Komisija je Googlu očitala nepoštene pogoje proizvajalcem, ki so želeli prodajati »licencirane« androidne naprave. Morali so namreč (neodstranljivo) nameščati popolno zbirko Googlovih aplikacij in storitev. Poleg tega pa niso smeli na trg poslati niti enega izdelka, ki bi imel drugačen, predelan Android, saj bi s tem izgubili licenco. Najbolj očiten primer je Amazon, ki prodaja tablice Fire s sistemom Fire OS. Ta temelji na Androidu, vendar na njem ni ničesar Googlovega, trgovina z aplikacijami je Amazonova, je pa Googlovo trgovino Play dokaj trivialno namestiti. Komisarka za konkurenco Margrethe Vestager je omenila, da so med proizvajalci zaznali interes za izdelavo tablic s sistemom Fire OS, vendar jim je pogodba z Googlom to onemogočala. Zdaj bodo proizvajalci imeli nekaj več možnosti. Pričakovano pa jim bo Google to dovolil le v Evropski uniji. Dokler ga morda še kje drugje ne oglobijo in mu naložijo popravljalnih ukrepov.

Poslej bo Google trgovino Play (skupaj s programskimi vmesniki, znanimi pod imenom Storitve Google Play) in večino aplikacij, med njimi Gmail, Zemljevidi in Youtube, ponujal v kompletu za določeno licenčnino. Ta naj bi po poročanju portala The Verge znašala tudi 40 dolarjev za najbolj zmogljive telefone, pri čemer bo razlikovalni element gostota točk na zaslonu. Za modele pod 500 ppi (točk na palec) naj bi se spustila na 20 dolarjev, za vstopne telefone pa naj bi proizvajalci plačevali le dva dolarja in pol licenčnine. Pri tablicah pa bi bila ta še pol nižja. Toda Google naj bi ponujl še določene popuste, ni pa točno jasno, v zameno za kaj. V vsakem primeru se utegnejo mobilniki podražiti za kakšen evro, mogoče tudi za nekaj deset evrov. Vse, kar njim poviša stroške, proizvajalci namreč prenesejo na končne kupce.

Iskalna aplikacija (Google Search) in brskalnik Chrome bosta na voljo posebej, proizvajalci ju bodo lahko prednamestili zastonj, ne bosta pa obvezni. Možno pa bo vzeti tudi osnovni Android (AOSP oz. Android Open Source Project), ki ostaja prost in brezplačen, ter ponujati naprave brez česar koli Googlovega. Še enkrat – samo v EU.

Kaj to pomeni v praksi? Da bi lahko denimo Samsung prodajal telefon, ki bi imel samo trgovino Galaxy Apps, njegov brskalnik, e-poštno aplikacijo, galerijo, drugo lokacijsko storitev (npr. Here) in tako naprej. Koliko bi bil tak mobilnik zanimiv, je vprašanje, ni pa izključeno, da se ne bi mogla katera od konkurenčnih trgovin z aplikacijami razviti v resno konkurenco. In razen Googlovih tudi večina aplikacij ne potrebuje za delovanje Storitev Google Play ali pa bi lahko razvijalci te programčke malo prilagodili. Proizvajalci, ki si že leta prizadevajo vzpostaviti svoj lasten ekosistem, s tem dobivajo nekaj manevrskega prostora. Ne bo lahko, toda možnost obstaja.

Zelo verjetno pa se bo marsikateri odločil za srednjo možnost. Torej za licenčni komplet brez Googlovega iskalnika in brskalnika. Ta dva ameriški korporaciji tudi prinašata največ denarja, saj lahko na osnovi iskanj Google hrani svojo oglaševalsko mrežo. To je priznal tudi androidni šef pri Googlu Hiroši Lockheimer, ki je zapisal, da je prednameščanje iskalnika in brskalnika pomagalo financirati razvoj in distribucijo Androida in da zato uvajajo licenčnino za nabor aplikacij. Brez omenjenih dveh, kjer si evropska komisija želi konkurenco in zato niti ne smeta biti v obveznem kompletu.

Evrokrati so napovedali, da bodo podrobno spremljali, kaj bo dotično podjetje počelo in kako bo uresničevalo naloženo. Seveda pa obe strani čaka še soočenje pred sodnimi instancami.

