Če prvošolček ne pozna ustave, ni tragedija. Večina nas nikdar ni prebrala niti enega tam zapisanega člena. Da nekaterih politikov, ki iz državnozborske »prižnice« vpijejo neumnosti, ne omenjam. Tragedija pa je, če ne poznamo osnovnih postulatov bontona. Oziroma vsaj tistega zimzelenega reka, da ne narediš nečesa, kar bi ti stopilo na živec, če bi nekdo to storil tebi. Preprosto. Ma, jok! Ljudje se obnašajo kot teleta, ki mislijo, da je svet ustvarjen zaradi njih.

Z odobravanjem gledam na Avant2Go. Menim, da je za električno mobilnost naredila več od potez katerekoli vlade do zdaj. Kjer je, nekateri ne rabijo drugega družinskega avtomobila. Tako poceni ga pač ne moreš kupiti in vzdrževati. A to ne pomeni, da lahko počnejo, karkoli se jim zljubi. Zadeva je sicer večplastna. A poglejmo najprej, v čem je problem.

Daleč od tega, da bi bil nov, a zdi se, da se »težave« stopnjujejo. Pred Supernovo v Šiški vse pogosteje opažam, da uporabniki pustijo avtomobil po zaključeni vožnji kar ob polnilnicah, ne da bi ga priključili. Tujci se čudijo in zmajujejo z glavo, ko ne morejo napolniti baterije. Odločil sem se, da vedno, ko to vidim, četudi ne mislim polniti, pokličem klicni center storitve v upanju, da hitro pošljejo nekoga, da ga umakne. Najhuje je, da na drugem koncu parkirišča ta čas samevajo parkirna mesta, namenjena in označena zanje!

Aplikacija je narejena tako, da avtomobila ne moreš pustiti, kjerkoli se ti zahoče. Oziroma ti v takšnem primeru ne dovoli zaključiti najema. Zakaj torej takisto ne velja, ako ga pustiš ob hitri polnilnici? Tehnično je marsikaj mogoče in izgovor, da satelitsko določanje položaja ni dovolj natančno, ni najbolj prepričljiv. Bom obrnil zadevo. Kako bi se počutili in kaj bi storili, če bi zaparkiral njim namenjena parkirna mesta? Dvomim, da bi jim bilo všeč. Ne rečem, da se to ne dogaja. A to je že druga, še kako povezana plat iste medalje.

Pred kratkim sem opazoval dvojico pretirano obilnih tujcev na bencinski črpalki. Prastar mercedes sta parkirala pod nadstrešek električne polnilnice, vzela vsak pol štruce kruha, bogato založene s salamo in drugimi dobrotami, in v miru malicala. Ker je bilo prostora dovolj, se mi ju ni dalo spraševati po duševnem zdravju. Vendar ravno to kaže na največjo bolezen družbe. Aroganca in mišljenje, da se svet vrti zaradi mene. Torej lahko delam, karkoli hočem, saj mi nihče nič ne more.

Vrnimo se k Avant2Go. Posameznik, ki je pustil avtomobil na mestu pred polnilnico, se je zavedal, da s tem po nepotrebnem zaseda prostor. Vendar je očitno ocenil, da je sto metrov do storitvi namenjenih parkirnih mest preveč za njegove uboge noge. Človek brez kondicije in očitno tudi brez dovoljšnega umskega potenciala. Ni mu namreč padlo na misel, da s tem zlahka naredi drugemu konkretno »štalo«. Če mene vprašate, mu je za vse skupaj »dol viselo«. Verjamem, da bomo še videvali tovrstno narobe parkirana vozila omenjene storitve. Vedno bom poklical, a karavana bo šla mirno naprej! Zato pravim, naj razdelijo bonton. Morda bo komu dal misliti!

The post NEDELJSKI NASVET: Namesto ustave naj delijo bonton! appeared first on Tehnozvezdje.

