Če bi izpostavil pomembne vidike telefona za najstnika, naj ta obiskuje višje razrede osnovne ali srednjo šolo, bi na vrh postavil naslednje:

• Solidno zmogljiv, a ne nujno »najhujši« procesor (zaradi poganjanja grafično zahtevnih iger)
• Zaslon s hitrim osveževanjem (120 Hz, spet zaradi iger, pa tudi zaradi pomikanja po družabnih omrežjih)
• Dolgo trajanje baterije in njeno dokaj hitro polnjenje
• Vzdržljivo ohišje (čeravno je ovitek tako ali tako nujen)
• Dobra selfijevska kamera (predvsem za dekleta)
• Kompaktne mere (zaradi manjših dlani in žepov)

Med manj pomembne vidike bi denimo uvrstil fotografsko (in snemalno) kakovost, kajti za ogled na zaslonih telefonov in objavo na družabnih omrežjih ima skorajda vsak nov telefon dovolj dobre kamere. Tudi sama kakovost zaslona, njegova ločljivost in svetilnost niso usodnega pomena. Kot ne količina pomnilnika, delovnega ali podatkovnega. Fino je sicer, če je prvega vsaj 8 GB in drugega 256 GB, kajti igre in večpredstavnostna vsebina zasedejo veliko, a zagotovo se da »shajati« tudi s 128 GB. Tudi na pet- ali sedemletno podporo s posodobitvami programske opreme se ne bi preveč oziral, dve ali tri leta je dovolj, tudi vsaj še dve leti po tem bo mobilnik dovolj aktualen in varen za vse aplikacije.

Po pregledu zgornjih »zahtev,« že takoj denimo odpadejo osnovni Applovi modeli, ki ne premorejo hitro osvežujočega se zaslona (zgolj 60 Hz), potem Pixli s povprečnim procesorjem in avtonomijo ter počasnim polnjenjem, slednje pa zna biti šibka točka tudi pri Galaxyjih, ki jih tepe tudi ne najboljše razmerje med ceno in opremljenostjo.

Glavna ovira, ki izloči skoraj vse potencialne kandidate, je sicer želja po otroškim dlanem prijaznih dimenzijah. Majhnih telefonov je že tako ali tako izjemno malo, takih, ki bi izpolnjevali še ostale zahteve, posebej glede baterije in polnjenja, še manj. Ali, če že so, padejo zunaj cenovnega razreda, kjer običajno iščemo telefone za mladež. Xiaomi 15, Samsung Galaxy S25 ali Vivo X200 FE so izvrstni, tudi fotografsko (kar ni med kriteriji), vendar stanejo 750 evrov ali več, zato izpadejo iz. Zato bo verjetno treba odstraniti ta kriterij in se sprijazniti, da ta mobilnik pač ne bo majhen.

Tukaj je nekaj mojih predlogov do 500 evrov.

Naj »gejmerska« izbira – Redmagic 10 Air

Najcenejši model v paleti igričarske znamke je tudi najtanjši in najlažji, s čimer je zagotovo tudi najprimernejši za najstnike. Procesor Snapdragon 8 tretje generacije, lanski paradni čip, je še vedno izvrsten, zaslon OLED je velik, svetel, brez luknje za kamero (skrita je spodaj) in podpira 120-herčno osveževanje, baterija je velika (6.000 mAh) in se polni z najvišjo močjo 80 W. Še celo glavna kamera morda ni zanič. Na ohišju sta na dotik občutljivi področji, ki ju je mogoče uporabljati kot sprožilnika v igrah. Za 500 evrov dobite konfiguracijo 12+256 GB, kar je več kot dovolj.

Podoben temu, vendar svetlobna leta manj zanimiv na pogled, je Xiaomi Poco F7 Pro.

Racionalni univerzalni dolgočasnež – Xiaomi Redmi Note 14 Pro+ 5G

Mogoče je krivično ta telefon označiti za dolgočasnega, vendar preprosto nima kakšne lastnosti, zaradi katere bi že takoj pritegnil. Toda premore zelo uravnoteženo opremljenost, za podrobnosti priporočam, da si preberete naš test. Izvedbo z 8+256 GB zdaj dobite za 389 evrov.

