Skoraj vsakemu izdelku, ki je na trgu že toliko časa, cena pade za vsaj deset do dvajset odstotkov, mnogim še bolj. Vemo, da so Applovi precej bolj odporni proti temu trendu, ker celotna prodajna veriga striktno deluje v tej smeri, toda znižanje za štiri odstotke? Podobno je pri iPhonu 11, kjer je pocenitev petodstotna, kar znese – ne boste verjeli – 37 evrov. Ob tem, da so izdelki z jabolčnim znakom v Sloveniji že tako ali tako po pravilu za nekaj deset ali celo nekaj sto evrov dražji kot v tujini. Omenjeni iPhone SE je v Avstriji in Nemčiji že od vsega začetka naprodaj za 479 evrov, kar je tudi po znižanju na 488 še vedno nižja cena od slovenske. In, ne, razlog nikakor ni samo višji DDV, kajti z nemškim, 19-odstotnim, bi bil ta isti telefon v osnovi, pred zdajšnjo akcijo, s 495,50 evri še vedno dražji kot v Nemčiji. V Avstriji imajo 20-odstotni DDV, pa kljub vsemu uspejo imeti enako ceno kot v pri zahodnih sosedih.

Še dodatno so tovrstne »akcije« neprijazne, ker se v njih skoraj vedno znajdejo zgolj osnovne različice, tiste s premalo podatkovnega pomnilnika. Konkretno pri omenjenih telefonih to pomeni 64 GB. V obeh primerih je doplačilo za različico s 128 GB dokaj razumno, približno 50 ali 60 evrov. Toda zdaj znaša 90 oz. 76 evrov. Na nemškem Amazonu iPhone SE 128 GB stane le malenkost več kot v Sloveniji 64 GB. Tovrstne promocije so malodane žalitev za kupce in podcenjujejo tako njihovo percepcijo, kaj je dobra kupčija, pa tudi zmožnost presoje o kakovosti in vrednosti samih izdelkov.

Za iPhone SE sem lani zapisal in povedal, da je presenetljivo dober. Sploh pri fotografiji in v hitrosti delovanja, kar pa še ne pomeni, da ponuja tudi dobro vrednost za ceno. Sploh pa leto kasneje, ko se je na trgu pametnih telefonov že marsikaj zgodilo, ko smo videli prodor nekaterih finih tehnologij in lastnosti tudi v cenovni razred pod 400 ali celo pod 300 evri (veliki zasloni OLED, tudi s hitrejšim osveževanjem, hitro polnjenje, podpora za 5G, …) in ko je še bolj očitna precejšnja zastarelost zasnove tega najcenejšega Applovega mobilnika, sploh pri zaslonu (tehnološko in glede velikosti) in foto-video modulu. Njegovo ceno je bilo v Evropi in še toliko bolj v Sloveniji vseskozi težko upravičiti in še težje o njem govoriti kot o »poceni«, dostopnem telefonu, kot so ga s 399 dolarji (približno 435 z njihovimi davki) pozicionirali na domačem tržišču. Po preračunu v času pisanja to znese 371 evrov in pri taki ceni se seveda ocena bistveno spremeni. Če bi ga potem še pocenili za štiri ali pet odstotkov, bi bili že na 350 evrih, vendar so to sanje, kajti vsi proizvajalci imajo v zadnjih letih preračun v slogu znesek v evrih = znesek v dolarjih x 1,2.

Nikakor ne trdim, da proizvajalci, uvozniki in trgovci drugih znamk ne poskušajo česa podobnega. Vsak bi rad prodal celotno količino po taki ceni, kot si je v začetku zamislil, toda realnost narekuje popuste, kajti vedno prihajajo novi, boljši modeli, tehnologija se ceni, treba se je znebiti zalog. Čeprav nekatere ostajajo in so tudi po več letih še naprej v ponudbi. Sploh pri operaterjih, pa tudi v mnogih spletnih trgovinah je mogoče najti določene prastare telefone po skoraj izvirnih cenah. Podobno ponekod na nevedne kupce prežijo več let stari prenosniki (da sploh ne govorim o prazgodovinskem Macbooku Air, ki se kot zombi vedno znova pojavlja v »super akcijah«) televizorji in druge naprave. Kot sem že pisal, nakup modela prejšnje generacije lahko pomeni dobro izbiro, lahko pa tudi ne. Še posebej, če cenovna razlika ni dovolj velika (ob predpostavki, da novi prinaša konkretne izboljšave).

Vsekakor pa so popusti z enomestnimi številkami in njihovo obsežno oglaševanje neprimerni. Ponudba naj bo konkretna, vabljiva, ali pa naj je ne bo. Tovrstnih nakupov, ki so bili že prej zelo na meji solidnih, ne morem priporočati. Tako zaradi vrednosti za ceno kot zaradi odnosa do kupcev. Za dejanska priporočila pa seveda spremljajte naše teste.