The post Googlovo spoštovanje kazni ni čisto tako, kot so si ga v evropski komisiji predstavljali appeared first on Tehnozvezdje.

Jedro Googlovega (do konkurenčnih podjetij) nepoštenega delovanja je v zahtevah, ki jih korporacija postavlja proizvajalcem androidnih naprav. Če ti želijo licencirati uporabo operacijskega sistema Android ali z drugimi besedami na telefone, tablice in druge izdelke namestiti Trgovino Play, morajo izpolniti nekaj pogojev. Prav v ponujanju te trgovine v kompletu z operacijskim sistemom pa je bil glavni ključ do uspeha in tega problema se razsodba ne dotika, pa tudi prepozno je kakršno koli ukrepanj. Kakor koli. Prvi pogoj je ta, da proizvajalci hkrati (neodstranljivo) namestijo in kot privzete nastavijo Googlove aplikacije, še posebej spletni iskalnik in brskalnik Chrome, pa tudi Zemljevide in še nekatere. Svoje ali aplikacije drugih razvijalcev sicer tudi lahko ponudijo uporabnikom, ampak bolj v ozadju. Drugi pogoj je ekskluzivno ponujanje naprav z »Googlovim« Androidom. Kdor bi v prodajo poslal en sam izdelek s predelanim operacijskim sistemom in drugo privzeto trgovino za aplikacije, čemur v angleščini rečejo »Android fork«, bi izgubil prej omenjeno licenco. V praksi pa vemo, da androidni telefon ali tablica brez Trgovine Play v zahodnem svetu ni vreden skoraj nič. Primer tablic s predelanim Androidom so Amazonovi modeli Fire, ki so brez dodatnega motoviljenja po sistemu res uporabne samo za gledanje in branje vsebin tega konkretnega ponudnika.

Vestagerjeva Googlu očita še tretjo zlorabo monopola – (skrivno) plačevanje večjim proizvajalcem in operaterjem, da so ti na telefone nameščali izključno Googlovo iskalniško aplikacijo. Vse troje se mora v roku treh mesecev nehati, zahteva evropska komisija. Google je napovedal pritožbo in nekaj njegove obrambe je smiselne. V ameriškem razumevanju konkurenčnega prava, kjer je v ospredju potrošnik, morda res ni povzročal škode. Vseeno pa bo težko dokazal, da ni omejeval drugih ponudnikov spletnega iskanja, brskalnikov in drugih storitev ter da ni dejavno zaviral razvoja kakršnega koli odklona od njegove vizije Androida. Stvar je seveda v tem, da je ta operacijski sistem uradno odprtokoden, prost in zastonj, ne lastniški. Zastonj je zato, da je zanimiv za proizvajalce. Naštete licenčne zahteve pa so poskrbele, da je Google pri prehodu z osebnih računalnikov na mobilne naprave, ki zdaj predstavljajo že kakšni dve tretjini našega dostopanja do spletnih vsebin, ohranil monopol v iskanju in brskanju in s tem prikazovanju oglasov. Drugim igralcem ostajajo drobtinice, približno pet odstotkov vsega spletnega iskanja.

Šef ameriške korporacije Sundar Pichai lahko v nedogled razlaga, kako imajo uporabniki možnost izbire in se lahko odločijo za karkoli drugega, toda dejstvo je, da prednaloženih Googlovih aplikacij ni mogoče odstraniti, včasih niti skriti ne. V obrambo je seveda tudi treba povedati, da so praviloma te aplikacije boljše od konkurenčnih in bi verjetno v vsakem primeru večina uporabljala Chrome, Googlove Zemljevide in tako naprej. In jih tudi bo, ne glede na morebitne spremembe glede privzetih storitev. Tudi to je dejstvo. Vendar kakovost programčkov ne zmanjšuje teže dejanja – omejevanja, zatiranja konkurence že v kali.