Naslednje mi je dalo misliti. Telekomov sprejemnik Neo je ena redkih naprav, ki tekoče razume slovenščino. Razume celo ukaze, ki niso popolnoma znotraj definicije zbornega jezika, zgolj zato, da je lažje najti televizijske kanale, vsebine in kategorije v nastavitvah. Zdaj pa k težavi. Pred kratkim so omogočili povezavo z Googlovim Pomočnikom in Alexo. Dodatek k prejšnjim možnostim je ugašanje in prižiganje, toda zdaj morate ukazovati v skoraj popolni angleščini. Če želite, da vas razume, potem nikar ne recite »neo«, temveč »nio«. In tako naprej. Podobno je z ukazovanjem v avtomobilu, »pokliči andrejo«, postane »kol andžreja«, in še kje. Vrsto let že poznamo funkcijo govornih ukazov, toda niti na misel jim ne pride, da bi omogočili razumevanje manjših svetovnih jezikov. Mlajši boste pripomnili, »pa kaj«, starejšim bo vseeno, a meni ni. Od tehnoloških podjetij pričakujem, da se nehajo delati norca in začnejo prilagajati storitve delovanju v različnih jezikih. Ni težko, kot dokazuje Neo, le odločiti se je treba in začeti prilagajati algoritme.  

Algoritmi umetne inteligence za priljubljenimi boti, kot je ChatGPT, so odvisni od velikih jezikovnih modelov, kar pomeni, da je jezik v središču inovacije. Evropska unija zato želi, da tehnologija upošteva kulturne in vsebinske posebnosti 24 uradnih jezikov, s čimer si pretežno ameriška tehnološka podjetja pretirano ne belijo glave. Njihovi predstavniki bodo dejali, da boti razumejo veliko jezikov. Res je, z njimi se zlahka pogovarjate v slovenščini, a v ozadju poteka prevajanje v in iz angleščino. Pa to sploh ni bistvo. Osrednja težava je, na čem so algoritmi pridobivali znanje – na besedilih v angleščini, zaradi česar imajo zelo enostranski pogled.  

Kultura je v ostrem boju s tehnološkimi podjetji glede kulturnih vsebin, vključno s filmskimi scenariji, medijskimi arhivi in celo avtorskimi pravicami glasbenih umetnikov.

Tudi če ne gre za angleščino, so večji jeziki v prednosti. Špancem ne bo težko vložiti v razvoj velikega jezikovnega modela, samo pomislite, v koliko državah je španščina uradni jezik. Podobno je z nemščino, francoščino in še kakšnim jezikom. Vsi ti bodo pridobili vpliv, kar se nenazadnje že dogaja. Američani sklepajo dogovore z nemškimi in francoskimi medijskimi hišami, saj želijo, da se algoritmi učijo na njihovih korpusih besedil. Vendar to ne reši problema. Eno je jezik, drugo kulturne posebnosti. Marsikomu se ne zdi nič posebnega, če objavi na družbenem omrežju fotografijo golega otroka, ki se igra na obali jadranskega morja (oziroma nam to ni bilo tuje), medtem ko algoritem za modeliranje objav takoj pomisli na pedofilijo. To je zgolj skrajni primer razlik. Koliko je še manjših, ki nas še bolj razlikujejo?

Raziskovalci na University College London so lani ugotovili, da Googlov in OpenAIjev »bot« nista v koraku s kulturnimi normami dobršnega dela držav, a sta brez težava opravila teste glede spoštovanja običajev v Združenih državah.  

Američanom ne moremo preprečiti, da bi razvijali in algoritme nudili tostran Atlantika, vendar ne moramo več čakati na njihove. Razviti bomo morali svoje algoritme in svoje jezikovne modele, kajti drugače bo prevlada angleščine ter ameriškega načina življenja in njihovega pogleda na svet v Evropi kvečjemu še večja.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Če ne bomo pazili, nas bo ameriška umetna inteligenca »ubila«? appeared first on Tehnozvezdje.

