Začnimo seveda s prvo anketo, v kateri smo spraševali po glavni igričarski platformi (oz. napravi). Več kot polovica, skoraj 60 odstotkov, izmed nekaj sto sodelujočih, vas je odgovorilo, da primarno igrate na PC-ju. To je pričakovano, čeprav smo bili prepričani, da bosta dve drugi kategoriji naprav bližje, in dokaj logično, saj je osebni računalnik še naprej najboljša izbira iz več razlogov. Je daleč najbolj primeren za resno tekmovalno igranje, ker se da z dovolj zmogljivim in z ustreznim monitorjem doseči največ sličic na sekundo, ponuja daleč največjo izbiro dodatne opreme, na voljo je več konkurenčnih trgovin (poleg kupovanja iger na fizičnih nosilcih) in posledično se najlažje najde nizke cene iger, tudi možnosti naročnin je več.

PC-ju sledijo igralne konzole, ki so dobile malo manj kot četrtino glasov. Pričakovali smo malo večji odstotek, vendar morda tudi njihovi lastniki vendarle več igrajo na PC-ju in malo konzole zgolj za občasne seanse. Kot povsem zaprti sistemi so zagotovo manj zanimivi za tiste, ki za igre nočejo odšteti preveč. Deset odstotkov vas je priznalo, da video iger ne igrate. Tudi to je nekoliko manj, kot smo predvidevali, a verjetno se večina vsaj kdaj kratkočasi s kakšno igro ali igrico. Le slabih osem odstotkov vas je kot primarno napravo za igranje izbralo pametni telefon ali tablico. Nad tem rezultatom smo bili najbolj osupli, saj je telefon pri marsikom daleč prevladujoča naprava. A očitno ne za igričarske namene. Za prste ene roke glasov je dobilo igranje na televizorju z igrami, ki jih ta naprava ponuja na svoji platformi, denimo na operacijskem sistemu Android, Tizen ali WebOS. Nekateri proizvajalci so pred časom ravno igre močno poudarjali, a se nikoli niso zares prijele, kajti uporabniki imajo na voljo boljše možnosti. Niti enega glasu pa niste namenili kombinaciji televizorja in oblačne (naročniške) storitve, kot je denimo Telekomova Neo igre. Te možnosti nismo videli visoko, ko smo snovali vprašanja za anketo, še zdaleč pa nismo mislili, da bo ostala brez enega same navdušenca.

V drugem vprašanju smo tiste, ki ste izbrali eno od naprav, torej dejansko igrate (tisti z odgovorom »ne igram« ste šli lahko počet kaj drugega), vprašali še po glavnih načinih kupovanja iger. Skoraj polovica, 45 odstotkov, vas je izbrala možnost, da igre kupujete, ko so na »razprodajah«. To resda pomeni, da morate počakati nekaj mesecev, vendar jih potem dobite s konkretnim popustom – od 20 pa vse do 80 odstotkov. Neučakanih vas je precej manj, saj vas je 17 odstotkov izbralo odgovor, da igre prednaročite ali kupite takoj ob izidu. Malo manj kot četrtina vas pretežno igra zastonjske naslove in morda občasno kupi kakšen dodatek, moč ali kaj drugega znotraj igre. Skoraj petina vas sploh ne zapravlja za igre, približno enako in celo povsem enako kot »neučakanih« pa vas je naročnikov na storitve, ki omogočajo igranje katere koli iz kataloga več sto iger. Podrobno nismo spraševali, katere naročnine plačujete, verjetno pa se nekoliko razporedijo na Playstation Plus, Game Pass (»na črno«), Apple Arcade, morda Geforce Now in že omenjene Neo igre. Pri tej anketi nismo imeli kakih izdelanih pričakovanj, zato nas tudi odgovori niso posebej presenetili. Morda smo predvidevali, da je naročnin več, vendar 17 odstotkov spet ni tako malo.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Igričarski kralj je še naprej PC appeared first on Tehnozvezdje.

