto okrogla in spodaj ni več odprtin za zvočnik. Vse to nič ne spremeni uporabe ali uporabnosti, jo je pa lažje pospraviti v žep.

Slušalkici, še vedno z značilnim širokim pecljem, sta zelo podobni prejšnjim, a nekoliko drugačni in za odtenek manjši. Razlikujejo se območja s tipali in odprtinami (z režami) na zgornjem delu, samo prileganje v ušesni kanal in silikonski nastavki pa so tam tam, težko bi trdil, da so ene izrazito boljše. Že »stare« so bi bile izredno pri srcu, nove so se mi z vidika udobja in tudi ergonomije prav tako hitro prikupile. Morda je le jemanje iz škatlice znova nekoliko težje, ker je njeno odpiranje višje in magneti močnejši. Toda zares težavno, kot je bilo pri eni prejšnjih generacij, niti približno ni. Mogoče ne bi bilo napačno, če bi Huawei prilagal več velikosti čepkov kot skupno štiri, vendar so vsaj meni privzeto nameščeni srednji ustrezali (kot običajno).

O trajanju baterije nima smisla pretirano razpredati, z vključenim aktivnim dušenjem hrupa lahko brez vmesnega polnjenja pričakujete približno štiri do morda pet ur delovanja, to je postal kar nekakšen standard, a skoraj zagotovo jih boste kdaj vmes odložili v etui in je pravzaprav avtonomija irelevantna. Škatlica se lahko polni tudi brezžično, a gre s kablom hitreje in bolj zanesljivo. Zvok je področje z največjo spremembo, kajti snovalci so prvič po začetni generaciji te linije slušalk dali očitno prioriteto nizkim tonom, hkrati so nekoliko izboljšali tudi visoke. Seveda je na voljo veliko profilov in tudi možnost prilagajanja izenačevalnika povsem po svoje, zato bodo lahko tisti, ki jim basovska prioriteta ni najbolj po godu, njen nivo nekoliko znižali. Prejšnja generacija je bila zvočno za moj okus lepše uravnotežena, obe pa zvenita odlično, zvok je poln in brez kakšne zelo slišne pomanjkljivosti, zagotovo v vrhu tovrstnih slušalk. Na Nehuaweijevem telefonu sem kot visokokakovostni kodek lahko izbral LDAC, nad čimer se ne gre pritoževati. Če bi kombiniral z isto znamko, bi menda lahko dobil še naprednejšega L2HC 4.0, vendar sem v preteklosti že neuspešno poskušal slišati razliko med enim in drugim.

Aktivno dušenje hrupa je znova vrhunsko, seveda ne bi pričakoval nič drugega, glede na predhodne izkušnje, vendar tudi tu težko potrdim kakšno zelo slišno izboljšanje. Skoraj celoten nižji del frekvenčnega spektra slušalke »odrežejo,« če le bobnenje ni pretirano, ostalo pač v nekakšni obliki ostane slišno. Namesto profila »dinamično« je zdaj za samodejno prilagajanje na voljo izbira »Pametni dve jedri,« v praksi pa razlika med tem in »fiksnimi« profili ni velika. Mikrofoni so v redu, dokler imate v ušesih obe slušalkici, če se boste poskušali pogovarjati zgolj z eno, se bo sogovornik na drugi strani pritoževal, da vas ne sliši dobro. Povezava z dvema napravama in preklapljanje med njima deluje po pričakovanjih, enako samodejno ustavljanje predvajanja, ki deluje tudi ob zaznavi govora (mogoče boste to želeli izključiti, če se radi pogovarjate sami s seboj oz. na glas pridušate), ni pa Huawei še omogočil povezovanja s tremi napravami naenkrat, kar smo pri konkurenci že videli (sicer na račun kakovosti zvoka). Upravljanje s stiski peclja in drsanjem po njem že poznamo in prav tako deluje dokaj zgledno.

Na voljo je »nova« aplikacija Huawei Audio Connect, ki pa je pravzaprav le malenkostno preoblečena prejšnja AI Life. Ta še vedno deluje in ima enake funkcionalnosti, jo je pa lažje najti.

Huawei pri Freebuds Pro 5 ni ničesar zelo opazno izboljšal, a tudi ničesar usodno pokvaril (večji poudarek na nizkih tonih bo verjetno marsikomu celo všeč). Prav tako ni dvignil cene, ki znova znaša 199 evrov, v začetni akciji še 20 evrov manj, zaradi česar se verjetno niti ne splača iskati preostalih zalog predhodnega modela, saj dosti cenejši ne bo. Moj najljubši model iz serije sicer ostaja štirica zaradi bolj uravnoteženega zvoka in tudi opcije »pistacijeve« barve, kajti črna (temno sive), bela, modra in zlata se mi ne zdijo posebej izvirne izbire.

