Huawei se tako ali drugače pripravlja na obdobje po Googlu. Uvedli so lastno tržnico AppGallery, prepričujejo razvijalce, da prilagodijo aplikacije in racionalizirajo paleto izdelkov. Med čakanjem na premijske telefone družine P40 so namreč ponudili model srednjega razreda, ki je v bistvu na kitajskem lani predstavljeni Huawei nova 6 SE (ponekod v svetu nosi tudi ime nova 7i).

Korektno narejen, vendar ne preveč izrazit

Kakovost izdelave je zelo dobra kljub temu, da sta okvir in hrbtišče telefona plastična. Površinska obdelava poudarja steklen videz, a žal je hrbtišče zaradi tega tudi odličen magnet za prstne odtise. Jih je pa vsaj dokaj preprosto izbrisati. Robovi telefona so lepo zaobljeni in prijetni za držanje, vendar stiki med zaslonom, okvirjem in hrbtiščem niso brezšivni – povsod je majhen robček. Na otip pa me je najbolj motil tisti med hrbtiščem in okvirjem. Druge podrobnosti, vključno z odprtinami zvočnika in klasičnega priključka za slušalke, so lično izdelane. Videz sprednjega dela je pričakovan, robovi okoli zaslona so tanki, vendar ne kot pri nekaterih drugih modelih, sprednja kamera pa se skriva pod luknjo v zgornjem levem robu zaslona. Kot celota telefon »špila« in ni napačen, žal pa v nobeni oblikovalski značilnosti prav posebej ne izstopa.

Ker ni prevelik, preširok ali pretežak, je dobra tudi ergonomija enoročne uporabe. Tipalo prstnega odtisa je v bočni tipki za vklop, zato je za uporabnika dovolj, da registrira odtis levega in desnega sredinca in s tem »pokrije« večino mogočih prijemov za odklepanje telefona s prstnim odtisom.

Dober zaslon, procesor in baterija, dovolj pomnilnik, a povprečen zvočnik

Medtem, ko Samsung in Xiaomi v modele srednjega razreda že vgrajujeta zaslone Amoled, pa Huawei in drugi ostajajo pri zaslonski tehnologiji IPS. Ni treba biti posebno pameten, da veš, katera je boljša, vendar tudi zasloni IPS niso za v smeti. Sploh kvalitetnejši svoje vrste. Zaslon telefona P40 lite je kljub povprečni svetilnosti (okoli 500 nitov) solidno čitljiv tudi na soncu, ima široke vidne kote, barve pa so žive in pravilne. Z velikostjo (6,4-palcev, 16,2-cm) sodi med dokaj velike, prav tako pa je na mestu polna razločljivost HD+. Višja za enkrat v srednji razred še ne sodi, večina pa od nje tako ali tako nima veliko.

Sistem na čipu Kirin 810 je tipičen predstavnik srednjega zmogljivostnega razreda, a ker je izdelan v 7 nm tehnologiji, ga odlikuje energijska učinkovitost. Ponuja pa tudi skok v zmogljivosti v primerjavi s predhodnikom Kirin 710. V kombinaciji z baterijo kapacitete 4200 mAh zato telefon brez večjih težav zdrži tudi do dva dneva. Hitri polnilnik z močjo 40 W pa jo do 70 odstotkov napolni v pol ure. P40 lite ni formula ena med pametnimi telefoni, kljub temu pa bo kos večinam nalog. Zmogljivost procesorja in grafika je nekoliko nad povprečjem razreda, zato je delovanje sistema in aplikacij, tudi grafično bolj zahtevnih, gladko in brez zatikanj. Če sem odkrit, je delovanje telefona kar presenetljivo dobro, 128 GB pomnilnika pa bo zadostilo večino. Sicer pa je na voljo tudi reža za pomnilniške kartice. Lani smo hvalili model P30 lite, saj za zahtevan denar nudi veliko, P40 lita pa je tozadevno naredil še en korak naprej.

V tipko za vklop vgrajeno tipalo prstnega odtisa je hitro in natančno, ko se navadite njegovega položaja. Pohvalno pa je tudi, da je Huawei vgradil Bluetooth 5 in še bolj vmesnik NFC, ki postaja vse bolj pomemben v funkciji mobilnega plačevanja. Še vedno so namreč predstavniki srednjega razreda, ki ga nimajo. Telefon ima zvočnik na spodnjem delu, zato zvok oddaja skozi reže na spodnjem robu, ki jih med držanjem telefona v pokrajinskem načinu med na primer med gledanjem videa, radi pokrijemo z dlanjo. Jakost zvoka je sicer na visoki ravni, dobri pa so tudi srednji in visoki toni. Nizki pa so slabši, pravzaprav jih skoraj ni, kar nekoliko pokvari kakovost zvoka.

