Za brezžično povezavo potrebujete oddajno enoto, ki je s kablom povezana z virom signala, in sprejemno enoto, priključeno na televizor ali projektor. Oddajnik signal pretvori v brezžično obliko, sprejemnik pa ga pretvori nazaj v HDMI. V večini primerov je postopek preprost in ne zahteva zapletenih nastavitev. Priključite napravi, počakate nekaj sekund in povezava je vzpostavljena.

Brezžični HDMI je primeren za povezavo digitalnih televizijskih sprejemnikov, predvajalnikov, igralnih konzol ali računalnikov. Uporaben je tudi v primerih, ko televizor visi na steni, vir signala pa je v omarici ali na drugi strani prostora. Namesto dolgih kablov, ki kazijo videz prostora, signal preprosto prenesete po zraku.

Delovanje in različne tehnologije

Večina brezžičnih HDMI sistemov uporablja radijsko povezavo v frekvenčnem pasu 5 gigahercev. Prednost takšne rešitve je razmeroma velik doseg in možnost prenosa skozi stene, vendar lahko ovire poslabšajo kakovost in stabilnost slike. Debele stene, kovinske konstrukcije ali druge brezžične naprave pogosto zmanjšajo doseg.

Nekateri sistemi uporabljajo pas 60 gigahercev, kjer delujejo tehnologije, kot je WirelessHD. Prednost teh rešitev je prenos brez stiskanja, zato je kakovost slike praviloma boljša in zamik manjši. Slabost pa je krajši doseg in potreba po neposredni vidni liniji med oddajnikom in sprejemnikom. Takšni sistemi so zato primernejši za uporabo znotraj iste sobe.

Obstajajo tudi sistemi, ki delujejo prek domačega omrežja Wi Fi. Ti omogočajo večjo prilagodljivost, saj lahko signal pošljete tudi v druge prostore, vendar je kakovost odvisna od zmogljivosti omrežja. Če je omrežje obremenjeno ali signal slab, lahko pride do poslabšanja slike ali zamikov.

Ločljivost in kakovost slike

Večina cenovno dostopnih sistemov prenaša video v ločljivosti 1080p pri 60 sličicah na sekundo. To zadošča za gledanje televizije, filmov in večine drugih vsebin. Na voljo so tudi modeli s podporo za ločljivost 4K, vendar so ti dražji in praviloma občutljivejši na motnje.

Podpora za visoki dinamični razpon ni vedno zagotovljena. Nekateri sistemi HDR podpirajo, drugi ne. Podobno velja za višje frekvence osveževanja, ki so pomembne predvsem pri igranju iger. Ko se odločate je zato smiselno preveriti tehnične podatke in se prepričati, ali sistem podpira želene funkcije.

Pri brezžičnem prenosu je pomembna tudi kompresija. Nekateri sistemi signal stiskajo, kar omogoča večji doseg, vendar lahko vpliva na kakovost slike. Drugi prenašajo signal brez stiskanja, kar pomeni boljšo sliko, vendar običajno krajši doseg.

Poleg slike je pomemben tudi zvok. Nekateri sistemi podpirajo le stereo zvok, drugi omogočajo prenos večkanalnega zvoka. Če televizor uporabljate z zunanjimi zvočniki ali domačim kinom, je to pomemben podatek.

Zamik signala

Pogosto spregledan dejavnik je zamik signala. Pri gledanju televizije ta običajno ni problematičen, pri igranju iger ali uporabi računalnika pa lahko postane moteč. Pri nekaterih sistemih je zamik komaj opazen, pri drugih pa lahko doseže več deset milisekund.

Če brezžični HDMI nameravate uporabljati z igralno konzolo ali računalnikom, je smiselno izbrati model z nizkim zamikom. Proizvajalci te podatke sicer redko navajajo, zato je pogosto treba poiskati neodvisne teste ali uporabniške izkušnje.

Namestitev in napajanje

Ena izmed prednosti brezžičnih HDMI sistemov je preprosta namestitev. Večina deluje po načelu priključi in uporabljaj. Kljub temu je priporočljivo oddajnik in sprejemnik postaviti tako, da je med njima čim manj ovir.

