iPhone Air je prvi telefon brez ležišča za običajne kartice, ki je na prodaj povsod. So še drugi, a kot Googlov Pixel 10 omejeni na nekatere trge. Razlog je v njegovi tankosti, vendar obstaja še ena plat medalje. Zanimiva predvsem za nas. Ker so čip iz plastične kartice premaknili v elektroniko telefona, so marsikaj poenostavili. Ko menjaš operaterja, ti ni treba iti v poslovalnico ali čakati, da ti kartico pošljejo po pošti. V telefonu imaš, kolikor hočeš, naročniških paketov, preprostejša pa je tudi uporaba ponudbe lokalnih operaterjev v državah z visokimi cenami gostovanja. Dobiš kodo QR, jo prebereš s kamero telefona in čez nekaj kratkih trenutkov je proces zaključen, telefon pa pripravljen. Ali ura, ki ima od virtualne kartice še največ koristi. Bile bi občutno debelejše s pladnjem za fizično kartico.

Prepričal sem se, kako preprosto je z omrežjem združljivo Applovo, Huaweievo ali Samsungovo uro povezati vanj. V skrajnem primeru celo brez branja kode, čeprav je to bolj ali manj običajen način. Gre pa takole: odpreš aplikacijo, ki skrbi za povezavo ure s telefonom, izbereš prenos kartice eSIM nanjo in slediš korakom na zaslonu.

Virtualno kartico so predstavili pred šestimi leti in od takrat so jo omogočili praktično vsi naši operaterji. Čeprav se širi razmeroma počasi, napovedujejo, da bo najkasneje do leta 2030 75 odstotkov uporabnikov mobilnih storitev prešlo nanjo. Hkrati jo podpirajo tudi proizvajalci telefonov. Tudi če ne ciljajo na njihovo tankost, se ne otepajo sprostitve prostora v ohišju, ki ga zlahka uporabijo za vgradnjo večjih baterij ali boljših kamer.

Umik fizične kartice, ki jo nekateri označujejo za relikt preteklosti, bo olajšal operaterjem uvajanje novih in preoblikovanje obstoječih storitev. Ni pa zanje popolnoma brez nevarnosti, saj poenostavi vzpon novih ponudnikov. Kar že opažamo na trgu mednarodnega gostovanja, ki je bil lani težak 7,65 milijarde evrov. Namesto da bi plačevali polne cene gostovanja ali se odločali za operaterjeve opcije, pred potovanjem na spletu kupimo kartico lokalnega operaterja in eSIM naložimo na telefon. Ko prečkamo mejo, so njegove storitve na voljo takoj oziroma nam ni treba kupovati fizične kartice, kot smo to počeli do zdaj. Poleg lokalnih imajo od kartic eSIM največ koristi globalni ponudniki mobilnih storitev, med katerimi se je znašla celo neobanka Revolut, ki na primer ponuja za bolj ali manj visok znesek možnost gostovanja skoraj povsod po svetu. Uporaba njihovih storitev je preprosta, a po mojih izkušnjah so pogosto opcije za nekatere države ali regije oziroma ponudbe lokalnih operaterjev cenejše.

Ti še zdaleč niso največja grožnja. Bolj kot njih se operaterji bojijo, da bi proizvajalci telefonov, med katerimi jim največjo grožnjo predstavlja Apple, prevzeli del njihove pristojnosti. To še zdaleč ni nemogoče. Naročniki Telekoma Slovenije paket za uro Apple Watch izberejo in naročijo v aplikaciji na telefonu. Če bi lahko na enak način sklenili še naročniški paket zanje, bi operaterji izgubili moč vplivanja na to, kaj kupujemo in uporabljamo. O ideji, da bi izdelovalec postal globalni virtualni operater, pa si nihče ne upa razmišljati na glas. To bi obstoječa telekomunikacijska podjetja degradiralo na ponudnike omrežne infrastrukture, kar spominja na situacijo, ko so aplikacije takojšnjega sporočanja uničile trg kratkih sporočil in operaterjem odvzele dober delež prihodkov.

The post Konec plastičnih SIM-kartic je vse bližje! appeared first on Tehnozvezdje.

Operaterji so na veliko spreminjali in izboljševali mobilne pakete, obstoječe uporabnike pa puščali na starih, največkrat dražjih, če pa ne, pa na storitveno manj ugodnih paketih. Sicer je res, da lahko paket kadarkoli spremenimo, a moramo plačati “administrativni strošek”, kar mnoge odvrne, toliko bolj, če je cenovna razlika med starim in novim paketom minimalna. Zato pa ima uporabnik, ki mu je potekla vezava, škarje in platno v svojih rokah. Lahko je po domače tečen. Takoj ko poteče vezava obstoječega operaterja “povprašamo”, kaj nam lahko ponudi, da ostanemo, podobno pa povprašajmo tudi tekmece. Kaj nam ti nudijo, da pridemo k njim. Tečen in vešč kupec zbaranta zase več ugodnosti od manj veščega. Nekje so meje, pod katere uslužbenec operaterja sicer ne more, vendar sami po sebi ne dajejo niti približno toliko ugodnosti, popustov in podobno, kot bi jih lahko.

Večina nas ostaja leta in leta zvesta, ker se bojimo sprememb. Ako nekaj dela, ne menjaj, pa čeprav zaradi cen včasih stiskamo zobe. Največkrat misel o spremembi odženemo z vprašanjem. “Kaj pa, če je storitev drugega operaterja slabša?” Ali pa. “Bom spet moral menjati opremo?”. Zaradi dogajanja tega leta pa bi se morali znebiti strahov. Naš največji operater je na primer podražil paket v katerem so združene vse storitve in novim uporabnikom prvo leto ponudil “konkreten” popust na naročnino. Obstoječim uporabnikom pa nič. Storitve se bodo v prihodnje še dražile. Menda zahtevajo lastniki avtorskih pravic več, mobilne storitve pa so med cenovno ugodnejšimi v Evropi. Podražitve med trajanjem vezave niso pravične, zato je toliko pomembneje, da iztržimo čim več. Kot kompenzacijo za vsa presenečenja, ki jih bomo deležni v naslednjih dveh letih.

Nič nas naj ne bo sram, saj ne izsiljujemo, vprašati pa ni greh. Operater lahko novega uporabnika pridobi le tako, da ga ukrade tekmecu. In če se že pulijo za našo naklonjenost, naj zanjo “plačajo”. Pomislite tudi, koliko časa ste že uporabnik izbranega operaterja in koliko pozornosti vam je ta čas namenil. Ste sploh kdaj koristili katero od ugodnosti? Pa tudi če ste, je pomembno zgolj eno. Čim nižji letni strošek za elektronske komunikacije vseh članov družine. Ta pa je možen, če sta na tekočem s ponudbo na trgu, z akcijami ter nanje pravočasno reagirate. In če to pomeni menjavo operaterje vsake dve leti, toliko bolj. Paziti moramo le, da je prehod čim cenejši in neobremenjen z morebitnimi dodatnimi administrativnimi stroški, morebitnimi stroški predčasne prekinitve vezave ter čim manj boleč v smislu menjave opreme!

The post Poskrbite, da od operaterja ne odidete praznih rok appeared first on Tehnozvezdje.