Malenkostno spremenjen postopek prve uporabe

P40 lite ima operacijski sistem Android brez Googlovih storitev in aplikacij, zato v postopku vpišete ali oblikujete Huaweiev uporabniški račun. Drugi koraki pa so bolj kot ne enaki. Pogrešam pa možnost, da preskočite vpis računa že na strani, kjer vpišete uporabniško ime, in ne šele potem, ko izberete možnost pozabljenega gesla. Na koncu je še vadnica zaslonskih kretenj, ki pa je ni mogoče preskočiti. Če niste pozorni, lahko spregledate možnost, da namesto kretenj omogočite tri znane zaslonske tipke.

Drugače pa sistem EMUI 10 nudi skoraj vse aplikacije in storitve, ki jih običajno povezujemo z Googlom. Med drugim uporabnik dobi prostor (5 GB) za hranjenje datotek v oblačni shrambi, namesto Googlove tržnice je tržnica AppGallery, na voljo pa so tudi alternativni brskalnik, glasbeni in video predvajalnik, aplikacija elektronske pošte in še nekaj drugih »orodij«. Tisto kar manjka in bo nekatere strašno motilo, pa sta aplikaciji Youtube in Googlovi Zemljevidi. To pa ne pomeni, da ju ne morete uporabljati, enako pa velja tudi še za cel kup drugih, ki jih potrebujete in ste jih do zdaj iskali v tržnici Play.

Kako do aplikacij?

Pri nameščanju aplikacij na P40 lite oziroma na vse Huaweieve telefone brez Googla, je omejitev, ki se jo je treba zavedati in jo upoštevati. Če za delovanje potrebujejo Googlove storitve, na teh telefonih ne bodo delovale, tudi če vam jih bo uspelo namestiti. Zato se Huawei trudi prepričati razvijalce, da jih prilagodijo uporabi Huaweievih mobilnih storitev, vendar je proces žal počasen. Prilagojene oziroma tudi drugače ne problematične, pa so že na voljo v tržnici AppGallery. Kaj pa druge, ki jih tam ni?

Možnosti je kar nekaj. Uporabite lahko orodje Phone Clone, ki kar imate na obstoječem, prenese na nov telefon. Zanimivo pa je, da v procesu prenese tudi Googlove zemljevide, ne pa tudi aplikacije Youtube. Podoben učinek je tudi, če star telefon arhivirate v oblak ali s pomočjo programa HiSuite na osebni računalnik, nato pa z arhivsko datoteko obnovite nov telefon. So pa v teh primerih vprašljive kasnejše nadgradnje, saj zanje skrbi tržnica. Če aplikacij ni v tržnici ali v tržnicah, ki so morebiti na telefonu, potem morate za nadgradnje skrbeti ročno.

Nekatere aplikacije, med drugim Zemljevide in Youtube, lahko poženete v brskalniku, če pa je namestitvena datoteka na spletni strani razvijalca, potem jo lahko prenesete in namestite tudi od tam. Povezave do strani najdete v tržnici AppGallery ali pa namestite aplikacijo MoreApp, ki pomaga iskati želene.

Še ena možnost je. Na telefon namestite alternativno tržnico, kot sta Amazonova App Store ali APK Pure. Aplikacije, ki zahtevajo Googlove storitve, seveda ne bodo delovale, težave pa bodo tudi s plačljivimi in s plačevanjem v aplikacijah, saj večinoma poteka preko Googla.

Težave so in bodo, vendar po drugi strani so tudi možnosti, da vseeno na nove telefone Huaweia lahko namestite vsaj del aplikacij, brez katerih ne morete. Upajmo pa tudi, da bo tretja pot uspela in bodo razvijalci v prihodnje poleg različic za Appla in Googla, naredili tudi različico za AppGallery.

Uporabna glavna kamera, bližinska manj!