Živobarvna lahkokategornica – Motorola Edge 60 Fusion

Ne zaradi »lahke« opremljenosti, temveč zaradi zelo prijazne mase (178 g). Telefon, na voljo v vijolični ali turkizni barvi, se sicer ponaša s 6,67-palčnim OLED-om visoke svetilnosti in dobra ločljivosti (prav tako 120 Hz), solidnim procesorjem Mediatek Dimensity 7300, glavno kamero s spodobno velikim tipalom, 5.200 mAh kapacitete baterije in 68-vatnim polnjenjem. Če omenim še 8+256 GB pomnilnika, se kupčija za dobrih 300 evrov nikakor se sliši napačna.

Odbit in kulski – CMF Phone 2 Pro

Z 255 evri najcenejši na tokratnem seznamu, pa vendar nikakor »podhranjen« v primerjavi z ostalimi. Resda ima zgolj 128 GB prostora za podatke (ob 8 GB delovnega pomnilnika), vendar podoben procesor kot zgornja Motorola (celo z oznako Pro). Zaslon OLED ni tako zelo svetel, vendar dovolj, glavna kamera je na podobnem nivoju, zraven pa je še celo teleobjektiv. Baterije je le za odtenek manj, polni pa se počasneje. Glavna atrakcija so povsem samosvoj dizajn in nekateri inovativni dodatki, pa tudi oranžno ohišje ni zanemarljivo pri izbiranju.  

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post NAZAJ V ŠOLO: Mar sploh obstaja idealen telefon za šolarja ali dijaka? appeared first on Tehnozvezdje.

Ponudba na slovenskem trgu je zadnja leta nekoliko osiromašena v primerjavi s tujino. Največji del kolača si vedno znova odrežeta Samsung in Apple, glavna izzivalca sta Xiaomi in Honor, ne obupava Huawei, čeprav mu zunanje okoliščine niso naklonjene. Od ostalih še posebej pogrešamo znamke koncerna BBK (Oneplus, Oppo, Realme, Vivo), vsaj tri so v preteklosti že poskušale pri slovenskih operaterjih in trgovcih, vendar nato niso vztrajale. Prav tako že leta tu ne nastopa Motorola, medtem ko TCL le sporadično.

Od letošnjih novincev sta nekako najboljši vtis, gledano tudi skozi prizmo cene, naredila Honor Magic7 Pro na zgornjem in Xiaomi Redmi Note 14 Pro+ 5G na spodnjem oz. srednjem delu cenovne lestvice. Prvi je morda celo edini, ki ga lahko pogojno priporočamo tudi za izhodiščno ceno (1.300 evrov), pri vseh ostalih, vključno z omenjenim paradnim modelom linije Redmi Note 14, je za dobro vrednost nujno loviti popuste. Letošnja glavna novost, če odmislimo večinoma neupravičeno poveličevanje funkcionalnosti umetne inteligence, je sicer večanje kapacitet baterij (ponekod z vsebnostjo silicija v anodi), v nižjem cenovnem razredu tudi izboljševanje kakovosti in trdnosti ohišij, pri vrhunskih modelih lepo nadgradnjo predstavlja tudi procesor Snapdragon 8 Elite, tudi zasloni postajajo vse svetlejši, medtem ko predvsem pri kamerah kaj izstopajočega nismo videli.

Poglejmo torej dobre nakupe po posameznih kategorijah. Navajamo cene v prosti prodaji, seveda pa izpostavljeni modeli večinoma predstavljajo smiselne izbere tudi z vezavo pri operaterjih.

Majhni telefoni

Samsung Galaxy S24

Slovenija: 800 evrov (8+256 GB), tujina: 652 evrov (8+256 GB)

Letošnji Galaxy S25 ni dosti drugačen od lanskega S24, glavna in skoraj edina pomembna razlika v strojni opremi je omenjeni procesor, poleg tega se lahko nadejate še kakšne dodatne funkcionalnosti na osnovi umetne inteligence. Ali je to vredno najmanj slabih dvesto evrov doplačila, ob dejstvu, da bo tudi »stari« model še dovolj let dobival posodobitve programske opreme? Po našem mnenju ne, kajti v praksi velike razlike ne boste občutili, v vsakem primeru pa boste dobili telefon, ki ga bo veselje uporabljati, če vas le (zaradi vida ali kakšnega drugega razloga) ne vleče k večjemu zaslonu.