Po tretji svetovni vojni peščica preživelih životari v avtoritarni mestni državici, kjer so čustva prepovedana, kajti po mnenju nekaterih, so bila povod skorajšnjega uničenja človeštva. Ker pa ni mogoče zatreti človeške narave, jemljejo zdravilo Prozium II. Kdor ga ne, tvega, da ga usmrtijo. Čustvene prestopnike lovijo kleriki v črnih oblačilih in brezizraznim obrazom. Glavni je hkrati tudi najboljši lovec, in ko on neha jemati zdravilo, sproži dogodke, ki spremenijo prihodnost. 

Ni prvič, da so čustva ljudi neželena. Vulkanci v Zvezdnih stezah dajejo prednost logiki, zato so se jih naučili zatirati, kajti eno in drugo pač ne gresta skupaj. Zloraba čustev je namreč klasična tehnika povzročanja kratkega stika pri smiselni presoji. Ko nekomu uspe kritični pogled nadomestiti s čustvenimi impulzi, mu javnost je iz roke. Ni čudno torej, da želi politična stran pri svojih podpornikih vzbuditi jezo in strah do nasprotnikov, kajti ti bodo storili, karkoli jim bo ukazano. 

Čustva pa niso edini način manipulacije z javnim mnenjem, ki ga lahko zasledite v omenjenem filmu, a žal tudi v sodobnem svetu. Ljudem nižjega sloja, teh je namreč več in ti v demokraciji izvolijo politike, je treba preprečiti dostop do znanj, s katerimi bi lahko preprečili manipulacije z njimi. Kakovost javnega izobraževanja naj bo zato čim nižja. Hkrati jih je treba spodbujati k sprejemu povprečnosti, spodbujati neumno, vulgarno obnašanje in odpor do kulture in znanosti. Prvo povsod po svetu vidimo na transparentih na demonstracijah, kjer so inteligentne in humorne izjave zamenjale sovražne in vulgarne, drugo pa pri vse večjem verovanju v teorije zarot, pa naj bodo še tako neumne in skregane z logiko. Najbolj pomembno pa jih je prepričati, da so za svoj položaj krivi sami. Človek, obremenjen z občutkom krivde, ne bo iskal pravih razlogov in se ne bo uprl krivicam v družbi.

V človeški zgodovini imajo sicer čustva pozitivno vlogo, vendar so tudi kriva za nekatere ne najbolj pozitivne dogodke. Ljubezen je zakuhala trojansko vojno pa verjetno še kakšno zgodovinsko katastrofo. Če ne ravno ljubezen pa sovraštvo in cinizem zagotovo. Že res, da so čustva dostikrat iracionalna, a se brez njih spreminjamo v stoje, ki ne poznajo ne kulture ne umetnosti. Tudi ljudske in komercialno uspešne ne! Če bomo znali izdelati delujočega robota z inteligenco podobno naši, pa bodo zadnje, kar mu bomo uspeli vgraditi. 

Simbolika v črno odetih politikov brez najmanjšega čustva na obrazu s proslave pred dnevom državnosti, kljub “hojladri” vsebini nabiti z domoljubjem, me žal spominja na klerike iz omenjenega filma, ki kot neustavljiva nadnaravna sila rušijo vse pred sabo, predvsem pa uničujejo vse, ki pokažejo kanček čustev. Distopija izmišljene prihodnosti? Upam, da izmišljene. Ne želim si namreč, da bi sarkazem in cinizem prevladala v kulturi političnega pogovora. Žal pa gremo ravno v tej smeri. Nič kaj dosti ljubezni, prijaznosti, empatije, usmiljenosti in podobnega ne vidim na obrazih naših politikov. Le cinizem, sarkazem in prepričanje, da so nezmotljivi. To pa ni dobra popotnica za pravično družbo, ki naj jo v isti sapi občasno obljubljajo.

The post Življenje kot v filmu Equilibrium – politika brez čustev ne obeta ničesar dobrega! appeared first on Tehnozvezdje.