Pomembno je tudi napajanje. Nekateri sistemi zahtevajo ločene napajalnike, drugi pa omogočajo napajanje prek USB priključka. To je praktično, saj lahko napravi napajate neposredno iz televizorja ali druge naprave.

Doseg v praksi

Proizvajalci pogosto navajajo doseg do 30 ali celo 50 metrov. Takšne razdalje so dosegljive v idealnih razmerah brez ovir. V praksi večina sistemov najbolje deluje na razdaljah do deset ali petnajst metrov. Na delovanje vplivajo tudi druge brezžične naprave. Usmerjevalniki, pametni telefoni ali brezžične slušalke lahko povzročijo motnje. Zato je včasih treba nekoliko spremeniti postavitev ali izbrati drug frekvenčni kanal.

Ponudba na trgu

Kot običajno ponudba na slovenskem trgu ni pretirano pestra. Kdor želi res dobro rešitev, kakršni sta na primer Nyrius Aries Home+ ali J-Tech Digital WEX200V3, bo moral prebrskati tuje spletne trgovine. Večina naprav, ki jih najdete v slovenskih trgovinah, sodi med preproste komplete oddajnika in sprejemnika, namenjene brezžičnemu prenosu slike iz računalnika, predvajalnika ali televizijskega vmesnika na oddaljen zaslon. Najpogostejši modeli podpirajo ločljivost 4K pri 30 ali polno visoko ločljivost pri 60 sličicah na sekundo, doseg pa se giblje okoli 30 do 50 metrov. V ponudbi prevladujejo manj znane znamke, kot so Ugreen, Vention in XtendLan, s cenami od sto in več evrov.

Alternativne rešitve

Preden se odločite za brezžični HDMI, je smiselno razmisliti tudi o alternativah. Dolgi HDMI kabli so danes cenovno dostopni in pogosto zanesljivejši. Na voljo so tudi optični HDMI kabli, ki omogočajo prenos na večje razdalje brez izgube kakovosti. Druga možnost je uporaba omrežnih rešitev, ki signal prenašajo prek omrežnega kabla. Takšne rešitve so pogosto stabilnejše, vendar zahtevajo nekoliko več namestitve.

Kdaj se odločiti za brezžični HDMI

Brezžični HDMI je smiselna rešitev, kadar napeljava kablov ni mogoča ali bi bila preveč zapletena. Uporaben je tudi v začasnih postavitvah ali v prostorih, kjer ne želite dodatnih kablov.

Kljub temu pa ostaja kabel HDMI najbolj zanesljiva možnost. Ponuja stabilno povezavo, visoko kakovost slike in minimalen zamik. Sodobni standard HDMI 2.1 omogoča prenos podatkov s hitrostjo do 48 gigabitov na sekundo. Znanstvena fantastika za večino brezžičnih sistemov.  

Naslovno sliko je po mojih navodilih ustvarila umetna inteligenca!

The post SOBOTNO IZBIRANJE: Brezžični HDMI reši marsikatero zagato appeared first on Tehnozvezdje.

20-vatni polnilniki

Telefoni iPhone 12 in 13 podpirajo 18-vatno »hitro« polnjenje, kar je najpočasneje med celotno konkurenco, a se vseeno splača izkoristiti to možnost kot polniti še počasneje, denimo z zgolj 5W. Treba pa je imeti polnilnik, ki zmore vsaj 20W (in ima izhod USB-C), in tu so tri možnosti.

Prvi je Ankerjev Nano Pro za 17 evrov. Majhen, zanesljiv, s preprečevanjem pregrevanja.

Polnilnik znamke UGREEN ima podobne izhodne moči (5V/3A, 9V/2A-2.22A, 12V/1.5A-1.67A, 3.3-5.9V/3A, 3.3-11V/1.63A-1.8A) in prav tako podpira protokol Power Delivery, tudi ni velik, je pa morda malce manj simpatično oblikovan, če je to komu pomembno. Za dobrih 21 evrov v kompletu dobiš dva.

