Najbolj priročna možnost za prenašanje EU digitalnega COVID potrdila naokrog je pametni telefon. Doslej je bilo najlažje shraniti v njegov pomnilnik kodo QR s tega potrdila (pdf-ja) ali jo shraniti v »denarnico« (angl. Wallet). Kako to storiti smo opisali v prejšnjem nedeljskem nasvetu. Zdaj pa je Nacionalni inštitut za javno zdravje izdal uradno aplikacijo zVEM, kjer je mogoče videti povsem enake podatke kot na spletnem portalu. Poleg omenjenih potrdil še napotnice, recepte in ostalo zdravstveno dokumentacijo. Tako zase kot za otroke, ki so zavarovani prek staršev (do 15. leta).

Aplikacija je na voljo v vseh treh najbolj uporabljanih tržnicah z aplikacijami. Tule so povezave:

• Google Trgovina Play
• Apple App Store
• Huawei AppGallery

Za vstop vanjo jo je treba aktivirati v portalu zVEM. Kar pomeni, da je se je treba na računalniku prijaviti v zVEM, najsi bo s kvalificiranim digitalnim potrdilom ali z načinom smsPASS. Potem že na vrhu osnovne strani čaka možnost Aktivirajte mobilno aplikacijo. Ta po nekaj korakih prikaže kodo QR, slednjo pa je treba »prebrati« z aplikacijo na telefonu. To je pravzaprav vse, uporabnik si potem samo še nastavi štirimestno kodo za vsak naslednji vstop v aplikacijo. Aplikacija sama prepozna možnosti biometričnega vstopanja, če jo telefon podpira, nastaviti pa je treba še šestmestno kodo PIN za nadomestno varovalko.

Za vstop v portal zVEM si lahko uporabniki finančne storitve mBills za 10,16 evrov naročijo kvalificirano digitalno potrdilo Halcom. Najdejo ga pod zavihkom Marketplace in nato Ponudba – Halcom. Kdor se je za uporabo že identificiral, mu treba hoditi nikamor ali opravljati video identifikacije, samo še prevzame potrdilo.

Aplikacija ponuja še drugo možnost. Ta bo zanimiva za vse, ki bi si radi digitalizirali papirnato »digitalno« potrdilo, kot smo svetovali v nedeljskem nasvetu. Na voljo je namreč še možnost Dostop do zbirke EU digitalnih COVID potrdil v napravi. Na začetku bo seznam verjetno prazen, zato je treba klikniti na možnost Dodaj potrdilo v zbirko in na Skeniraj. Sledi fotografiranje kode QR in v »denarnico« se shrani potrdilo, ki ga odslej lahko kažemo povsod, kjer ga zahtevajo.

V drugi razdelek aplikacije (denarnico) je mogoče shraniti potrdilo oz. kodo QR iz potrdila, ki ga odprete znotraj »portala« zVEM. V spodnjem levem kotu so tri pikice in ob pritisku nanje je ena od možnosti Shrani v zbirko EU DCP v napravi. Če te predhodno še niste nastavili, bo treba najprej storiti to, nato pa se da opraviti izvoz. Potem je potrdilo zelo hitro dostopno, kadar ga je treba kje predočiti.

Tako ni prave potrebe, da bi s seboj nosili papirnato potrdilo o prebolevnosti, cepljenju ali testiranju, čeprav bo morda vsaj pri prečkanju meje z avtom še vedno povsem v redu rešitev.

• 
  NEDELJSKI NASVET: Ko ne veš, kam bi se odpravil, vprašaj to aplikacijo
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Umetna inteligenca nas dokazano poneumlja
• 
  Morda bo prav vaša fotografija letos razstavljena v pariškem Grand Palaisu
• 
  Galaxy Z Fold8: Z naskokom najbolj zanimiv letošnji »fold«
• 
  Moj Mobi v prvem letu z več kot 53.000 uporabniki

The post Kako najti in začeti uporabljati uradno aplikacijo zVEM za digitalna kovidna potrdila appeared first on Tehnozvezdje.

Elektronska osebna izkaznica, če bo sreča mila, naj bi jo dobili letos, je enaka običajni, le da ima čip z digitalnim potrdilom za dostop do spletnih storitev. Vseh, ki zahtevajo visoko raven varnosti in bi sprejele državni certifikat. Nobenih težav ne bi bilo z obnovitvijo potrdila, kajti to bi potekalo sočasno s podaljšanjem izkaznice in nobenega navala na upravne enote, kajti ker bi jo imela najmanj velika večina državljanov, ne bi bilo težav z vstopom v portal zVEM. Ker je nimamo in ker je ta zaradi potrdil o hitrih testih in cepljenju preko noči postal zaželen kot topla žemljica, so zdaj menda vrste in primanjkuje prostih terminov.