HVALIMO:

• Do 200 evrov težko najdete slušalke te vrste, ki zvenijo bolje
• Izvrstno aktivno dušenje hrupa
• Vse pričakovane funkcionalnosti glede na cenovni razred
• Enaka cena kot pri predhodnem modelu

GRAJAMO:

• (Pre)velik poudarek na nizkih tonih v privzetem zvočnem profilu
• Škatlica še vedno nima ravnega dna
• Aplikacijo Huawei Sound Connect je izjemno težko najti (na srečo je lažje skoraj identično AI Life)
• Dolgočasne barvne izbire

The post NEDELJSKI NASVET: Huawei Freebuds Pro 5 so v praksi enake, a prejšnjih vseeno nima smisla iskati appeared first on Tehnozvezdje.

Zlahka bi se dalo podati oceno, da prav veliko novega ni, vendar to ne drži povsem. Celo na pogled slušalke niso dosti drugačne kot prej, za kar niti ni bilo potrebe, četudi bi si morda kdo želel malce tanjšega »peclja« in predvsem škatlice, ki bi stala pokonci. Spodaj je še vedno zaobljena, tako da lahko zgolj leži. Sami slušalkici nista ravno majhni, vendar ne motita niti z velikostjo niti z maso, pravzaprav sta zelo udobni za nošenje. Tokrat so ubrali nekoliko drugačno estetiko in se odpovedali prej značilni srebrni barvi. Na voljo sta črna in »pistacijeva,« slednja se mi zdi bolj posrečena, kajti v obeh primerih izgled dopolnjujejo z zlatimi poudarki, ki so na zeleni dokaj neopazni, na črni pa skoraj kričeči in mi res niso po godu.  

Vstavljanje v škatlico in predvsem izvlek iz nje je tokrat dovolj preprost, za razliko od nekaterih predhodnic, pri katerih je bilo treba uporabiti ravno pravi prijem. Ti so še vedno potrebni za upravljanje, saj Huawei nadalje uporablja stiskanje pecljev, kratko za posamezne ukaze (premor ali začetek predvajanja, naprej, nazaj in podobno) ter dolgo za preklop na drug zvočni način (aktivno dušenje hrupa, izklopljeno ali prepuščanje zunanjih zvokov), in podrsanje za spreminjanje glasnosti. Malo se je treba privaditi, a nato deluje brez težav. Na voljo je tudi upravljanje s premiki glave, denimo kimanjem za prevzem klica, če komu to ustreza.

Spominska pena me ni navdušila

Tokratna novost so čepki iz dveh materialov. Poleg običajnih silikonskih (v štirih velikostih – XS, S, M in L) so na voljo še nekoliko neobičajni iz spominske pene (tu velikost XS manjka). Ideja naj bi bila, če prav razumem, bolj natančno prileganje in tudi manjša možnost za izpadanje. Toda ostal sem raje kar pri običajnih, kajti »spominski« so bistveno debelejši in so me hitro začeli motiti. Velikost M, ki mi je pri silikonskih ravno pravšnja, je že po nekaj minutah postala neudobna, a tudi z S se mi ni obneslo mnogo bolje. Morda se komu drugemu bo.

Polnilne škatlice pri tej liniji nikoli niso bile majhne in tudi tokrat ni, vendar pa vse skupaj ni težko. Kljub temu nudi več kot dovolj baterijske zaloge. Že same slušalke tudi ob vključenem aktivnem dušenju hrupa omogočajo vsaj pet, lahko tudi šest ur poslušanja, z vmesnimi vstavljanji na polnjenje pa se čas najmanj potroji. Polniti je mogoče brezžično, vendar je pogosto težko zadeti pravo mesto na polnilnem podstavku, zato je skoraj lažje, vsekakor pa bolj zanesljivo vtakniti kabel. Izboljšava, ki je niso naredili, je vgradnja več diod ali svetlobnega pasu za indikacijo baterijo. Obstoječa dioda sicer sveti v različnih barvah, a če bi se dalo razbrati nivo baterije, denimo na petih intervalih, bi bilo še bolje. Na škatlici je sicer tudi zvočnik, ki da signal, da se je polnjenje pričelo. Za iskanje založenih slušalk pa lahko sprožite predvajanje zvok v njih, a dvomim, da ga boste slišali.

Hitre in učinkovite

Všeč mi je bilo hitro vzpostavljanje povezave, ko sem slušalki vzel iz škatlice, kar omogoča mojo standardno rutino, da na ta način »dvigujem« telefon, in tudi prekinjanje predvajanja ob odstranitvi ene iz ušes. Določene druge, nič cenejše, so počasnejše in so me zato med testiranjem nekoliko nervirale. Večtočkovna povezava deluje brezhibno in tudi brez kakšnih posebnih zahtev, kot denimo pri Samsungu, kjer je treba uporabljati izključno naprave tega proizvajalca, sicer ta funkcionalnost ne deluje.