Že pred lanskim novembrom, ko sta Microsoft in Sony šele napovedovala konzole nove generacije, je bilo zanimanja ogromno. Obljuba igranja v pravi, ne zgolj umetno povišani ločljivosti 4K, in pri (maksimalno) 120 sličicah na sekundo brez priklapljanja računalnika za nekaj tisoč evrov, se marsikomu sliši še kako vabljivo. PS5 in Xbox Series X namreč staneta 500 evrov. Bolje rečeno, bi stali toliko, morda v kakšni akciji še manj, če bi bile razmere »normalne«. Izid konzol in precejšnje navdušenje prvih uporabnikov je še povečalo vznemirjenje, toda hitro je posegla koronska realnost s prvimi znaki, da proizvodnja procesorjev za te naprave ne bo mogla dohajati povpraševanja. Kar se je skoraj takoj v enakem obsegu pokazalo še pri novih grafičnih karticah in tudi leto kasneje ta krč ne kaže pravih znakov popuščanja.

Tako novega najhujšega Xboxa-a še vedno nismo niti videli in česarkoli poskusili na njem, kaj šele, da bi si ga lahko omislili za domačo zabavo. Nekaj boljša je situacija s cenejšim in manj zmogljivim modelom Xbox Series S. Tega sem dejansko videl v trgovinah in to celo po priporočeni ceni 300 evrov. Vendar se mi z vidika nadgradnje z Xbox One S ne zdi dovolj zanimiv, saj ponuja približno enako izkušnjo, za resen napredek je pač nujen Series X. Playstation 5 smo vsaj lahko testirali, a ga tudi ne bi bilo odveč še enkrat dobiti pod prste, ker se je od takrat glede delovanja, podpore ključnim zmožnostim in nabora iger marsikaj spremenilo.

Poleti je Valve, ponudnik priljubljene platforme za kupovanje in igranje iger na PC-ju Steam, napovedal prenosno konzolo Steam Deck. Zanjo so v sodelovanju s podjetjem AMD pripravili namenski procesor, podobno kot Microsoft in Sony za svoje konzole. Ta združuje tako glavno procesorsko enoto (CPU) kot grafične (GPU) in naj bi bil zlahka dovolj zmogljiv za poganjanje iger na vgrajenem 7-palčnem zaslonu z ločljivostjo 1280 x 800 in osveževanjem 60 Hz. Konzola bo na voljo v treh izvedbah, ki se razlikujejo po velikosti in hitrosti vgrajenega diska. Osnovna s 64 GB počasnega pomnilnika eMMC je namenjena zgolj temu, da lahko oglašujejo nizko začetno ceno. Ta bo v Evropi znašala 419 evrov. Toda nujno je treba preskočiti vsaj na naslednji nivo, na različico z 256 GB SSD-ja vrste NVMe s ceno 549 evrov. Za 512 GB, prav tako NVMe, bo treba odšteti 679 evrov.

Konzola ima tudi kup tipk in sprožilnikov, četudi se mi oblika ne zdi pretirano ergonomska. Ključno je seveda to, da se bo kupec zgolj vpisal v svoj račun za storitev Steam, in bo lahko naložil igre, ki jih že ima v svoji digitalni zbirki. Težava pa bo znova dobavljivost. Valve je za severnoameriške kupce napovedal začetek dobav decembra, a jo je prestavil na februar. Razlog je znan. Toda evropski kupci konzol takrat ne bodo videli. Niti tisti, ki so jo že naročili, kdor pa bi jo naročil zdaj, bo čakal najmanj do prihodnjega poleta. Za vse tri izvedbe namreč ta čas piše »po drugem četrtletju 2022.«

Morda se bo kaj prej dalo kupiti »novi« Nintendo Switch, a tudi glede tega nisem zelo optimističen. Konzola je uradno že izšla, vendar je prav tako ni v trgovinah niti v Sloveniji niti v sosednjih državah. Glede na priporočeno ceno pod 400 evri in na poglavitno novost – zaslon OLED – bi bila več kot primerna za darila v predbožičnem oz. prednovoletnem času. Vendar se bojim, da bodo marsikateri otroci in starejši ostali razočarani.

Konzola je sicer skoraj enaka kot originalni Switch, opravili so le malenkostne popravke, tudi štiri leta stare strojne zasnove niso spreminjali, za kar pa glede na naravo večine iger niti ni bilo potrebe. Toda zaslon so povečali na sedem palcev diagonale in je po novem vrste OLED, kar zadevo povsem spremeni v vizualnem smislu. Saj vemo, da po uporabi telefona z zaslonom OLED ne moremo nazaj na takega z LCD-jem. Seveda je vprašanje, če se zamenjava splača obstoječim lastnikom Switcha, toda novim kupcem ne bi več priporočal »starega« modela. Če bi se le dalo dobiti novega.