Minilo je štirinajst dni, vendar odgovora na vprašanje, kako do podatkov iz portala zVem za mladoletnega otroka, še vedno nisem prejel! Ko si enkrat prijavljen na portal, postane to očitno. Vendar sem vprašanje poslal, predno sem se vanj prijavil, zato da bi ob obisku uradnika imel pri sebi vse potrebne dokumente!

Tako je vsaj dejal minister Poklukar na tiskovni konferenci konec tedna. Toda poglejmo podatke, ki jih je nanizal sam. Lani je bilo izdanih 66 tisoč potrdil SIGEN-CA. Vprezimo matematiko. Če v državi potrdila izdaja deset uradnikov in je bilo lani 255 delovnih dni, pomeni, da jih je bilo dnevno izdanih dobrih 25 oziroma malo več kot 3 na uro. Meni se ne zdi veliko? Rekli boste, kaj pa bolniške, dopusti in premori med delom. Nisem upošteval, kajti verjamem, da potrdila izdaja več kot deset uradnikov. Če ne, potem pa je to problem organizacije javne uprave in ne problem državljanov. Kakorkoli že. Letos naj bi že skoraj dosegli lansko število izdanih potrdil. Ker smo skoraj na polovici leta med 7 in 8 potrdil na uro. Več, ampak ne neobvladljivo, saj je v Sloveniji 58 upravnih enot. Morda na vseh potrdil ne izdajajo. Spet to ni moj problem, ker bi jih morali. Poleg njih so odprli še dodatnih 17 točk za izdajo:

• CSD Celje,
• CSD Celje, enota Slovenske Konjice,
• CSD Dolenjska in Bela krajina, enota Nov,
• CSD Južna Primorska, enota Sežana,
• CSD Laško,
• CSD Posavje,
• CSD Posavje, enota Krško
• CSD Šentjur,
• CSD Šmarje pri Jelšah,
• CSD Zasavje, enota Zagorje ob Savi,
• FURS, Finančni urad Dravograd,
• FURS, Finančni urad Hrastnik,
• FURS, Finančni urad Kočevje,
• FURS, Finančni urad Ljubljana,
• FURS, Finančni urad Novo mesto,
• FURS, Finančni urad Ptuj,
• FURS, Finančni urad Velenje.

Predlagam, da obiščete upravno enoto v manj obleganem kraju, v okolici Ljubljane je trenutno popularna Vrhnika. Toda pričakujete, da bo morda pretekla debela ura, predno se bo kdo javil na telefon.

Imamo torej 75 točk, kjer izdajajo digitalna potrdila in če na vsaki dnevno izdajo le 25 potrdil, kar se mi niti zdaleč ne zdi prezahtevno, potem jih bo dnevno v Sloveniji izdanih 1875. Naprej računajte sami. Več kot dovolj, naj bo naval trenutno še tako hud. Da na prosti termin za pridobitev potrdila ali aktivacijo za večino državljanov primernejše storitve smsPASS, čakaš več kot 14 dni, je torej najmanj čudno oziroma nekaj zelo škriplje pri organizaciji dela.

The post NEDELJSKI NASVET: Nalijmo si čistega vina, za elektronsko identiteto moramo poskrbeti sami! appeared first on Tehnozvezdje.

»Skrita elita vodi svet, ugrablja otroke in jih zapira v podzemnih zaporih. Tam jih mučijo, zlorabljajo in njihovo kri uporabljajo za pomlajevalna zdravila, ki jih uživajo filmske zvezde in politiki.« Popolna neumnost, vendar naj bi vanjo in še v nekatere druge teorije nekoga ali skupine, ki se skriva pod imenom QAnon, verjelo 20 milijonov Američanov. Dvomijo, da koronavirus obstaja, in so prepričani, da pandemijo zlorabljajo, da bi v ljudi vbrizgali čipe za popolni nadzor. Kako ne bi ob takšnih neumnostih zamahnili z roko in se (kislo) nasmehnili. Preprosto jih je argumentirano zavreči z nekaj grami soli v glavi. Pa vendar so tudi v Sloveniji privrženci QAnona. Verjamejo v absurde in jih z največjim veseljem širijo. Se imajo za pripadnike manjšine, ki misli, da ve pravo resnico, medtem ko smo po njihovo ostali »ovce«?

Dr. Tomaž Grušovnik, izredni profesor filozofije na pedagoški fakulteti v Kopru: »Če bomo ljudem dejali, da so v zmoti, da so neumni, jih bomo samo utrdili na njihovih okopih. Treba je graditi spoznavni značaj. Da poskušamo razmeti, da ljudje nismo neka objektivna bitja, temveč da naš odnos do resnice določajo različni dejavniki.«

Zdi se, da internet in predvsem družbena omrežja pospešujejo hitrost, s katero se širijo tudi najbolj bizarne fantazije. Zaradi skrajnih pogledov in mnenj manj radikalni uporabniki odklanjajo cepljenje, s čimer ogrožajo svoje in zdravje drugih. Facebook zato odstranjuje lažne novice o koronavirusu, vendar se nekateri bojijo, da ne dovolj učinkovito. Pogosto so odvisne od konteksta, sivo področje je obširno in nekatere še vedno najdejo pot do »radovednih« oči. Informacije o stranskih učinkih cepiv, ki smo jim priča zadnje mesece, pripomore k argumentirani razpravi o možnih tveganjih, toda uporabijo jih lahko tudi nasprotniki cepljena kot dokaz svojih trditev z očitnim pretiranim poudarjanjem nevarnosti. Tako je na primer začela krožiti lažna ideja, da cepljenje povzroča avtizem.