Google Pixel 9

Slovenija: 950 evrov (12+256 GB), tujina: 640 evrov (12+128 GB), 752 evrov (256 GB)

Še en izjemno prijeten telefon, toliko bolj zaradi programske opreme z zelo malo nepotrebnimi dodatki. Seveda je v središču marsikaj, kar nudi Google, a to se da ignorirati. Za razliko od Samsungovih modelov kamera ne nudi optične povečave in procesor je manj zmogljiv, toda zaslon je za odtenek večji in svetlejši. Baterija sicer nominalno nudi večjo kapaciteto, toda avtonomija v praksi ni nič daljša. Kdor želi še teleobjektiv, boljšo selfijevsko kamero in višjo ločljivost zaslona, naj poseže po modelu Pro, ki ga je prav tako mogoče dobiti za dokaj sprejemljivih 912 evrov (12+256 GB).

Apple iPhone 16E

Tujina: 675 evrov (8+128 GB)

Najnovejši iPhone je že deležen prvih pocenitev, a žal se je edina različica s kolikor toliko dobro ceno izhodišča z zgolj 128 GB prostora za podatke. Komur to zadostuje, dobi dokaj zmogljiv in sodoben telefon, za razliko od predhodnikov z oznako SE, ki pa nikakor ni brez pomanjkljivosti. Zadaj ima zgolj eno kamero in ne podpira nekaterih zmožnosti, pomembnih za Applov ekosistem.

Zmogljivi telefoni

Oneplus 13

Tujina: 922 evrov

Znamka Oneplus je prehodila kar dolgo pot od ponujanja telefonov, ki so za nekaj sto evrov manj izzivali najboljše, do tega, da s slednjimi tekmuje neposredno. Model 13 je kljub temu, da je v večini pogledov najmanj primerljiv, morda ima še najbolj opazen zaostanek pri kamerah (a tudi tam nikakor ni slab), še vedno nekoliko cenejši, zato je zagotovo zanimiva opcija za vse, ki ne bi šli v teritorij od 1.200 evrov navzgor, kjer najdemo večino konkurence.

Honor Magic7 Pro

Slovenija: 1.300 evrov

Letošnji paradni Honorjev telefon predstavlja nežno nadgradnjo lanskega, predvsem se pozna pri procesorju in periskopskem objektivu fotoaparata. Zaslon je tokrat povsem raven, kar bo nekaterim bolj všeč. Ker glede na zmožnosti ni dražji od konkurentov in ker se (ergonomsko zame bolj prijetnega) predhodnika ne da dobiti ceneje, je tu povsem pravilna izbira aktualnega modela.

Srednji razred

Samsung Galaxy S24 FE

Slovenija: 750 evrov (8+256 GB)

Ker ni dosti cenejši kot v večini pogledov boljši S24, je zanimiv predvsem za tiste, ki želijo večji zaslon, a zato vseeno ne bi plačali nekaj stotakov več, kolikor bi bilo treba za enega od modelov Plus. Vsekakor vsestransko dober izdelek, ki pa mu malo zmanjka do vrhunskega nivoja.

Xiaomi 14T in 14T Pro

Slovenija: 499 evrov (12+256 GB) in 649 evrov (12+512 GB), tujina: 410 evrov in 594 evrov

Za razliko od »številčne« ima serija T pri Xiaomiju običajno dokaj hitro zelo dobro vrednost za ceno. Še posebej cenejši, ki je le za odtenek manj zmogljiv in slabši na fotografskem področju, ponuja res veliko za 500 evrov ali še manj. Serija Redmi in podobni se ne morejo kosati z njim. Po dražjem posezite predvsem, če res potrebujete 512 GB podatkovnega pomnilnika.

Vivo X200

Tujina: 819 evrov (12+256 GB)

V marsičem zelo podoben kot Oneplus 13, z nekoliko manjšim in manj svetlim zaslonom, vendar enakimi zmogljivostmi in enakovredno fotografsko izkušnjo, še celo za odtenek boljšo pri makro fotografiji. Žal ima ta različica nekoliko manjšo kapaciteto baterije kot tista, ki jo prodajajo na drugih delih sveta. Toda cena je privlačna.