The post Pocenitev lanskega iPhona za dvajset evrov ni vredna niti oglasov in še manj tvoje pozornosti appeared first on Tehnozvezdje.

Po podatkih raziskovalnega podjetja Omdia je Apple v prvih treh mesecih leta uspel prodati 19,5 milijonov primerkov iPhona 11. Naslednji trije modeli na lestvici – Samsung Galaxy A51 ter Xiaomija Redmi Note 8 in Redmi Note 8 Pro – so skupaj komaj presegli to številko. Lanski šampion v enakem obdobju je bil iPhone XR s 13,6 milijoni prodanih kosov. Ta telefon pa je tudi letos še vedno v prvi peterici, takoj za omenjeno četverico in tik pred še dvema Applovima modeloma – 11 Pro Max in 11 Pro. Mednju se je vrinil še en nizkocenovni Samsung – Galaxy A10s. Deseterico pa zaključujeta dodatna predstavnika korejskega proizvajalca, na koncu Galaxy A30s, na devetem mestu pa paradni Galaxy S20+, ki torej v začetnem četrtletju (resda je bil naprodaj samo en mesec) ni uspel prehiteti največjih konkurentov iz jabolčnega tabora.

Samsungu je, kot navajata Omdia in tudi južnokorejski medij The Elec, uspelo v omenjenem obdobju prodati tri milijone in pol Galaxyjev S20+, ki je najbolj priljubljen od trojice galaktičnih dvajsetic. Lani je Galaxy S10+ v prvem četrtletju našel več kot pet milijonov kupcev, enako pa tudi običajni Galaxy S10. Celotna družina Galaxy S20 je do konca marca dosegla 8,3 milijonov prodanih, lani pa so Galaxyji S10 prepričali približno petdeset odstotkov več kupcev.

Applovo vodstvo sploh ni presenetljivo. »To je rezultat strategije z zelo omejenim številom modelov. Podjetje se osredotoča na to, da posamezen izdelek privlači kar najširše občinstvo, zaradi česar so prodajne številke visoke,« je komentirala Jusy Hong iz Omdie. In dodala, da je Apple pri iPhonu 11 uspel zadeti pravo ravnotežje med lastnostmi in ceno. Kljub temu, da je bil telefon že v štartu cenejši kot iPhone XR, je v primerjavi s tem zaradi bistveno izboljšanega fotoaparata predstavljal očiten napredek. Kar smo izpostavili tudi v našem nedavnem svetovalniku o kupovanju iPhonov.  

Samsung je letos morda nekoliko precenil trg, še posebej v ZDA je verjetno nastavil previsoke cene in preveč upov polagal na ultrapremijskega Galaxyja S20 Ultra ter podporo za omrežja 5G, kar sicer tepe skoraj vse androidne proizvajalcev. Obenem pa ni pripravil cenejše izvedenke, kot je bil lani Galaxy S10e. Vseeno pa je za zdaj daleč prvi med proizvajalci telefonov 5G in njegovi cenejši modeli se še vedno prodajajo izjemno dobro. Presenečenje v prvi peterici je Xiaomi, ki toliko svojih predstavnikov še nikoli ni imel tako visoko. Z linijo Redmi Note 8 mu je očitno prav tako uspelo zadeti zelo dobro vrednost za ceno in izstopati v razredu do približno 250 evrov. Pri tem sta mu zagotovo pomagala dva faktorja. Delna selitev kupcev v nižji cenovni razred in težave Huaweija, ki pri novim modelih ne more več uporabljati Googlovega Androida.

The post Iphone 11 kraljuje, Galaxy S20 zaostaja za pričakovanji appeared first on Tehnozvezdje.

Novi Macbook za enako – nikakor nizko – ceno kot prejšnji prinaša večji in svetlejši zaslon, a ostaja na zelo podobni zunanji velikosti. Le za malenkost je večji in debelejši, pa za približno 20 dag težji, tako da zdaj tehta okrogla dva kilograma. Še bolj kot dodatne zaslonske površine pa se bo večina kupcev razveselila tipkovnice z obilico »izboljšav«. V navednicah zato, ker se je v bistvu Apple samo vrnil k temu, kar je že ponujal pred letom 2016, ko je prešel na nesrečne tipke v »metuljčastim« mehanizmom. Zdaj so pod tipkami znova »škarjice«, zaradi česar je trpežnost in zanesljivost večja, hoda pa je za cel mm. Vrnila se je tudi tipka esc, na desni strani prilagodljivega traku pa je tipka s čitalnikom prstnih odtisov Touch ID. Zanimivo je, da ni prepoznave obraza Face ID in da je kamera ostala na mizerni ločljivosti 720p. Kar pa je ena redkih želja po napredku, ki so ostale neizpolnjene. Druga je verjetno vmesnik za brezžična omrežja, ki ni napredoval na Wi-Fi 6, temveč je ostal pri standardu ac (Wi-Fi 5).