Hana Hawlina, asistentka sociokulturne psihologije na švicarski Univerzi v Neuchatelu: » Pri novih tehnologijah je vedno prisotna neka mera racionalnega strahu. V obdobju pandemiji in novimi medicinskimi tehnologijami, ki jih sprejemamo v svoje telo, pa imamo še posebej plodno zemljo za razvoj vseh možnih strahov in teorij zarot.«

Analize objavo na družbenih omrežjih so pokazale, da je le manjši delež uporabnikov aktivnih nasprotnikov cepljenja. Tudi v povezavi s koronavirusom so le majhne, vendar zelo aktivne skupine, ki glasno in agresivno širijo svoja stališča. Tovrstna ekstremna mnenja pa lahko vplivajo na tiho, pogosto brezbrižno ali neodločno večino, kar je bilo potrjeno z matematičnimi modeli. Pomembno je namreč razumeti, kako se v družbenih omrežjih oblikujejo mnenja in v kolikšni meri se poveličuje polarizacija stališč.

Dr. Boštjan Batagelj, izredni profesor in strokovnjak na področju informacijsko – komunikacijskih tehnologij: »Tudi znanstveniki včasih sprožamo lažne novice, ker se nam zdijo tehnološke šale, ki jih žal drugi ne razumejo in jih vzamejo za nekaj svetega. Že Nikola Tesla je, ko je prvič demonstriral delovanje čolna na daljinsko vodenje, ljudi preslepil, da čoln razume njegove ukaze. Da gre levo ali desno, ko on to miselno zahteva, čeprav je pred sabo imel krmilnik, s katerim ga je upravljal.«

To je delček tega, o čemer sem se z gosti pogovarjal na tokratni okrogli mizi z naslovom »Tehnologije zarote« v organizaciji Maker Faire Ljubljana. Nove tehnologije in strah pred njimi so postale in bodo vir raznolikih teorij zarot. Ko gre zanje, preprosto ne smemo zamahniti z roko in pričakovati, da bodo izginile samo od sebe. To namreč pripelje do spirale tišine, ko glasna in zelo aktivna manjšina, utiša večino.

The post Boste dopustili, da glasna MANJŠINA uničuje skupno varnost? (#video) appeared first on Tehnozvezdje.

Na seznam, kamor gredo prijave iz aplikacije, bodo vpisani tudi vsi, ki so se že prijavili, in še niso bili cepljeni. Bodisi pri svojem osebnem zdravniku ali so izrazili interes prek eUprave. Kot je povedal minister za zdravje Janez Poklukar, bodo iz eUprave na novi seznam prenesli 78 tisoč vlog. Ostalih nekaj deset tisoč je očitno že prišlo na vrsto za cepljenje. Prijavijo se lahko tudi tisti, ki so še znotraj šestih mesecev, odkar so preboleli Covid-19, in še ne bodo takoj na vrsti, a bo njihova prijava veljala za kasneje, denimo poleti ali jeseni, ko se izteče tiste pol leta (administrativno določene) imunosti po okužbi.

Osebno se mi torej ne bi bilo treba prijaviti znova, ker naj bi prenesli mojo »prijavo« iz portala eUprava, pa tudi pri osebnem zdravniku sem že priglasil svoj interes. Ker pa od zdravnika nisem dobil nobene povratne informacije, kakšen je dejansko status moje prijave, ali je sploh kam vpisana, in ker sem želel iti skozi postopek, sem se prijavil še tretjič. Pravijo, da od viška ne boli glava.

Postopek je sicer dokaj enostaven, poteka brez kvalificiranega digitalnega potrdila in uporabnik se vpraša, zakaj ga niso, skupaj z zalednim sistemom, vzpostavili že decembra, ko so se začele priprave na dejansko cepljenje. Vstopna stran v okviru portala eZdravja zVEM je https://zvem.ezdrav.si/cepljenje. Najprej obiskovalca pričakata dve možnosti. Lahko klikne na oddajanje naročila zase ali pa na prijavo nekoga drugega. Ta možnost pride v poštev, če prijavljamo nekoga, ki tega sam ni vešč. Na drugem zaslonu je treba vpisati svoj EMŠO, devetmestno številko zdravstvene zavarovanja (ZZZS), ki je na sprednji strani kartice zdravstvenega zavarovanja, ter začetnici imena in priimka, vsako v svoje polje. V tretjem koraku, če so podatki pravilni, sistem že najde uporabnika (po imenu in priimku), vpisati pa je treba še svojo (mobilno) telefonsko številko in naslov elektronske pošte. Številka mora biti mobilna, ker nanjo v zadnjem koraku pride sms s potrditveno kodo. Še pred tem lahko obljukamo še morebitne bolezni in alergije, potem pa na naslednji strani pride na vrsto vpisovanje kode iz sms-a, ki istočasno pride na telefon. S klikom pa Potrdi oddajo je postopek prijave končan. Prijavljeni potem dobi še en sms, v katerem mu povedo, v katerem cepilnem centru so ga vpisali na seznam, in da bo o terminu obveščen z sms-om ali klicem.