Redmagic 10 Pro

Tujina: 649 evrov (12+256 GB)

Igričarski monstrum, ki se v marsičem, razen v kamerah, lahko primerja z vsemu »ultrami.« Kdor želi ali rabi najboljše zmogljivosti, fizične sprožilnike in najdaljše trajanje baterije, ima tu cenovno najbolj zanimivo opcijo.

Nubia Z60S Pro

Tujina: 449 evrov (12+256 GB)

Nubijin model, ki je nekoliko bližje običajnim, kot ultre tega proizvajalca. Ohišje je prijetnejše za držanje, kamere podobne, vendar za odtenek manj radikalne (sprednja ni skrita pod zaslon), procesor je dve generaciji starejši, vendar še vedno dovolj zmogljiv, še najbolj vprašljiva je podpora s posodobitvami. Toda za navedeno ceno dobite veliko, nenazadnje izvrsten zaslon in hitro polnjenje baterije

Poco F7 Pro

Tujina: 482 evrov

Eden od tistih, ki na prvi pogled nudijo vse. Velik in lep zaslon, zmogljiv procesor, veliko baterijske zaloge, hitro polnjenje, spodobno glavno kamero. Cena s kuponom pade celo pod 500 evrov, torej je med cenejšimi v tej druščini.

Razred pod 500 evri

Xiaomi Redmi Note 14 Pro 5G

Slovenija: 369 evrov (8+256 GB), tujina: 307 evrov (8+256 GB)

Četudi smo zgoraj omenjali »Plusa,« je gospodarnejši nakup »običajni« Pro, ki sicer v določenih vrlinah nekoliko zaostaja, vendar ne toliko, da bi ga a priori odsvetovali. V trenutni akciji se nam zdi boljša izbira.

Nothing Phone (2a)

Tujina: 307 evrov (12+256 GB)

Resda je aktualen že (3a), vendar je predhodnik za zdaj cenovno bolj zanimiv in v strojnem pogledu ne zaostaja veliko. Procesor je zadosten, pomnilnika dovolj, glavna kamera solidna, zaslon ustrezen, tako da se ni nad čem pritoževati.

Poco X7 in X7 Pro

Tujina: 236 evrov (8+256 GB) in 327 evrov (8+256 GB)

Podobna formula kot pri F7, le da stopničko nižje. Pro ima zmogljivejši procesor, večjo baterijo in ultra hitro polnjenje, pa tudi lepši dizajn, zato se po splača poseči po njem.

The post Kateri telefon naj kupim? (pomlad 2025) appeared first on Tehnozvezdje.

Najbolj markantna med vsemi sta Samsungova Galaxy Z Fold5 in Galaxy S23+, pa morda še Honor Magic5 Pro, a do njega pridemo kasneje, začeli bomo z najdražjim, torej s Foldom. Prepogljivček pete generacije je v različici z 256 GB prostora za podatke, ki bo skoraj zagotovo zadostovala vsem, razen uporabnikom z zelo specifičnimi potrebami, ti lahko posežejo po 512 GB, cenejši 240 evrov od običajne cene v najvišjem naročniškem paketu (Največ). V primerjavi s prejšnjo generacijo so ga konkretno izboljšali na nekaj zelo pomembnih področjih. Tečaj je še bolj premišljen in zdaj se zaradi tega naprava zapira brez špranje ter je posledično tanjša in bolj šik. Hlajenje (zmogljivejšega) procesorja je bolj učinkovito, s tem pa je Fold še bolj suvereno pri vrhu najbolj primernih telefonov za gejmerje. Če si ga zelo želiš, je zdaj kar dobra priložnost za nakup.

Galaxy S23+ letos ni tako zelo očitna dobra vrednost za denar v višjem cenovnem razredu kot je bil lani Galaxy S22+, pa vendar ga ne gre prehitro odpisati, še posebej, kadar mu znižajo ceno. Pridobil je procesor Snapdragon, kar glede na Exynose predstavlja precejšen napredek, tudi pri kakovosti fotografije in videa, ne zgolj pri zmogljivostih in trajanju baterije. Še vedno gre za izredno kompetenten mobilnik, vseeno pa že pozimi z S24+ pričakujemo kaj konkretno novega.

Galaxyja A14 in S21 FE preskočite. Prvi je eden od tistih v nehvaležni poziciji, ko ne dosti dražji (gledano na absolutni znesek, ne odstotkovno) nudijo bistveno več, drugi pa je že močno v letih in sredi decembra končno dobiva (že pred časom predstavljenega) naslednika.