Sami imamo sicer najraje napajalnike z dvema ali več izhodi. Kot je še en UGREEN, pri katerem so v bistvu dva 20-vatna združili v eno ohišje. Njegova cena je 30 evrov, na voljo pa je kupon za dva evra popusta.

Kdor bi rad z istim napajalnikom polnil še prenosnik, mora izbrati takega, ki na posamičnem izhodu zmore vsaj 45W, še bolje pa 65W. Tak je dotični UGREEN za 43 evrov, ki temelji na galijevem nitridu namesto silicija, zaradi česar se manj segreva. Ponuja tudi en klasični izhod USB.

Kabli USB-C (Lightning)

Applove naprave so dokaj delikatne glede kablov, zato se izogibamo izdelkom neznanih znamk. Tudi tu smo našli ustrezne pri Ankerju in UGREEN-u. Pri prvem je 1,5 m ali 2 m dolg kabel mogoče dobiti za približno 13 evrov. Pri drugem je metrski celo malenkost cenejši, dvometrski pa malce dražji, je pa pleten, kar je nekaterim bolj povšeči.

Za polnjenje androidnih telefonov in drugih naprav s priključkom USB-C, je mogoče kakovostne metrske kable dobiti že za osem evrov, daljši stanejo kakšen evro več. Če želiš polniti prenosnik, izberi kabel, ki garantirano prenese 100W, vsaj dvometrske dolžine, na voljo pa je tudi tri metre dolg.

Ostali zanimivi popusti

Že nekaj časa trdimo, da je za pokrivanje stanovanja z brezžičnim signalom v večini primerov najboljša rešitev porazdeljeno omrežje (angl. mesh). Komplet dveh tovrstnih usmerjevalnikov Linksys Velop je znižan na 190 evrov, treh pa na 234 evrov, kar je še posebej dobra cena. To je lahko dobra izbira za srednje velika stanovanja in hiše, kajti za prva sta običajno dva »satelita« dovolj, druge pa se v dveh etažah tudi pokrije s tremi, kar je tudi optimalno število, kajti pri štirih že začne trpeti hitrost. Ta komplet sicer temelji še na tehnologiji Wi-Fi 5 (ac), vendar deluje na treh pasovih in zato omogoča dokaj dobre, v teoriji tudi gigabitne hitrosti. Vsak od satelitov ima dva priključka Ethernet, upravljanje pa je seveda v aplikaciji na telefonu.

Acerjev prenosnik Swift 3 je za 750 evrov opremljen naravnost fantastično. Poganja ga zmogljiv procesor AMD Ryzen 5500U, ima 16 GB delovnega pomnilnika in 1 TB diska SSD (NVMe). Njegov 14-palčni zaslon je polne visoke ločljivosti, žal sicer razmerja 16:9, svetilnost pa je solidnih 300 kandel. Prenosnik tehta vsega 1,2 kg, ima dober nabor priključkov, prepoznavo prstnih odtisov in seveda prednaložene Windows 11.

The post Pomagamo pri nakupu pravega polnilnika in kabla appeared first on Tehnozvezdje.

Trgovci so namazani z vsemi žavbami, da bi vam drago prodali nekaj, kar pravzaprav ni nič bolje od cenejšega. Tipično gre za kabel HDMI s pozlačenima priključkoma ali (in) najlonsko pletenico namesto plastičnega ovoja. Ne eno ne drugo nima nikakršnega vpliva na kakovost slike, prvo celo ne vpliva na nič. Ker je signal digitalen, je na drugi strani kabla pomembno samo, ali je prišel skozi ali ne, zato je vseeno, iz kakšne kovine so kontakti. Drugače je seveda v primeru prenosa signala v analogni obliki, kjer je pomembno, da je na drugi strani signal enak vhodnemu v vseh lastnostih, predvsem v moči. V analognem svetu so zlati kontakti zakon, v digitalnem pa nimajo nikakršnega pomena. Pletenica iz kakovostnih in vzdržljivih vlaken vsaj ni čisto brez namena. Kabel bomo težje uničili, čeprav je prav tako res, da nanj po povezavi dveh naprav največkrat pozabimo. Ga ne prijemamo, vlečeno ali kako drugače izvajamo fizičnega stresa, zatorej bo le stežka odpovedal ne glede na zgradbo ovoja.