The post Še ena prijava na cepljenje, škoda da je niso vzpostavili že pred pol leta appeared first on Tehnozvezdje.

Pred nekaj tedni so državni koordinatorji cepljenja poskušali prevaliti krivdo za zamude na Informacijsko pooblaščenko, češ da je prepovedala uporabo baze, kamor s(m)o se vpisovali državljani, ki bi se cepili. Kar ni bilo povsem točno, saj je šlo za zahtevo, naj upravljavci baze »prijavljenim« sporočijo, kdo, na kakšen način in predvsem za kakšen namen obdeluje osebne podatke v njej, kako dolgo se bodo ti hranili in podobno. V bistvu osnovne zahteve glede na zakon o varstvu osebnih podatkov in splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR). Zdravstveni podatki tudi niso ravno nedolžna zadeva. Seveda pa bi predvsem radi vedeli, kaj bomo sploh imeli od tega, da smo »izrazili interes« za cepljenje.

Zdaj vemo, da je upravljavec zbirke osebnih podatkov Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), obdelovalec te zbirke pa Ministrstvo za javno upravo (MJU). Podatki v bazi so: ime, priimek, EMŠO, naslov, E-poštni naslov in lahko tudi telefonska številka (ta je bila izbirna med postopkom prijave). Namen zbiranja podatkov pa so opredelili kot »razumevanje potrebnih količin cepiva ter preverjanje pripravljenosti prebivalcev za cepljenje.« Podatkov ne bodo posredovali v druge države, hranili pa jih bodo devet mesecev. Kdor se je torej vpisal že lani decembra, ko so to prijavo ponudili, bo »izbrisan« septembra.

V e-poštnem sporočilu, ki so ga čez vikend prejeli prijavljeni, pa je bilo mogoče prebrati še naslednji odstavek. Kopiram ga v celoti:

NIJZ (v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje) je v okviru eZdravja pripravil aplikacijo za naročanje na cepljenje proti COVID-19, ki bo na nacionalni ravni uvedena v prihodnjih dneh. Zato boste v naslednjih dneh prejeli sporočilo (SMS ali e-pošto), na katerega boste morali po navodilih odgovoriti, v kolikor se boste želeli uvrstiti v naročilno knjigo. Takrat vam bo posredovano tudi novo Obvestilo posameznikom glede obdelave osebnih podatkov po 13. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR). Naročilo pacienta bo posredovano članom tima izbranega osebnega zdravnika in timu cepilnega centra (razporeditev cepilnih centrov določa nacionalna strategija cepljenja). V odgovor boste prejeli obvestilo o datumu, uri in kraju cepljenja.

Če bo sistem res deloval na ta način, bo to nova sprememba, kajti doslej je kljub temu izražanju interesa v e-upravi veljalo, da se je treba na cepljenje prijaviti pri osebnem zdravniku. Zelo verjetno je to marsikdo, čigar podatki so v omenjeni bazi, tudi že storil. Verjetno pa ne bo nič narobe, če bo potrdil »uvrstitev v naročilno knjigo.« Za maj odgovorni napovedujejo in obljubljajo prihod večjih količin (različnih) cepiv.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Naročanje na cepljenje po SMS-u ali e-pošti? appeared first on Tehnozvezdje.

Po besedah Informacijske pooblaščenke Mojca Prelesnik je zaupanje v cepljenje v veliki meri odvisno od jasnih in nedvoumnih informacij o njegovem poteku, pa tudi od zakonitega zbiranja podatkov. »Osebni podatki, zbrani pri prijavi interesa za cepljenje preko portala e-uprava se ne smejo obdelovati vse dokler posamezniki ne dobijo jasnih, točnih in zanesljivih informacij o tem, kdo jih zbira in za katere namene,« je poudarila Prelesnikova.

Kot so pojasnili v njeni pisarni, so že od začetka zaznavali zelo nasprotujoče si informacije o tem, kdo sploh stoji za to spletno »prijavo«, kakšen je njen namen in kdo obdeluje podatke. Zato so že decembra uvedli inšpekcijski postopek, najprej pri Ministrstvu za javno upravo (MJU), nato pa še na Nacionalnem institutu za javno zdravje (NIJZ) in Ministrstvu za zdravje.