Oba telefona Xiaomi v tej akciji sta med mojimi ljubšimi – iz l. 2022. Sta namreč lanska modela in iskreno povedano ne vem, od kod so ju potegnili semkaj. Ne rečem, da nimata določenih adutov, in v nekaterih pogledih sta mi celo bolj všeč kot naslednika. Xiaomi 12 je izjemno prijeten za uporabo z ukrivljenim zaslonom – letošnji 13 ima ravnega in tudi oglato ohišje –, še posebej za ljubitelje majhnih telefonov, in premore bolj ali manj vse, kar si želimo, z izjemo pravega teleobjektiva. Toda njegova težava je dokaj požrešen procesor Snapdragon 8 prve generacije, zaradi česar je avtonomija baterije povprečna. To težavico sicer v pretežni meri omilita hitro polnjenje (66 W) in možnost brezžičnega. Tudi zaslon je pri nasledniku mnogo kvalitetnejši, še posebej glede prikaza bele barve in njenih odtenkov.

Pri »lahki« izvedbi je Xiaomi šel v nasprotno smer. Medtem ko je bil 12 Lite oglat in z ravnim zaslonom, je 13 Lite prijetno zaobljen in z ukrivljenim zaslonom. Žal ima zgolj mono zvočnik, kar je korak nazaj od prejšnjih stereo zvočnikov, toda v vsem ostalem, z izjemo baterije, kjer smo tam-tam, smo večinoma videli napredek. Zato morda lanski model ni več tako zelo zanimiv.  

Četudi je 12 res simpatičen telefon in sem ga kakih deset mesecev uporabljal za svojega primarnega ter bil z njim zelo zadovoljen, nakupa vseeno ne priporočam, saj cena ni tako spektakularna, v bistvu je celo višja kot v akcijah pred enim letom, novejši procesorji pa so pokazali, da je bil Snapdragon 8 prve generacije dejansko preveč energijsko požrešen. V kolikor vam večji telefon ne predstavlja problema in lahko pogrešite brezžično polnjenje, boste zelo verjetno na boljšem z modelom 13T. Po drugi strani je 12 Lite lahko še vedno soliden nakup, toda še malenkost cenejši Redmi Note 12 Pro 5G v praksi ni dosti slabši in bo verjetno imel podporo s posodobitvami programske opreme leto dlje.

Od modelov Honor lahko Magic5 Lite opišemo zelo na kratko. Lep, s kakovostnim ohišjem in vzdržljivo baterijo, a podhranjenim procesorjem in povprečnimi kamerami. »Pravi« Magic 5 Pro je seveda popolnoma drugačna zver, saj v marsičem parira Samsungovemu Plusu ali ga celo prekaša, denimo pri kateri od kamer (vendar ne vseh in zagotovo ne pri snemanju videa). Še najmanj nam je všeč ohišje z izrazito izboklino za foto-video sklop, čeprav je lepo zaobljeno, saj je telefon velik in težak. Honor je v zadnjih letih bistveno izboljšal svojo programsko opremo, toda obljuba glede posodobitev še vedno ni na ravni Samsunga. Težava tega telefona je v tem, da za enako ceno – tako je tudi zdaj v akciji – težko prevlada nad »varno izbiro« bolj uveljavljene znamke. A kdor se bo vseeno odločil zanj, bo skoraj zagotovo navdušen.

Honor 70 je podobno kot Xiaomi 12 Lite prejšnja generacija, vendar s to razliko, da je novejši 90 na videz skoraj popolnoma enak. Napredoval je procesorsko in pri glavni kameri, širokokotna pa je bila na 70-ici celo boljša. Slednji je za enak denar kot Xiaomi 12 Lite, s katerim si delita sličen procesor, bolj prijeten za držanje in nudi večji ter lepši zaslon (oba sta sicer 120-herčna). O tem, pri katerem se kamere izkažejo bolje, bi lahko razpravljali, glede trajanja baterije in hitrosti polnjenja pa sta zelo izenačena.

The post ČRNI PETEK: Pregled telefonov v Telemachovi akciji appeared first on Tehnozvezdje.