V svetu računalniških omrežij poznamo različne kategorije kablov (UTP), ki se razlikujejo v kakovosti »oklepa« in posledično s hitrostjo podatkov, ki so jo sposobni. Podobno je v primeru kablov HDMI, ki so rezultat razvoja standarda (zadnji je HDMI 2.1), le da so kategorije samo štiri. Kabel kategorije 1 (standard) je najstarejši in nazivno dovoli prenos signala razločljivosti 720p s 30 sličicami na sekundo (nazivna hitrost 5 GB/s). Če kupujete kabel, se mu raje izogibajte. Sledi kategorija 2 (high speed) za prenos signala razločljivosti 1080p (FHD) s 60 sličicami na sekundo ali 4K s 30 sličicami (10 GB/s), primeren za standarda HDMI 1.3 in 1.4. Če niste prepričani, kakšnega potrebujete in nimate previsokih zahtev, potem bo ta verjetno pravi. Sledita kategorija 3 (premium high speed) in kategorija 4 (ultra high speed) zmožni prenašanja signala razločljivosti 4K pri 60 sličicah oziroma 10 K s 120-herčnim osveževanjem (nazivni hitrosti 18 GB/s oziroma 48 GB/s). Optimizirana za standard HDMI 2.0 oziroma v primeru najboljšega kabla HDMI 2.1. Čeprav so boljši kabli dražji, so združljivi za nazaj, kar pomeni, da zlahka povezujejo starejše naprave. Imeli boste več kot potrebujete, a delovalo bo. A po drugi strani ne razmišljati, če napravi podpirata standard HDMI 2.1 in bi ga radi v celoti izkoristili.

Poleg kategorije kablov so na voljo tri standardne velikosti priključkov – običajni, mini in mikro. Katerega potrebujete, je odvisno od naprave, ki jo želite povezati. Lahko poiščete kabel, ki ima na eni strani običajnega in na drugi mini ali mikro priključek oziroma »težavo« rešite z običajnim kablom in ustreznimi prilagojevalniki. Podobno velja, ko iščete zaključek s kotnim priklopom, ki je »nujen« predvsem takrat ko televizor obešate na steno.

Zadnja pomembna lastnost je dolžina kabla. Največkrat bo zadoščal že meter dolg, gotovo daljšega ne potrebujete, ko povezujete televizor z operaterjevim sprejemnikom in sta obe napravi na omarici. Ali pač. Sem pristaš teze, da od »viška ne boli glava«. Prekratkega kabla ne morete nategniti, medtem ko lahko predolgega zvijete. Zaradi tega posegajte po kablih dolgih med dvema in tremi metri. Na spletu boste našli celo dolge vse tja do 30 metrov, toda pri teh je treba upoštevati fiziko. Signal slabi in nekje postane tako »utrujen«, da se preprosto ustavi. Predolg kabel ne bo deloval. Toda spet lahko uporabimo oceno preko palca. Za prenos signala razločljivosti 4K pri 30 sličic na sekundo naj kabel ne preseže dolžine desetih metrov. Več kot dovolj za večino primerov.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Brezžični HDMI reši marsikatero zagato
• 
  Huawei Band 11 v znamenju gibanja, energije in bolj zdravega ritma
• 
  PONOVLJENI TEST Huawei Watch Ultimate 2: Lažje in natančneje žogico na zelenico
• 
  PRVI VTIS Renault Twingo: Prisegam, da mi je pomežiknil
• 
  Petrol ukinil inovativni mBills in ga nadomestil z dolgočasno kartico

The post NEDELJSKI NASVET: Kateri HDMI-kabel bo pravšnji? appeared first on Tehnozvezdje.