»Nihče izmed treh zavezancev ni želel prevzeti vloge upravljavca in s tem povezane odgovornosti za obdelavo osebnih podatkov. Zavezanci kljub kar šestim pozivom za posredovanje pojasnil niso uspeli jasno in zanesljivo pojasniti namena vloge na portalu e-uprava, prav tako do danes niso pojasnili pravne podlage za to obsežno obdelavo osebnih podatkov,« je sporočila ekipa Informacijske pooblaščenke. Zaradi tega in popolnoma nasprotujočih si izjav odgovornih glede tega vpisovanja so pri IP prišli do zaključka, da je »zbiranje osebnih podatkov preko portala e-uprava povzročilo zavajanje posameznikov, saj objektivno sploh ni mogoče ugotoviti, kaj so ti z oddajo vloge v resnici dosegli.«

Informacijska pooblaščenka je tako izdala začasno odločno in v njej naložila omenjenim trem institucijam, naj natančno informacijo posameznike o obdelavi njihovih osebnih podatkov – kdo jih obdeluje, za kakšen namen, kako dolgo se bodo hranili, … Med drugim je tudi ugotovila, da v bazo doslej sploh še nihče vpogledal, saj prijave za cepljenje dejansko zbirajo osebni zdravniki. Kar pa nekateri državljani vedo ali vsaj domnevajo, drugi pa ne. Da bo zmeda in nejasnost še večja, ponekod osebni zdravniki sporočajo, da se je treba prijavljati pri regijski zdravstveni ustanovi.

Takole še ugotavlja Informacijska pooblaščenka:

Konkreten primer kaže, kako pomembna je predvidljiva, poštena in transparentna obdelava osebnih podatkov, še posebej, če jo izvajajo državni organi, in kakšne posledica ima odsotnost premišljene priprave vsebine vlog za zbiranje podatkov za posameznike. Vsem državljanom je zagotovo v interesu, da so informacije o cepljenju celovite, jasne in točne ter da vedo, kdaj in pod kakšnimi pogoji bodo prišli na vrsto.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Za cepljenje enako kot za aplikacijo – Glavno, da smo digitalni, tudi če ne vemo, kaj bi s tem appeared first on Tehnozvezdje.

Tudi meni se je pripetilo. Gotov vase sem se že nekajkrat v dobri veri, da bi sogovorniku predstavil svoj pogled, razloge zanj in ga morda spodbudil v argumentirano debato, odgovarjal na komentarje, ki so se mi zdeli napačni. Običajno se je ideja hitro izrodila iz vljudne in argumentirane izmenjave mnenj v vsiljevanje, manipuliranje, vzvišenost ter argumentiranje s teorijami zarotami in lažnimi novicami. Nobenega smisla ni v pogovoru z nasprotnikom tehnologije omrežij 5G, če ta že v osnovi zanika osnovne fizikalne zakone.

Spletne debate in draženje drugih zna biti zabavno. So kot sladkarije za možgane, ki postanejo trpke, ko nedolžna izmenjava mnenj postane obsedenost z zmago za vsako ceno. Če ves čas pogledujete na zaslon telefona, ali je že odgovoril na vaš komentar, razmišljate le o tem, da morate izpasti pametni in to že slabo vpliva na delo in življenje, tedaj je skrajni čas, da se umaknete.

Od kod potreba po prerekanju?

Normalna jo, da si izmenjujemo nasprotna mnenja in slišimo različne argumente. Svoboda govora in mišljenja, nikar izkoriščanja te pravice za slabe »rabote«, je pogoj napredka civilizacije. To se je izkazalo že ničkolikokrat v zgodovini, zato smo menili, da bo splet ojačal pozitivne učinke. Zgodilo se je nasprotno. Svoje so naredili iskalni in sortirni algoritmi umetne inteligence s filtriranjem informacij glede na zgodovino iskanja in vedenje uporabnika na spletu, kar ga zapira v mehurček podobno mislečih in preprečujejo oziroma vsaj otežujejo dostop do popolnoma drugačnih idej in pogledov. Ko nekdo ves dan prebira vesti, ki krepijo njegovo prepričanje, ga ne bo nikdar spremenil. Raje ga bo fanatično zagovarjal. Kar je še kako očitno v primeru glasnih posameznikov, ki zanikajo obstoj in nevarnost koronavirusa.

Kot večina družb so polarizirani tudi spletni »debatni krožki«. Splet ne omejuje, s kom se prepirate. Medtem ga ne vidite, še poznati ga ni treba. Kdorkoli, od kjerkoli in kadarkoli lahko zapiše svoje mnenje ali komentira vašega. Odkar je postalo Googlovo prevajalsko orodje uporabnejše, še jezik ni več ovira. Ves čas ste na preži, um ne miruje in vse težje se prisilite stvari prespati in s prerekanjem nadaljevati naslednji dan. Se počutite tako? Na spletu iščete, koga napasti in razmišljate, kako se braniti. Če je tako, potem ste morda zasvojeni z adrenalina in dopamina, ki ga telo sprošča med občutkom zmagoslavja. Edina težava je, da ste za jalovi zmagi po nepotrebnem namenili veliko časa, ki bi ga lahko uporabili za kaj bolj koristnega. Da kot osamljeni osvajalec stojite v uničeni pokrajini, ki ste jo zdesetkali s svojimi besedami, in je malo verjetno, da vam bo sploh še kdo prisluhnil.

