Leto 2020 ni naklonjeno sejmom. CES v Las Vegasu takoj po novem letu je še šel skozi v običajni obliki, pa tudi zanj so se kasneje pojavile špekulacije, da je že bil poligon za razširjanje virusa Sars-Cov-2. Za MWC v Barceloni je prav tako dokaj dolgo časa kazalo, da ga bodo izvedli, po odpovedi udeležbe več pomembnih in nekaterih manjših razstavljavcev pa so ga kakšna dva tedna pred začetkom vendarle odpovedali. Ženevski avtosalon je enako usodo doživel celo manj kot teden dni pred novinarskima dnevoma. Vse ostalo so odpovedali in večinoma prenesli na splet nekaj mesecev preden bi moral potekati sejem. Že tudi prihodnji CES (janurja 2021) je doživel enako usodo. MWC v začetku marca je za zdaj še v koledarju, vendar se malokateremu opazovalcu dogajanja zdi verjetno, da bi sejem takrat lahko bil v klasični obliki. Skoraj zanesljivo bi se moralo nekaj mesecev pred tem začeti množično cepljenje, da bi bili lahko pomladanski dogodki že nazaj po starem, ne vem pa, ali je združenju GSMA in še komu v interesu pripraviti nekaj podobnega, kot je bila letošnja IFA.

Zanjo so organizatorji trdili, da nas vsaj malo vrača v normalnost. Izvršni direktor sejma Jens Heithecker je na otvoritvi poudaril: »Ko gre za posel, nič ne more nadomestiti osebnih stikov, srečanj v živo. Ni enako, če se pogovarjamo po video konferencah in ne da se dogovoriti vsega, tudi izdelke je treba videti v živo.« Ob zaključku pa je ocenil, da je bil sejem kljub nizkim številkam – v primerjavi z običajnimi leti – uspešen in da ga industrija potrebuje. To naj bi dokazovala tudi 60-odstotna zasedenost razstavnih prostorov za prihodnje leto, saj da še nikoli ob zaključku niso imeli toliko zanimanja za naslednjo izvedbo. Pri čemer pa gre verjetno za rezervacije, ki so jih zgolj zamaknili za eno leto. Za 2021 načrtujejo še nov spremljajoč dogodek – Berlin Photoweek, ki naj bi združil fotografe z različnih koncev in morda ponudil tisto, v kar se nikoli ni uspelo preobraziti kölnski Photokini. Letos so sicer na pravem sejmišču našteli 6100 obiskovalcev, v navideznem pa 78 tisoč. Vseh razstavljavcev v fizični in spletni obliki je bilo 150.

V osnovi je bila prireditev podobna kot omenjeni novinarski dnevi, ki so jih nekje v obmorskih krajih v spomladanskem času pripravljali kot nekakšen »predogled« poznopoletnega sejma. Dvorani za predavanja in predstavitve, v katerih novinarji in analitiki izmenično spremljajo program (iz ene v drugo se na eno uro selijo, da se pretegnejo in da lahko organizatorji pripravijo vse potrebno za naslednje podjetje na sporedu), in nekaj preddverja oz. tokrat dodatni dvorani z mini sejmiščema. Enim bolj klasičnim in drugim z mizami ter manjšimi prostori za zagonska podjetja. Miniaturno v primerjavi s skoraj 30 halami klasičnega sejma, medtem ko programa niti ni bilo bistveno manj.  

Velika razlika je bila seveda v številu obiskovalcev in s tem gneči, pa tudi v vseh ukrepih, ki smo jih morali spoštovati. Pregled pri vstopu je bil še nekoliko bolj strikten, čeprav nam, kar me je rahlo presenetilo, niso merili vročine. Večinoma smo se znotraj sprehajali in na predstavitvah sedeli z maskami na obrazih. Razkuževali smo si roke, tako pri vstopanju v dvorane kot pri izstopanju iz njih, pa na nekaterih razstavnih prostorih, preden smo si začeli z očmi na koncu prstov ogledovati novosti. Nikjer niso delili niti plastenk z vodo niti kakšne druge osvežitve, prav tako ni bilo prostorov za ogled in kratek preizkus novosti po predstavitvah. Nismo stali v vrstah in se prerivali, zadnji dan sem celo šel na stranišče po povsem praznem kletnem prehodu. Mogoče je bilo vse skupaj bolj obvladljivo in smo bili slovenski novinarji prvič doslej enako pomembni kot kakšni drugi, a vseeno sem pogrešal konstanten »džumbus«, vznemirjenje in odločanje, kam za naslednje pol ure.