Že doslej so bile zvočno Freebuds Pro vedno na nivoju. Mogoče ne najboljše, a vsekakor najmanj dovolj dobre za cenovni razred do 200 evrov. Tudi tokrat je podobno. Vedno znova me razveseli že to, če je zvok uravnotežen in kakovosten pri privzeti nastavitvi izenačevalnika. Kasneje sem si zadevo sicer nekoliko prilagodil, malce ojačal sicer že v osnovi čisto spodobne base, in tudi še nekoliko poudaril visoke tone, vendar niti ne bi bilo treba. V resnici nikjer nič resnega ne manjka, detajli so dobri, zvok prijetno poln, seveda pa se lahko pri kakšnem specifičnem žanru ali pesmi pokaže kakšna pomanjkljivost. Rekel bi, da so zvočno nekje med Sonyjevimi WF-1000XM5, ki so v tem razredu še vedno moje najljubše (ob pripisu, da seveda vseh nisem imel priložnosti preizkusiti), ter Googlovimi Pixel Buds Pro 2 in Samsungovimi Galaxy Buds3 Pro, ki oboje nekoliko zaostajajo (pri čemer pa niso cenejše).

Poleg kodeka LDAC – na androidnih napravah, v okolju iOS se boste morali zadovoljiti z AAC, v povezavi z osebnimi računalniki pa s povsem običajnim SBC – je na voljo še Huaweijev lastni in naprednejši L2HC. Ta naj bi omogoča pasovno širino vse do 2,3 Mb/s, čeravno je aplikacija vztrajno omenjala 1,5 Mb/s. Toda ta kodek je mogoče uporabljati zgolj na peščici telefonov istega proizvajalca, denimo na Pura 70 Pro ali Ultra in na prepogljivem Mate X6. Moja testiranja kažejo, da je zadeva pretežno akademske narave in da se vam ni treba prav nič obremenjevati s tem, če tega kodeka ne boste deležni. Pri poslušanju glasbe s pretočnih storitev razlike med tem ali LDAC-om (in konec koncev tudi AAC) nisem slišal ali pa so bile tako majhne, da niso omembe vredne pri poslušanju glasbe »za ozadje.« Dogajalo se je celo, da je na telefonu z LDAC-om storitev (Tidal) predvajala v najvišji kakovosti (24-bitno, nizko stiskanje), na onem z L2HC v visoki kakovosti (16-bitno in malce več stiskanja). Toda za moja ušesa se je slišalo pretežno enako.  Prav tako pomembnih razlik nisem slišal pri poslušanju glasbe z datotek flac. Verjetno je za koga, ki sliši kaj več, novi kodek lahko zanimiv razlog za nakup, za veliko večino pa mislim, da je irelevanten.

Ta linija slušalk že od začetka slovi tudi po izvrstnem aktivnem dušenju hrupa, ki je tokrat še nekoliko močnejše. Na letalu tako učinkovitega s slušalk, ki niso čezušesne, še nisem bil deležen. Všeč mi je tudi, da lahko dinamično prilagaja jakost, s čimer tudi nekoliko podaljšuje trajanje baterij, in da večinoma ne vpliva na kakovost zvoka oz. da je ta pri izključenem enako dobra (kajti mnoge slušalke so v zadnjem času »izračunane« tako, da najboljšo kakovost zvoka dajejo pri vključenem ANC, z izključenim pa so slabše).

Aplikacijo AI Life že poznamo, za telefone Huawei in Apple jo najdete v privzetih trgovinah, za ostale pa jo morate v obliki datoteke potegniti s spletne strani in jo namestiti ročno. Ponuja vse glavno, kar od take aplikacije pričakujemo, in to dovolj pregledno. Torej podatke o nivojih baterije, povezanih napravah, nastavljanje nadzora hrupa, izenačevalnik, nastavitve in druge. Če kaj, bi lahko vse v zvezi s kakovostjo zvoka in kodeki združili pod en razdelek, sicer pa kakšnih pripomb nimam.

Freebuds Pro 4, kot že v predhodnice, stanejo 199 evrov. S tem nikakor niso med dražjimi podobno kakovostnimi, kvečjemu je njihovo izhodišče nižje. Glede na to in na vse, kar nudijo, bi morale biti v ožjem izboru pri vsakomur, ki se odloča za nakup vrhunskih popolnoma brezžičnih slušalk.

HVALIMO:

• Kakovosten, uravnotežen zvok
• Možnost naprednega kodeka L2HC
• Udobno nošenje
• Močno in dinamično prilagodljivo aktivno dušenje hrupa
• Zgledno trajanje baterij
• Aplikacija na voljo za vse platforme

GRAJAMO:

• L2HC ne predstavlja pomembne razlike in je omejen na peščico telefonov
• Polnilna škatlica ne stoji pokonci
• Brezžično polnjenje se pogosto ne sproži
• Androidno aplikacijo je treba namestiti ročno

The post Huawei Freebuds Pro 4: Morate jih imeti v ožjem izboru appeared first on Tehnozvezdje.