Splet ima drugačne zakonitosti

Eden od razlogov, da se spletna prerekanje hitro vžgejo, je ta, da za razliko od osebnega srečanja nimate toliko možnosti odločati, s kom in kaj z njim delite. Otroci vam drugače opišejo dogajanje konec tedna kot prijateljem in še vi šefu poveste o isti stvari popolnoma enake zgodbe kot najbližjemu sodelavcu. Medtem kontroverzna objava na spletu, še posebej če je javna, privabi ljudi z zelo drugačnimi pogledi pripravljenih na mesarsko spletno klanje.  

So trenutki, ko ste prepričani o nečem in čutite potrebo za deljenje. Kaj takrat? Najbolje je razpravljati v manjši skupini in z ljudmi, ki jih dejansko poznate. Temo lahko predstavite na spoštljiv način in prisluhnite mnenjem drugih. Ni nujno, da se strinjate z njimi, vendar gredo takšne debate skoraj vedno v pozitivno smer. Kadar veste, da bo objava spodbudila prepire, se lahko odločite, da je preprosto javno ne objavite. Ustavite boj, predno se začne in misli raje delite v zasebni skupini z ljudmi, ki jim zaupate, v storitvah, kjer pričakujete smiselno debato brez obiskov spletnih trolov.

Izklopite obvestila družbenih omrežij, da boste imeli vajeti v roki, kdaj ga preveriti in ne boste skočili ob vsakem »pisku«.

Pametnejši odneha prvi

Ko nekaj objavite in se zavestno spustite v boj, kakšno strategijo uporabiti? Včasih je najbolje ne narediti ničesar. Se ne odzvati. Z objavo ste delili čustva ali povedali, kar ste želeli in zdaj zaupajte obiskovalcem, da bodo razmišljali s svojimi glavami, razumeli vas in se ne ozirali na neprimerne komentarje.

Najmogočnejši ni tisti, ki se odzove na vsako provokacijo, temveč nekdo, ki ve kdaj in kako se bo odzval. Večina ljudi se odloča na podlagi čustev in odločitev razlaga z intelektom, zato prepričevanja z dejstvi ne bo spremenilo njihovega mišljenja, še manj srca. Kadar ste prepričani, da nekdo komentira zaradi drame in ga ne zanima zanimiva in zdrava razprava, ga je najbolje ignorirati. Lahko bi se odzvali, toda čemu, ko bo privedlo do le še bolj bojevitih in verjetno tudi nesramnih komentarjev. Izguba časa in energije. V spletnem prerekanju ne boste zmagali, če se boste odzvali na vsako provokacijo in hkrati vam to odžira dragocen čas, ko bi lahko počeli kaj bolj koristnega. Odzovite se le tedaj, ko resnično čutite in verjamete v možnost produktivnega pogovora. Nasprotno, kadar veste, da bo odgovor povzročil nov še bolj silovit napad, tedaj se ne odzovite ali odgovorite z nevtralnim dogovorom, na primer »prebral sem vaš argument«. Še posebej učinkovito, ko gre za namerno zavajanje.

Ne pozabite na človeško plat

Ste kdaj spremenili mnenje, le zato, ker je nekdo napisal oster komentar? Prepričan sem, da niste. Tudi drugi ga ne bodo. Največkrat se odzovejo z jezo, ker se čutijo ranljive, ker so prizadeti, prestrašeni ali tesnobni. Kadar se nekdo odzove zaradi strahu, se morate vprašati, ali bo odziv prinesel kaj dobrega vam ali njemu in ne bo le poslabšal položaja. V redu je, kadar komentar opazite, preberete in se nanj ne odzovete, še posebej če bo odziv čustven in ne intelektualen. Ni vaša naloga obveščati, izobraževati ljudi ali spreminjati svet na bolje. Pomislite, kaj bi želeli, če bi bili v nasprotnem položaju in se temu primerno odločite. Če se ne boste odzvali, bo to vam prihranilo čas, nasprotnikom pa morda bolečino.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Zato nima smisla odgovarjati na nesmiselne argumente appeared first on Tehnozvezdje.

Na ministrstvu za javno upravo so še včeraj popoldne napovedovali, da se bo aplikacija v tržnici App Store najverjetneje pojavila enkrat do konca tedna, morda pa celo šele prihodnji teden. Za razliko od androidnih začetkov, je zdaj mogoče ta pripomoček najti z različnimi iskanji, tudi z dvema besedama, kot založnik pa je napisan NIJZ (Android) ali National Institute of Public Health (iOS). Jezik je lahko privzeto nastavljen na angleščino, da pa se ga spremeniti na slovenščino (ter italijanščino ter madžarščino). Vendar v nastavitvah telefona, kjer je treba poiskati ime aplikacije in tam ustrezno nastavitev. Čemu jezika ni mogoče spreminjati v sami aplikaciji, pa ni povsem jasno. Zanimiva razlika je v tem, da je na iFonu mogoče narediti zaslonski posnetek, medtem ko androidna izdaja to preprečuje.