V zmogljivejših in posledično dražjih telefonih so se že pred časom uveljavili zasloni OLED. Ko je lani jeseni z linijo iPhone 12 še Apple prešel na to tehnologijo pri vseh novih modelih, v zgornjem cenovnem razredu skoraj ne srečamo več ničesar drugega. Celo v srednjem cenovnem razredu so že v večini, čeprav predvsem višja hitrost osveževanja kdaj še narekuje kakšno drugo izbiro, medtem ko v nižjem razredu še vedno prevladujejo zasloni LCD. Vendarle se letos situacija toliko spreminja, da lahko vsakomur, če le ne kupuje nečesa res poceni, priporočimo izbiro modela s to zaslonom OLED.

Prednosti tehnologije, pri kateri je vsaka pika na zaslonu svoj izvir svetlobe – v bistvu sestavljena iz več diod –, so logične in očitne. V prvi vrsti je črna res črna in kontrasti bistveni višji, kajti pri tehnologiji tekočih kristalov je vsaj nekaj osvetlitve zaslona ves čas vključene in tako črna vedno dobiva malce sivinske pridiha. OLED ponuja tudi živahnejše barve, še posebej v telefonih, kjer zaradi zasnove diod odpade potreba po barvnem filtru. Boljša je tudi enotnost zaslona, seveda pa se še vedno lahko pokažejo razlike v kalibraciji med različnimi primerki, a so za običajne uporabnike zanemarljive. LCD-ji so sicer tradicionalno ponujali boljšo svetilnost, toda odkar so tudi OLED-i korenito prestopili mejo tisoč kandel na m², je še ta prednost izginila. V osnovi sicer porabijo več energije, ker pa so zaradi prave črnine zelo primerni za uporabo temne teme uporabniškega vmesnika, se na ta račun razlika nekoliko zmanjša. Z njimi lahko zaživi tudi prikaz informacij na izključene zaslonu ali, kot to običajno poimenujejo proizvajalci, vedno vključen zaslon.

Pri telefonih se je resda uveljavila oznaka AMOLED, vendar gre za isto stvar, saj tisti dodatek Active Matrix (AM) pove zgolj to, da tranzistorji in kondenzatorji (»aktivno«) skrbijo za stanje vsake pike v zaslonski matriki. Vrsta zaslona je torej OLED, res pa je razlika med temi OLED-i in tistimi pri televizorji. Pri slednjih so namreč izvor vseh pik bele ali modre organske diode (druge z belim premazom), medtem ko imajo zasloni mobilnih naprav diode RGB – rdeče, zelene in modre. Pri čemer ima vsaka pika – skupno število pik pove ločljivost zaslona – zelene diode, medtem ko je rdečih in modrih polovično število (t. i. razporeditev PenTile), zaradi česar je dejanska ločljivost teh zaslonov manjša od oglaševane in tako QHD (1440p) ni tako nesmiselna, kot nekateri menijo, da je.

Izbira se veča, kompromisov je vse manj

Iz izkušenj lahko povem, da imam raje najcenejši OLED kot kakršen koli LCD. Četudi je osveževanje »samo« s 60 Hz, je slika toliko lepša, črnina tako prepričljiva in vabljiva, barve tako privlačne, kontrasti tako dobro, da to v vsakem primeru odtehta mogoče na trenutke malce cukajoče pomikanje po vsebini. Pa tega marsikdo sploh ne bo opazil, ker so sodobni procesorji dovolj zmogljivi in androidne preobleke (iOS pa sploh) toliko optimizirani, da je zatikanje res zelo redko.

Novejši modeli iz nižje ali spodnjega srednjega cenovnega razreda pa imajo že res lepe zaslone OLED. Konec lanskega leta sem testiral Realme 7 Pro in to je bil eden prvih poceni telefonov (stane 300 evrov v prosti prodaji), ki mu nisem mogel ničesar resnega zameriti. Najboljša sprememba, ki jo je proizvajalec naredil od modela 6 Pro na 7 Pro pa je bila ravno zamenjava zaslonske tehnologije. Kajti prejšnji LCD z višjo frekvenco osveževanja so nadomestili s solidnim (60-herčnim) OLED-om. Zdaj je na vidiku že Realme 8 Pro, z enakim ali zelo podobnim zaslonom, pri katerem pa je edina konkretna razlika v tipalu glavne kamere, to je po novem 108- namesto 64-milijonskega.