Še največja škoda pri vsem skupaj je bila, da mnoga sodelujoča podjetja niso izkoristila priložnosti. Določene novinarske konference in predstavitve so minile v znamenju prodajanja floskul in starih »dosežkov«. Še posebej Hyundai, LG in tudi Huawei niso povedali nič konkretnega in predstavili ničesar oprijemljivega. Škoda njihovega in našega časa za take prazne govorance. Huawei je zadevo vsaj izpeljal v 20 minutah, ostala dva pa se niti časovno nista znala omejiti. Pri nekaterih drugih smo bili deležni napovedi novih tehnologij ali izdelkov, nekatere smo tudi lahko prijeli v roke, od Honorjevih ur in prenosnikov do TCL-jevih telefonov, tablic in prototipov. Medtem ko denimo Qualcomm in Realme nista pripeljala konkretnih izdelkov, sta pa vsaj povedala, česa se lahko nadejamo od njiju v prihodnjih mesecih. To pa je smisel tovrstnih dogodkov, še posebej za nas, ki imamo do teh podjetij in informacij manj dostopa kot denimo ameriški kolegi. Zato upamo, da se sejmi po pandemiji vrnejo, in zato je bilo fino oditi v Berlin in doživeti vsaj enega tudi v tem zoprnem obdobju.

The post Prehodna ali IFA za nove čase? appeared first on Tehnozvezdje.

Letošnja IFA bo tako tridnevni dogodek – običajno je sejem odprt dlje kot en teden, pred tem pa sta še dva dneva novinarskih konferenc in predstavitev –, potekal bo od 3. do 5. septembra. Tako vsaj načrtujejo organizatorji, če jim bo vse glede sproščanja ukrepov, odpiranja meja in vnovičnega vzpostavljanja letalskih linij vsaj približno naklonjeno. Sestavljali ga bodo torej štirje ločeni stebri. Za novinarsko srenjo bo najbolj zanimiva Globalna novinarska konferenca (IFA Global Press Conference), na kateri bodo svoje novosti in strategije predstavila različna podjetja iz branže, na odru pa bodo tudi nekateri govorci, kot prvega so napovedali predsednika Qualcomma Cristiana Amona. Ta dogodek sicer Messe Berlin vsako leto za približno tristo novinarjev organizira aprila, vendar je letošnji seveda odpadel oz. so ga zdaj prestavili na september. Če bo šlo vse po načrtih in sreči, se ga bomo tudi udeležili, in ob strogih varnostnih in zdravstvenih ukrepih poskušali dobiti kar najboljši vpogled v tehnološke novosti in inovacije.

Nato bo tu združena platforma za ideje in inovacije IFA Next in za prihodnost mobilnosti IFA SHIFT Mobility. Na prvi se običajno predstavljajo tehnološki startupi s svojimi zamislimi, druga, ki je vedno potekala po novinarskih dneh in je zato še nismo imeli priložnosti obiskati, pa je namenjena predstavljanju novih storitev na področju mobilnosti. Tretji in četrti steber pa bosta »tržnica« sestavnih delov IFA Global Markets in prostor za poslovna srečanja, kjer naj bi proizvajalci in trgovci sklepali posle za prihodnje mesece. Predvidevamo, da se bodo oz. bomo lahko novinarji v tistih treh dneh zvrstili na vseh štirih dogodkih.

Direktor sejma IFA Berlin Jens Heithecker sicer pričakuje povečano povpraševanje po elektronskih izdelkih, ko bo obdobja »zaprtosti« dokončno konec, zato je po njegovem mnenju ključno izvesti tudi letošnji sejem IFA v dejanski, ne zgolj navidezni obliki.

Po vseh odpovedih dogodkov v zadnjih mesecih naša industrija nujno rabi platformo, na kateri bo predstavila svoje inovacije, da si lahko opomore in znova začne dosegati rast. Navidezni dogodki so uporabni, vendar ne morejo dati pravih vtisov, možnosti ogleda in preizkusa naprav, pa tudi ne človeških stikov, ki naredijo sejme, kakršen je IFA, tako zelo uporabne.

Kakšni bodo stiki in koliko se bomo lahko novosti dejansko dotaknili, bomo predvidoma videli septembra.

The post Organizatorji trdijo, da sejem IFA bo, vendar kot skupek štirih ločenih dogodkov za omejeno število udeležencev iz panoge appeared first on Tehnozvezdje.