Podatek ministrstva o številu »namestitev« ali bolj natančno, številu prenosov iz Trgovine Play, ki so ga posredovali včeraj popoldne, je bil sicer 49.621. To pomeni, da je skupaj z vsemi radovedneži, ki so sinoči nameščali Ostani zdrav na iPhone, številka presegla 50 tisoč. Drugače povedano, za dva odstotka in pol prebivalcev Slovenije, težko pa kar enačimo podatka in rečemo, da dva odstotka in pol Slovencev uporablja aplikacijo, ker jo je kdo namestil na več telefonov, mogoče jo je kdo namestil, pa izbrisal in spet namestil, nekateri so jo prenesli, a je niso aktivirali ali so jo nehali uporabljati.

Koliko je digitalni pripomoček za ustavitev širjenja koronavirusa v prvih dveh tednih dejansko pripomogel in uresničeval svoj cilj, je izjemno težko reči. Moje predvidevanje je, da malo, mogoče celo nič. Na vprašanje, koliko uporabnikov aplikacije je doslej vanjo vneslo podatek o pozitivnem testu oz. koliko enkratnih kod za vnos rezultata testa so izdali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), so z ministrstva za javno upravo odgovorili:

Podatka o generiranih in aktiviranih TAN kodah nimamo. Zaradi najvišjega možnega nivoja varovanja zasebnosti namreč teh podatkov ne zbiramo.

Za potencialno analizo učinkovitosti aplikacije bi moral ta podatek imeti vsaj NIJZ. Nekako pa se mi dozdeva, da je navdušenje (tako ali drugačno) nad tovrstno digitalno borbo proti epidemiji na vseh nivojih nekoliko splahnelo. Večina je verjetno ugotovila, da prav dosti pomoči od tega, da telefoni (bolj ali manj natančno) beležijo svoja »druženja«, nihče ne bo imel. Še vedno je sicer možnost, da si zadevo namesti vsaj polovica države in bo potem morda kaj pomagala, a glede na dozdajšnji potek dogodkov se mi to ne zdi zelo verjetno.

The post Aplikacija #OstaniZdrav je od sinoči na voljo še za iOS in je presegla 50 tisoč prenosov appeared first on Tehnozvezdje.

Aplikacijo #OstaniZdrav si lahko naloži vsakdo s kolikor toliko sodobnim androidnim telefonom (na njem mora teči vsaj različica 6 tega operacijskega sistema) in s slovenskim uporabniškim računom za Googlove storitve. Toda, glede na to, da mi je že pred časom brez kakšnega truda in nemškega računa uspelo namestiti nemško Corona-Warn-App, Marjanu pa hrvaško Stop Covid-19, bi najbrž tudi do slovenske zlahka prišel še kakšen tuj uporabnik. Tole je povezava do aplikacije. Malce nenavadno je, da je treba v sami tržnici ime vpisati kot eno besedo, brez presledka, kajti s presledkom je sistem ne najde. Tudi »založnik« aplikacije nijz publish bi bil lahko bolj smiselno predstavljen, na Hrvaškem je denimo to Ministrstvo za zdravje.

Po namestitvi aplikacije gre ta skozi nekaj strani pozdravnega in (napol) obveznega branja, kjer poskuša pojasniti delovanje, zbiranje podatkov, obveščanje, pravne podlage, pravice uporabnika, postopanje ob pozitivnem testu in podobno. Nato prosi za dovoljenje za obveščanje, kar vključi dostop do sledenja stikov prek programskega vmesnika, ki je že nekaj časa prisoten v nastavitvah androidnih telefonov. Kasneje lahko uporabnik še v nastavitvah aplikacije preveri, če ima potrjena vsa dovoljenja aplikaciji – za beleženje izpostavljenosti (stikov), za pošiljanje obvestil in za prednostno delovanje v ozadju. Slednje pomeni, da sistem ne more omejevati delovanje aplikacije zaradi varčevanja z baterijo.

