Sledilniki se večinoma povezujejo s telefonom prek vmesnika Bluetooth. Najboljši so opremljeni še z radijskim čipom za ultraširokopasovno komunikacijo (UWB). Zaradi narave ta ni primerna le za prenos podatkov, temveč tudi za natančno lociranje povezanega vira. V tem primeru sledilnika. Xiaomijev ga sicer nima, se pa zato v primeru, da ga iščemo, na zahtevo začne oglašati.

Noben tovrstni sledilnik nima vgrajenega satelitskega sprejemnika. Kako torej omogoča iskanje tudi v primeru, ko povezani telefon ni v dosegu? Princip je zelo preprost. Kadarkoli zazna v bližini telefon, temu pošlje šifrirano informacijo, ki jo ta posreduje naprej v sistem za iskanje. Pomembna sta dva: Applov Najdi (Find My) in Googlov Poišči mojo napravo. Ker je verjetnost, da sledilnik oziroma stvar, ki jo varujemo, izgubimo nekje, kamor nikoli ne stopi živa telefonska duša, majhna, bomo prej ali slej dobili njegov približni geografski položaj.

V idealnem primeru bi sledilnik hkrati deloval v obeh sistemih. Žal tako preprosto ne gre. Morali se boste odločiti za enega. Deloval bo v tistem, v katerega ga boste prvič prijavili. Zaradi drugačnega pristopa k podeljevanju dovoljenj boljšo verjetnost, da boste iskano našli, zagotavlja Apple. Razlog je preprost. Vsaka nova aktivirana Applova mobilna naprava je privzeto vključena v sistem iskanja in sposobna pošiljati podatke o sledilnikih v bližini. Če tega ne želite, morate to ročno spremeniti v nastavitvah. Na napravah z Androidom je ravno obratno. Privzeto niso vključene v sistem, če želite, da so, morate to dovoliti. Večina uporabnikov, ki ne uporablja sledilnikov, tega nikoli ne stori. Razlika ni v tehnološkem pristopu, temveč v matematični verjetnosti, da se okoli vas sprehaja več ljudi z iPhonom v žepu kot s telefonom s sistemom Android.

Oblika Xiaomijevega Taga je precej elegantna in do neke mere zanimiva. Okoli telesa se razprostira obroč, ki na enem delu izstopa, da nanj pritrdite ključe ali sledilnik pripnete na zadrgo torbe, nahrbtnika, pod sedež kolesa ali na ohišje električnega skiroja. Oziroma z njim opremite katero drugo stvar, ki je v nobenem primeru nočete izgubiti. Pri tem vsaj delno pomaga njegova velikost. Mere 46 × 31 × 7,2 milimetra niso pretirane. Če ga želite skriti, bi bile manjše še boljše, vendar tudi te zadoščajo.

Za vse, ki veliko potujete, je zanimiva ideja, da s sledilniki opremite prtljago. Zlahka boste preverili, ali so jo vkrcali na letalo in ali je že blizu traku za prevzem prtljage. Baterija tipa CR2032 zadostuje za približno leto dni, nato jo preprosto zamenjate. Osnovni namembnosti je dodan še izgubljeni način. Če nekdo sledilnik najde, lahko prek vmesnika NFC prebere vaše podatke.

Ko se tega zaveste, je uporaba preprosta in hitra. Del zaščitnega ovitka hkrati preprečuje delovanje, še preden ga kupite. Ko ga odstranite, je izolacija prekinjena in na zaslonu telefona se pojavi obvestilo, da je v bližini nova naprava. Povezal sem ga v Googlov sistem Poišči mojo napravo, tako da sem sledil navodilom na zaslonu. Od tu naprej je na meni, ali ga bom uporabljal in kam ga bom namestil.

HVALIMO:

• Podpira Applov in Googlov sistem za iskanje naprav
• Dostopna cena (16 evrov)
• Sodoben dizajn
• Primerno majhne mere

GRAJAMO:

• Ne deluje sočasno v obeh sistemih
• Ne podpira vmesnika UWB
• Pretiho oglašanje

The post KRATKI TEST Xiaomi Tag: Vse več jih je, ki ti neutrudno sledijo! appeared first on Tehnozvezdje.

Cenovne meje med dobrimi in slabimi slušalkami ni. Ne morem reči, da so vse drage odlične in vse cenejše slabe, saj se povsod najdejo bolj in manj kvalitetne. Lahko pa potrdim naslednje. Brezžične slušalke za tri stotake niso niti približno trikrat boljše od slušalk za stotaka (ali celo manj)!