Kmalu prihaja v prodajo Xiaomi Redmi Note 10 Pro s 120-herčnim OLED-om, ki bo prav tako stal okrog 300 evrov, in lahko potrdim, da je zaslon za to ceno neverjeten. Nasploh telefon deluje kot zelo resen konkurent omenjenima modeloma Realme, sploh glede fotografije, ima tudi malce hitrejši procesor, je pa nekoliko večji in zato malce manj prijazen za uporabo. Tudi Samsungov Galaxy A52 (5G), ki je malce dražji, ima soliden zaslon OLED, malce slabšega glede kontrastov in svetilnosti kot omenjena, pa vendar precej izboljšanega glede na lanskega Galaxyja A51. In za razliko od kitajskih konkurentov je Samsung čitalnik prstnih odtisov po vzoru dražjih telefonov vgradil v sam zaslon, kar je zame bolj priročno.

Še enkrat bom ponovil, kar sem poudarjal že pri testu telefonov Realme 7 in 7 Pro. Razlika med mobilnikom za 200 in tistim za 300 evrov je običajno zelo, zelo opazna. Res bi kdo dejal, da je drugi za 50 odstotkov dražji od prvega, vendar je tudi za vsaj toliko boljši. V zaslonu, procesorju, fotoaparatu in opremljenosti ter delovanju nasploh. Sto evrov v absolutnem znesku, če pustimo ob strani odstotke oz. zvišanje, ni tako zelo veliko. Če to razdelimo na dve leti, pridemo na dodatne štiri evre na mesec pri plačilu operaterju. Večina tako ali tako kupuje telefone z vezavo in če mesečni obrok za izbrani model stane deset namesto šest evrov, to še vedno ni drastično veliko, telefon pa daje neprimerno več zadovoljstva med uporabo.

Edini potencialen zadržek proti zaslonom OLED je občutljivost na utripanje. Pri teh zaslonih je namreč težje uravnavati svetilnost kot pri LCD-jih, običajno proizvajalci to počnejo z zelo hitrim »prižiganjem« in »ugašanjem« posameznih diod. Pri polni svetilnosti tako ni težav, pri zmanjšani pa se lahko pojavi utripanje. Še zdaleč ne pri vseh zaslonih in marsikdo ga niti ne opazi, so pa (redki) uporabniki, ki lahko zaradi tega dobijo tudi glavobol. Glede na razširjenost tovrstnih zaslonov in malo poročil o težavah, ni treba skrbeti. Pri zaslonih prenosnikov je bila vsaj pri prvih generacijah težava tudi v kalibraciji barv, toda na telefonu se skoraj nihče ne ukvarja s profesionalnim obdelovanjem fotografij ali grafičnim oblikovanjem, da bi bilo to pomembno.

Zaključek je tako podoben kot pri televizorjih. OLED je toliko boljši od LCD-ja, da to mora biti pomemben vidik pri odločanju. Za razliko od televizorjev pa so telefoni s tovrstnimi zasloni že toliko cenovno dostopni (in spodobni tudi v drugih lastnostih), da res ni več dobrih razlogov za nakup česa drugega.

The post SOBOTNO IZBIRANJE: Naslednji telefon mora imeti zaslon OLED appeared first on Tehnozvezdje.

Seveda bi bilo fino v garaži imeti kakšnih pet avtov. Poleg omenjenih dveh iz uvoda še kabrioleta, resnega terenca in starodobnika. Enako ne bi bilo napačno, če bi na polici čakalo pet telefonov.  Eden za fotografiranje, drugi za Youtube, tretji za družabna omrežja, četrtega za igre in tako naprej. Na žalost pa si take kolekcije lahko privoščijo redki. Glede telefon sem kajpak nekoliko zunaj običajne kategorije, kajti koncept enega samega telefona mi je tuj. Vedno jih sočasno uporabljam več, čeprav imam enega kot primarnega. Kot rečeno pa nas je malo takih, večina izbere določen model in ga potem ima nekaj časa. Leto, dve ali dlje. Izbiranje pa bo očitno vse bolj podobno opisani situaciji z avtomobili. Na eni strani bodo telefoni, ki morda ne bodo zelo izstopali, a jim ne bo mogoče očitati kakšne večje pomanjkljivosti. Na drugi strani pa modeli z enim ali dvema vidikoma za »vau!«, toda potem vsaj toliko resnimi kompromisi.