Ko ima uporabnik vse to vključeno, enostavno pusti zadevi, da opravlja svoje. Princip je tak, da se ob vsakem stiku dveh uporabnikov (oz. tehnično gledano telefonov), ki bi bil lahko tak, da bi se med njim prenese virus, ustvari naključna koda, ki ima glede na besedilo v aplikaciji status psevdonimiziranega osebnega podatka. Telefona si izmenjata kodi oz. kode in jih shranita za 14 dni. Vsak upravljavec aplikacije se lahko po svoje odloči, kakšen mora biti stik za ustvarjanje kode, v osnovi pa naj bi bilo pri razdalji največ 1,5 m (kar se meri z močjo signala bluetooth) in pri trajanju vsaj 5, 10 ali 15 minut. Na osnovi tega naj bi bile tri stopnje tveganja. Kdor bo dobil pozitiven test na Covid-19, bo to lahko vpisal v aplikacijo. Vendar ne sam, temveč s kodo oz. ključem, ki mu ga bo dodelil NIJZ. Takrat se bodo njegove kode prenesle na osrednji strežnik. Nato pa bodo vsi uporabniki aplikacije, pri katerih bo na telefonu shranjena katera od kod, ki jih je oddajal telefon »okuženega«, dobili obvestilo, da so bili v stiku z nekom, ki je pozitiven. Kako točno izgleda to obvestilo (oz. obvestila, če jih je več vrst, glede na stopnjo tveganja), še ne vemo.

Aplikacijo je treba je jemati zgolj kot potencialno koristen pripomoček. Lahko pomaga, še posebej, če jo bo uporabljalo veliko ljudi, lahko pa beleži tudi stike, pri katerih se virus nikakor ni mogel prenašati ali je bila za to zelo majhna verjetno. Denimo, če sta bila uporabnika oz. telefona vsak v svojem prostoru ali če je bila med njima kakšna druga fizična ovira, ali če sta bila ves čas obrnjena v nasprotni smeri. In v vsakem primeru je to zgolj beleženje »druženja« med telefoni.

The post Aplikacija za sledenje stikov #OstaniZdrav je v androidni tržnici in lahko bi bila bolje označena appeared first on Tehnozvezdje.

Zaradi pandemije koronavirusa več časa preživite pred računalnikom in ni ga zlomka, da kdaj posežete po raznovrstnih prigrizkih. Drobtinice pa končajo v prostorih med in pod tipkami. Tudi če se držite zapovedi in med delom ni ne prigrizkov ne kave, med video klepetom govorite, medtem pa po tipkovnici, pa tudi po drugih stvareh v bližini, dežujejo majhne kapljice sline. Nima smisla zgubljati besed o odličnem življenjskem okolju za mikroorganizme. Ker ne uporabljate kirurških rokavic, se umazanija iz roka veselo prenaša na tipke, kjer tvori debele nanose raznovrstnih »zmesi«. Če se potrudite in pogledate podrobneje, boste celo opazili, katere tipke največkrat uporabljate, saj so na njih najdebelejši. Vse to so razlogi, zakaj je pametno tipkovnico vsaj enkrat na teden natančno obrisati (dezinficirati), vsaj štirikrat na leto pa tudi generalno očistiti.

Uporabo tekočin in čistil najbolj odsvetujejo izdelovalci prenosnikov. Prva lahko skozi majhne odprtine pronicajo v notranjost in povzročijo kratek stik na občutljivi elektroniki, preveč agresivne druge pa lahko vplivajo na snovi tipk, predvsem na natisnjene oznake simbolov. So pa prepovedi nekoliko omilili. Zdaj sicer neradi, a vendarle dovoljujejo previdno uporabo dezinfekcijskih robčkov in 70-odstotnega izopropanola (izopropilni alkohol).

Med čiščenjem naj prenosnik ne bo priključen na električno napajanje, če je le mogoče, iz njega vzemite baterijo, tipkovnico namiznega računalnika pa odklopite z njega. Nato ju obrnite na glavo ter tresite toliko časa, da smeti nehajo padati ven. Vseh zagotovo ne boste odstranili, zato lahko uporabite stisnjen zrak in tipkovnico spihajte. Vsake toliko lahko pred tem odstranite pokrovčke tipk, a ne pozabite fotografirati tipkovnice, da jih boste potem lahko spet namestili na prava mesta. Smeti pod tipkami boste lažje odstranili, pokrovčke pa natančneje očistili. Nekoč so celo predlagali, da jih daste v hlačno nogavico ali vrečko iz mrežice in nato operete v pomivalnem stroju. Ker je plastika vse bolj tanka in ne vedno najbolj kakovostna, pa tega predvsem zaradi visoke temperature med pranjem ne priporočam.

Pogosteje, predlagam enkrat na teden, pa je pametno ubiti vse mikrobe. Uporabite čistilne dezinfekcijske robčke, vato ali paličice za čiščenje ušes, ki ste jih prej namočili v 70-odstotni izopropanol ali v skrajnem primeru krpico, ki ne pušča vlaken, navlaženo z blago raztopino vode in mila. Pri zadnjem pa velja biti silno pazljiv in krpice med čiščenjem nikar preveč ne stiskajte, da iz njih ne steče tekočina, ki lahko v skrajnem primeru napravo tudi poškoduje. Nežno brisanje površine tipk bo večinoma zadoščalo.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post NEDELJSKI NASVET: Presenečen boš, koliko smeti se skriva pod tipkami! appeared first on Tehnozvezdje.