Dober zvok za manj denarja

Več je razlogov, zakaj cenejše slušalke ne zaostajajo več veliko za modeli, po katerih pogosteje posegajo »avdiofili«. Glavni je verjetno napredek v oblikovanju dinamičnih zvočnih gonilnikov in uporaba novih materialov. Seveda so razlike med najcenejšimi in najdražjimi slušalkami, trdim le, da jih velika večina poslušalcev, ki prisega na sodobne glasbene zvrsti, verjetno ne bo zaznala.

Velikost gonilnikov v ušesnih čepkih je zelo različna in je pogosto v razponu od 6 do 12 milimetrov. Večji oblikujejo globlje zvok v nižjih frekvenčnih območjih, kar vpliva na njegovo splošno kakovost. Poleg tega izdelovalci vse večje vsote vlagajo v akustični inženiring. V to je vključena optimizacija oblike čepkov za izboljšanje akustike znotraj ušesa in uporaba digitalnih tehnik obdelave zvoka za izboljšanje njegove kakovosti. Posledica vsega tega je, da na trgu zlahka najdete cenovno dostopne slušalke z nadpovprečno dobrimi nizkimi, srednjimi in visokimi toni.

Nedolgo je bilo aktivno dušenje hrupa nekaj, s čimer so se ponašale zgolj najdražje slušalke. Ni več tako, čeprav je obenem res, da te pogosto še vedno učinkoviteje odpravljajo neželene zvoke. To ne pomeni, da cenejše takšne funkcije nimajo, pomeni pa, da je običajno manj učinkovita. A še vedno dovolj, da se jo splača uporabiti. Poleg tega vse pogosteje dobivajo tudi način, ki prepušča opozorilne zvoke, saj celo ušesni čepki brez aktivnega dušenja delno zvočno izolirajo poslušalca od okolice.

Celo najcenejši ušesni čepki imajo polnilno škatlico z dodatno baterijo, ki poenostavi uporabo in podaljša avtonomijo, na dotik občutljive površine za upravljanje in so na videz vse bolj očem všečni ter udobni za nošenje.

Podpora novejšim standardom

Ni nepomembno, kateri standard brezžičnega vmesnika Bluetooth slušalke podpirajo, saj je od tega odvisna avtonomija baterije, kakovost zvoka v povezavi s hitrostjo prenosa podatkov in doseg. Večina zagotavlja podporo standarda Bluetooth 5.0, nekatere celo novejše različice 5.3 (kmalu verjetno tudi 5.4). Ravno tako niso presenečenje modeli s podporo kodekom zvoka visoke razločljivosti (vsaj AAC, nekatere tudi LDAC) s cenami konkretno pod stotimi evri.

Odpornost proti vodi in prah sta naslednja pomembna tehnična podatka. Večina cenejših slušalk sicer ne bo preživela potopa v globoko vodo, a jim zato znoj in dež ne bo prišel do živega. Še ena pomembna lastnost je avtonomija. Recimo takole. Brez dušenja hrupa bo zaloga energije v bateriji čepka zadostovala za med 6 do 8 ur poslušanja z enim polnjenjem.

Zaradi poškodbe, kraje ali izgube ne bo bolela glava

Glavni razlog, zakaj so cenejši čepki boljši od dražjih, pa je pragmatičen. Ker ni nemogoče, da med vadbo ali tako iz čistega mira padejo iz ušesa, ter ker so majhni in pogosto okrogli, ni treba biti velik umetnik, da jih izgubite. Manj boli, ko izgubite nekaj cenejšega kot pregrešno dragega. A tudi, če sta skrbni in pazite, da jih ne izgubite ali poškodujete, baterija prej ali slej toliko izgubi kapaciteto hranjenja energije, da slušalke niso več resnično uporabne. Ker baterije ni mogoče zamenjati, ostane zgolj eno. Nakup novih. Ko spet pride do izraza cena.

Vse to so razlogi, zakaj so cenejše pogosta izbira, kot iščete slušalke, ki jih nameravate uporabljati med vadbo in rekreacijo. Marsikaj se lahko takrat pripeti in ko se, boste veseli, da v ušesu nimate čepkov, vrednih več sto evrov.

Naslovna fotografija DepositPhotos

The post NEDELJSKI NASVET: Zakaj je bolje kupiti cenejše kot dražje slušalke? appeared first on Tehnozvezdje.