Fotografije: Nintendo in Valve

The post Še dve konzoli, ki bi ju radi takoj, a bomo nanju čakali mesece appeared first on Tehnozvezdje.

»Nova« konzola bo imel vgrajen terabajtni trdi disk, igre pa bo mogoče nameščati samo iz oblaka, iz Microsoftove spletne trgovine. Tako jih je verjetno že doslej pridobivala večina igralcev, a v fizičnih trgovinah so še igre na ploščkih, s katerimi si lastniki »digitalnih« Xboxov ne bodo mogli prav nič pomagati. Priporočena cena za konzolo in tri igre (Forza Horizon 3, Minecraft in Sea of Thieves) bo 250 dolarjev oz. evrov in v Microsoftu zagotavljajo, da bo razlika med Xboxom One S s pogonom in tem brez vedno vsaj 50 dolarjev. Kar bi moralo pomeniti, da bo novinka stala manj kot dvesto evrov, za kolikor je že zdaj mogoče najti klasično izvedbo, prav tako s terabajtnim diskom, kajti osnovna s 500-gigabajtnim se je bolj ali manj poslovila. Ob igrah, ki večinoma zasedajo med 50 in 100 gigabajti, lahko tudi več, je terabajt prostora fino imeti. Res pa se da priključiti zunanji disk in rešiti prostorske težave.

Za prihodnjo generacijo Microsoft snuje še precej bolj neposreden premik v oblačno igričarstvo, malo v slogu Googla in njegove vizije Stadia, pri kateri naj bi igre v celoti tekle na oddaljenih strežnikih in jih bo menda mogoče igrati na kakršni koli napravi, zmogljivi ali povsem običajni. Tudi zato verjetno poskus z Xbox One S All-Digital Edition. Hkrati pa je dejstvo, da ploščki izginjajo in da se Blu-ray nikoli ni prijel tako, kot so se pred njim DVD-ji. Slednje niti slučajno ni presenetljivo, iz najmanj dveh razlogov. Najprej zaradi razmaha naročniških storitev pretočnega videa, ki so skupaj z dovolj hitrim internetom pretežno odpravile potrebo po kupovanju filmov in ostalih vsebin v trgovinah. Potem pa še zato, ker se tisti z obsežno zbirko DVD-jev počutimo rahlo trapasto, saj smo vanjo investirali precej, zdaj pa imamo na policah obilo vsebin v kakovosti, ki že nekaj časa niti približno ne ustreza več našim merilom, saj je že polna visoka razločljivost komaj dovolj dobra. Še enkrat kupovati nekaj, kar bo prav tako dokaj kmalu le še tehnološka zapuščina, je precej nesmiselno. Odkar imam Xbox One S, sem nabavil peščico naslovov 4K HDR na ploščkih UHD Blu-ray, ki jih bo tudi čez čas veselje pogledati.

Veliko vprašanje pa je, na čem jih bom sploh lahko gledal. Dokler bom imel trenutno konzolo in bo delovala, ne bo težav. Naslednja pa ni več nujno, da bo sploh karkoli sprejela vase in vrtela. Ironija pri tem je, da se je ta Xbox od glavnega konkurenta Playstationa 4 najbolj razlikoval prav v tej lastnosti. Za enako ceno je bil še čisto spodoben filmski predvajalnik, toda omenjeni ploščki so ostali popolna niša, tudi zato, ker posamezen naslov stane 30 evrov ali več, kar je popolnoma previsoka cena za večino potencialnih gledalcev. Tako se je nazadnje izkazalo, da je Microsoft že dvakrat precej udaril mimo, najprej pri izvirnem Xboxu One in nato še pri One S, kajti Sony se je popolnoma osredotočil na igričarsko plat in pustil ob strani hišno (televizijsko) zabavo ter zmagal v tej generaciji. V naslednji, ko bo v ospredju oblak, pa mogoče lahko vidimo kakšen zasuk.

The post Xbox brez optičnega pogona naznanja nove čase appeared first on Tehnozvezdje.