Računalnik poganja ali šestjedrni procesor Core i7 ali osemjedrni Core i9, vsi so predstavniki devete generacije (Intel še ne ponuja primernih procesorjev desete generacije, torej takih s porabo 45 W), v bistvu enaki kot že v zadnji izdaji Macbooka Pro 15, pri čemer je ključno to, da so menda bistveno izboljšali hlajenje. Standardno je vgrajenega 16 GB pomnilnika DDR4 (2666 MHz) in 512 GB diska SSD, kar je morda na spodnji meji za resne ustvarjalce, a vseeno veliko bolje kot pri 13-palčnem Macbooku Pro, kjer se vse skupaj začne s konfiguracijo 8/128 GB. Pomnilnik je mogoče nadgraditi na 64 GB, disk pa komaj verjetnih 8 TB, a seveda to dvoje skupaj stane več kot prenosnik v osnovi (v Nemčiji 2699 evrov). Grafična »kartica« je Radeon Pro 5300M s štirimi gigabajti pomnilnika DDR6, kupec pa se lahko odloči tudi za Radeon Pro 5500M z enako količino pomnilnika ali pa z osmimi gigabajti. »Polno« opremljen Macbook Pro 16 bi v Nemčiji stal čez sedem tisoč evrov.

V Applu poudarjajo še zvočnike in mikrofone novega modela, ki menda prav tako omogočajo profesionalno delo. Sistem šestih zvočnikov, med njimi namenskimi nizkotonci, naj bi glasbenikom, podkasterjem in videografom prinesel »najbolj napredno avdio izkušnjo v prenosniku doslej.« Trije mikrofoni pa obljubljajo snemanje na ravni namenskih zunanjih mikrofonov. Poslušal sem video na Youtubu, posnet z njimi, česar ne bi nikoli uganil.

Prenova večjega Macbooka Pro je še izdatnejša in z večjim posluhom za dejanske uporabnike kot poletna osvežitev manjšega. Slednji je sicer spodoben računalnik, toda omenjene skopo odmerjene količine prostora za podatke ter še vedno nezamenjana tipkovnica kličeta po dodatnem lišpanju, ki bo verjetno sledilo prihodnjo pomlad. Toda skupaj z modernim Macbookom Air in prihajajočim namiznim računalnikom Mac Pro ima Apple po več letih znova zelo prepričljiv nabor PC-jev. Dražjih od modelov s sistemom Windows, vendar v marsikaterem pogledu tudi boljših.

Podobno lahko letos trdimo še za iPhone, iPad, Apple Watch in slušalke Airpods. Telefoni resda niso prinesli ničesar inovativnega, nobenega divjega eksperimentiranja s fotografskimi objektivi in tipali, zasloni so ostali pri osveževanju 60 Hz, niso se razširili na celotno sprednjo stran in tudi nobenega ekskluzivnega materiala nismo dočakali. Premorejo pa bolj ali manj vse, kar danes (tudi zahtevni) uporabniki pričakujejo, v nekaterih vidikih so med najboljšimi ali celo povsem na vrhu, denimo v snemanju videa (še posebej s sprednjo kamero, a tudi z glavnimi), odlični so tudi v fotografiji in glede trajanja baterije. Tablice iPad tako ali tako nimajo resne konkurence, z »osamosvojitvijo« sistema iPadOS pa so postale še uporabnejše, saj je zdaj res mogoče uporabljati več aplikacij naenkrat, na naprave prenašati datoteke in pogosto pustiti prenosnik doma. Apple je razširil paleto teh izdelkov in zdaj manjka le še eden res dostopen, za kakšnih 250 evrov.

Korak v to smer so nedavno storili pri pametni uri, saj so v prodaji pustili tretjo generacijo, ki že ima večino pomembnih lastnosti aktualne petice, seveda z izjemo zaslona, ki lahko vedno kaže čas. Apple Watch ostaja najbolj vsestranska ura na trgu, toda žal draga in omejena na »jabolčni« ekosistem, saj si uporabniki androidnih telefonov z njo ne morejo prav nič pomagati. Slušalke Airpods se na srečo povezujejo s čimer koli, kupci pa zdaj lahko izbirajo med »staro« obliko, ki zgolj stoji v ušesu in ne ponuja odpravljanja hrupa, ter novim modelom Pro, ki zapre ušesno votlino ter ima vgrajeno aktivno izničevanje šumov. Tudi ta izdelek je dosegljiv le dobro situiranim in je trajnostna katastrofa (iztroši se v nekaj letih, ne da se ga popravljati in težko ga je razgraditi), z vidika funkcionalnosti in delovanja pa ima malo resnih konkurentov.