Na hrbtišču izstopa sklop štirih kamer, ki pa ni prevelik in se pravzaprav lepo poda v celoto. Poleg glavne kamere z 48 milijoni slikovnih pik in zaslonko f/1.8 so še 8-milijonska kamera s širokokotnim objektivom ter dve 2-milijonski. Ena za globinske podatke in druga za bližinsko (makro) fotografijo, ki pa zaradi nizke ločljivosti tipala ni ravno uporabna. V dobrih razmerah lahko boljši učinek dosežete z izrezom iz posnetka glavne kamere. Njeno tipalo sicer združuje po štiri pike v eno, zato je večina posnetkov ločljivosti 12 milijonov pik, v dobrih svetlobnih razmerah pa lahko izkoristimo vseh 48 milijonov, pri tem pa imamo še možnost dodatne izboljšave s pomočjo umetne inteligence.

Fotografije glavne kamere so solidne skoraj v vseh svetlobnih razmerah. Izguba ostrine na robovih je majhna, barve pa so brez uporabe umetne inteligence blizu pravim. Ker pa imamo raje žive nasičene, bi umetna inteligenca v primeru te scene naredila travo bolj zeleno. P40 lite nima kamere s tele objektivom, zato so vse povečave digitalne. Pri manjših je izguba kakovosti minimalna, nato pa na fotografijah hitro opazimo manj podrobnosti in manj jasnosti.

Kamera s širokokotnim objektivom ima tipalo nižje ločljivosti, zato je na fotografiji manj podrobnosti, barve pa so podobne barvam na fotografiji glavne. Opazna pa je izguba ostrine na robovih fotografije.

V dobrih svetlobnih pogojih lahko glavna kamera posname 48-milijonsko fotografijo, na kateri je več podrobnosti, kot na 12-milijonski. Od leve si sledijo 12, 48 in 48 milijonska fotografija, ki so jo izboljšali algoritmi umetne inteligence. Opazno je, da je na zadnjih dveh več podrobnosti, ki bi bile še bolj očitne, če bi fotografijo povečali.

Funkcijo HDR (desno) doda na fotografijo podrobnosti, ki jih na fotografiji brez ne vidimo. Fotografijo pa tudi malo potemni ter ji doda nekaj kontrasta.

Cvetlica od blizu z glavno (levo) in bližinsko (desno) kamero. Kot prvo je očitna razlika v barvi (obe fotografiji sta posneti brez pomoči umetne inteligence). Bližinska kamera ima tudi tipalo s premajhno ločljivostjo, da bi bila uporabna še za kaj več, kot prikaz fotografije na zaslonu telefona. Tako kot pri veliko (če ne celo večini) pametnih telefonih pa lahko tudi pri glavni kameri P40 lite opazimo težnjo po pretiranem ostrenju robov.

P40 lite ima nočni način za snemanje v neugodnih svetlobnih razmerah, vendar so rezultati glavne kamere tudi brez nočnega načina dobri. Vidi namreč veliko več (levo) kot kamera s širokim objektivom (desno). So pa nočne fotografije le pogojno uporabne, saj je na njih vseeno dosti šuma in nejasnosti.

Nočni način je na voljo tudi za prednjo kamero s 16-milijonskim tipalom, ki zna zato narediti dobre fotografije tudi v slabših svetlobnih pogojih, v normalnih pa so fotografije kakovostne, z veliko podrobnosti in točnih barv. Na voljo pa so tudi običajni učinki in algoritmi olepševanja.

Snemanje videa je omejeno na polno razločljivost HD (1080p) pri 30 sličicah na sekundo, kar velja za glavno in za kamero s širokim objektivom. Nobena pa ni strojno stabilizirana. Video obeh ima soliden dinamični razpon, soliden kontrast, na njem ni pretiranega šuma, barve pa so lepe. Ni pa nič posebnega, zato se P40 lite v tej lastnosti uvršča med povprečneže razreda.

HVALIMO

• Ne predraga naprava za nudene zmogljivosti.
• Dober zaslon s tankimi robovi.
• Dobra glavna in solidna kamera s širokokotnim objektivom.
• Zmogljiv procesor Kirin 810 srednjega razreda.

GRAJAMO

• Oblikovno v ničemer ne izstopa.
• Nima Googlovih storitev in aplikacij.
• Bližinska (makro) kamera ima tipalo prenizke ločljivosti.
• Malo in odsotnost nekaterih priljubljenih aplikacij v tržnici AppGallery.

The post Huawei P40 lite: Cenovno ugoden telefon za odvajanje od Googla! appeared first on Tehnozvezdje.