Vzemimo nekaj primerov, da bo jasno, o čem govorim. Applov novi iPhone SE ali Xiaomijev Poco F2 Pro sta primera mnogobojcev. Telefona, ki želita biti dobra v vseh disciplinah. Na drugi strani sta Realme X3 Superzoom ali Nubia Red Magic 5G. Specialista za eno disciplino. Vsi ti telefoni so cenovno pozicionirani nekje med 500 in 600 evri. Toda kupce nagovarjajo precej različno. Prva dva se predstavljata kot paradna izdelka za nižjo ceno od pravih paradnikov. Seveda imata določene »luknje«, kot so zastarela oblika, samo en fotografski objektiv in majhna baterija pri iPhonu ali odsotnost brezžičnega polnjenja in uradne vodotesnosti ter »zgolj« osveževanje zaslona OLED s 60 Hz pri Pocofonu. Pa vendar sta nekoliko bolj zaokrožena kot druga dva, pri katerih želi izstopati in mamiti točno določena lastnost.

Realme (kot cenejšo znamko jo je uvedel Oppo) kot edini telefon v tem cenovnem razredu v fotoaparatu ponuja »periskopski« petkratni zum, torej optično povečavo, kakršno imajo dvakrat dražji modeli. Poleg tega pa denimo še 120-herčno osveževanje zaslona, ki pa je LCD, ne OLED. Tudi tu ni zaščite IP in polnjenja Qi, procesor pa je lanski in zato manjka podpora za 5G, kar pa je še najmanjši problem in morda celo dobrodošlo, da cena ni previsoka. Red Magic (sodi pod okrilje podjetja ZTE) pa se kot igričarski telefon baha z vgrajenim ventilatorjem za hlajenje procesorja (ta je seveda Snapdragon 865, kot je tudi pri Pocu) in osveževanjem zaslona s kar 144 Hz, pri čemer pa dotike zaznava s 300 Hz, torej 300-krat na sekundo). Pri igričarskih modelih je običajno glavna žrtev fotoaparat, ki ni na nivoju ostalih v istem cenovnem razredu, pa tudi ohišje je pogosto debelejše, težje in daje manj premijski občutek.

Zdi se, da mnogi proizvajalci zdaj poskušajo loviti mejo 500 evrov, z večjo shrambo zlesti do 600 ali največ 700. Višje gor so iPhoni, Galaxyji S, Huaweiji P in še peščica povzpetnikov, toda malo prostora za uspeh. V opisanem razredu pa se je odprla precejšnja praznina in letos utegne biti še posebej pomemben, ker bo korona kriza skoraj zagotovo znižala povprečno prodajno ceno telefonov. Kdor bo torej ujel pravo mešanico vrhunskih lastnosti in malenkostnih kompromisov pri približno petsto evrih, bi znal biti pravi »vojni« dobičkar. Zanimivo pa bo videti, ali bo to model, kot je Poco, ki naj bi bil zelo vsestranski, ali bo kateremu z določeno posebnostjo uspelo prepričati večji delež kupcev.

Seveda pa obstaja še možnost, da bo glavna zvezda prišla iz še nižjega cenovnega razreda, denimo prihajajoči Pixel 4a, če z njegovo uvedbo na trg ne bodo odlašali predolgo, ali kakšen od kitajskih predstavnikov, ki jih še nisem omenil. Realme in Xiaomi imata še nekaj kandidatov v razredu med 200 in 350 evri, ki bi znali ob pravem marketingu in podpori operaterjev znova priti med prvo peterico najbolje prodajanih. Tam je poskusov z izstopanjem manj, ker je pač stroškovna omejitev večja, vendar tudi že vidimo denimo 90-herčni zaslon za približno 230 evrov (Realme 6) ali 5G za 350 evrov (Xiaomi Redmi 10X 5G). Zdi se, da bo vsak proizvajalec poskušal z nečim svojim, se nekako razlikovati od množice, uporabniki pa se bomo morali odločati, katere lastnostni telefonov so nam bolj pomembne.

The post Kakšen telefon bi raje, solidnega mnogobojca ali specialista za posamezne discipline? appeared first on Tehnozvezdje.