Boj proti prilagojenim različicam Androida se mi že ves čas zdi najbolj problematičen del Googlovega ravnanja. Če bi lahko kdor koli vzel prosto dostopno kodo, jo prilagodil po svoje, pa vseeno na tem predelanem sistemu zraven ponudil dostop do aplikacij iz Play-ja ali pa v svoji trgovini Googlove aplikacije, bi se izbira nedvomno povečala. In vzporedne privzete trgovine na tovrstnih napravah bi lahko postale bolj zanimive ter prava konkurenca Googlovi. Ta trdi, da bi tako še povečala zloglasna »fragmentacija« Androida, toda komisija tej utemeljitvi ni nasedla. »Prvič, Google bi lahko zagotovil, da so naprave s sistemom Android, ki uporabljajo njegove lastniške aplikacije in storitve, skladne z njegovimi tehničnimi zahtevami, ne da bi preprečil pojavljanje prilagojenih operacijskih sistemov Android. Drugič, Google ni predložil nobenih verodostojnih dokazov za trditev, da bi pri prilagojenih operacijskih sistemih Android prihajalo do tehničnih napak ali da ti ne bi podpirali aplikacij.«

Zahteve, da mora biti za uradni dostop do Trgovine Play in Storitev Google Play, ki so del sistema, brez katerega ključne aplikacije ne delujejo, Android nepredelan, so ubile vsakršne upe na kakršnega koli neGooglovega robotka.

Milijoni večjim operaterjem in proizvajalcem pa so seveda še povečevali moč že tako najmočnejših. Manjši igralci niso mogli računati na podporo iz kalifornijskega Mountain Viewja, proti vedno debelejšim mastodontom pa se je ekstremno težko boriti. Res je, zaradi zastonjskega Androida je večina sploh lahko prišla v igro, toda ta je brutalna in po pravilih tistih z največ denarja in dobička.

Na žalost je zdaj bolj ali manj prepozno za kakšne večje spremembe. Drugačne izvedbe Androida, kjer bi bila koda operacijskega sistema samo (dobra) osnova, bi lahko zaživele v začetku desetletja. Zdaj, ob Googlovem upoštevanju kazni, bi sicer lahko proizvajalci znova poskušali, tudi vzporedno prodajali naprave s »pravim« in drugačnim OS-om. Ni nemogoče, dvomim pa, da bomo tega videli prav veliko. Aplikacije prav tako še vedno lahko nameščajo Googlove in jih verjetno bodo, ker jih uporabniki želijo. Bodo pa morda nekoliko manj neobhoden del sistema oz. telefona. In predvsem operaterje ter Samsung vidim kot igralce, ki bi lahko bolj pogumno poskušali s svojimi alternativami. Prvi so že zgodovinsko prepotentni glede (vedno znova inferiorne) lastne ponudbe, drugi pa je konstantno kazal velike aspiracije po podobnem obvladovanju celotnega ekosistema, ki je Google in pred njim Microsoft pripeljal do velikih dobičkov, a tudi navzkriž z varuhi konkurence. Plačevanja za ekskluzivno prednameščanje iskalnika in še česa pa bo moralo biti konec. Morda bodo operaterji poiskali nadomestne ponudnike teh milijonov v razvijalcih in s tveganim kapitalom podprtih start-upih, ki bi v sprostitvi tega polja videli novo priložnost, da si utrejo pot k uporabnikom in se zasidrajo v njihovi podzavesti. A tudi ta vlak je morda že odpeljal.

Na kratko – velikih sprememb ne bo. Google sicer grozi, da bi Android zaradi sprememb, ki jih zahteva danska komisarska, lahko postal plačljiv. Kar bi zdaj, ko ima dejansko monopol in ga še nekaj časa ne more nihče ogroziti, tudi lahko brez večjih težav storil. In bi morda tudi moral, da bi končno dosegel hitrejše posodabljanje in zmanjšal fragmentacijo. Pa vendar dvomim, da bo, ker s tem ne bi dosegel ničesar. Kvečjemu odgnal kopico manjših (kitajskih) proizvajalcev in celotno industrijo spodbudil k iskanju/razvoju alternative. Bolj verjetno je, da se bodo Pichai in druščina zaradi folklore in imidža navzven še nekaj časa borili s komisijo, sami pri sebi pa se bodo zadovoljno smehljali, da so dosegli, kar so želeli, in se zdaj kaj dosti ne more več spremeniti.

The post S čim si je Google prislužil kazen in kaj bi moral spremeniti? appeared first on Tehnozvezdje.