Fotografije: Apple

The post Apple ima po več letih tavanja spet prepričljiv nabor izdelkov appeared first on Tehnozvezdje.

Novinec je približno sto evrov dražji kot predhodnik. Če vzamem za orientacijo Telemachov »Double Deal«, v katerem oktobra ponuja prav to dvojico telefonov, je razlike med njima pet evrov na mesec ali v celotnem času trajanja vezave 120 evrov. Podobno je tudi pri Telekomu Slovenije ali v prosti prodaji, kjer je razlike natanko 109 evrov. Mogoče je komu vseeno ali preprosto hoče najnovejše, vseeno pa za marsikoga dobrih sto evrov le ni čisto zanemarljiva razlika. Če tudi ne potrebuje ali ne izkoristi nekaterih od glavnih prednosti enajstice, potem XR vsekakor ne gre kar takoj odpisati. Še posebej zaradi prve točke.

Izgled

Glede oblike, velikosti, materialov in barv skoraj ni sprememb, saj se telefona ločita samo po fotografski izboklini zadaj in drugačnih barvah, vsaj nekaterih. Večina se bo verjetno še vedno odločila za črnega ali belega. Občutek v roki je tudi pretežno identičen, morda se pri novincu malenkost manj poznajo prstni odtisi in menda ima nekoliko robustnejšo zaščito pred vdorom vode. Toda pri zunanjem izgledu sta v resnici lahko samo dva (ne zelo pomembna) vidika v prid novega modela namesto starega – če so ti barve bolj všeč ali če se mora na prvi pogled videti, da imaš novi model. Komur pa se izboklina zdi grda, pa mu manjša lahko prevesi tehtnico v korist starega.

Zaslon

To je še eno področje, kjer razlik (napredka?) ni. LCD je enak. Kvaliteten, zelo lepo kalibriran (bela je res bela), toda lahko bi imel vsaj polno visoko ločljivost, okrog njega pa je nekoliko preveč roba, pa tudi zareza na vrhu ni ravno majhna.

Face ID

Tu se počasi začenjajo konkretnejše razlike. Nadgrajen sistem za prepoznavanje obraza je hitrejši in deluje tudi malo pod kotom. Zato se opazi, da se 11 odklepa hitreje kot XR, pa tudi ni se treba skloniti povsem nadenj, kadar je na mizi. Toda že prva generacija Face ID, ki jo premore XR, je bila v bistvu dovolj hitra in zanesljiva.

Hitrost delovanja

Procesor oz. sistem na čipu je vsako leto zmogljivejši, taka je narava tehnološkega razvoja. Toda programska oprema temu (na srečo) ne sledi enako hitro, tako da je razlika v praksi, med običajno vsakdanjo uporabo skorajda nevidna. Lahko jo iščeš v kakšnih igrah ali aplikacijah za montiranje videa, toda glavni pridobitvi sta pravzaprav v zmožnostih fotoaparata in avtonomiji baterije.

Baterija

Na tem področju je veliko večji napredek viden pri modelih 11 Pro in 11 Pro Max. Z njima je zdaj mogoče zdržati celo dva cela dneva brez vmesnega polnjenja in korak naprej v primerjavi s predhodnikoma je res velik. Zraven pa lahko dodamo še hitrejši polnilnik, za katerega pa so običajno enajstico prikrajšali. Glede možnosti pri polnjenju sta torej 11 in XR izenačena, razen če uporabiš kakšen drug polnilnik, namesto priloženega, potem se enajstica polni hitreje. Brezžično gre pri obeh enako hitro ali bolje rečeno počasi. Sama kapaciteta baterije je pri letošnjem modelu za približno pet odstotkov večja in skupaj s pridobitvami zaradi procesorja je vzdržljivost napredovala za približno desetino. Že XR je z enim polnjenjem zdržal kar dolgo, po mojih izkušnjah tudi lahko blizu dveh dni, 11 pa še malce več, Applova trditev o dodatni uri aktivne uporabe se zdi kar pravilna. Tu torej je malenkosten razlog za nakup enajstice, a že deset er ni bil slab.

Foto

Zdaj smo prišli do tja, kjer je malo več razlogov za izbiro novega, saj ima iPhone 11 dodatni, ultraširokokotni objektiv in povsem novo sprednjo kamero. To je že samo po sebi kar lepo izboljšanje, toda potem je treba dodati še tisto, kar je Apple dosegel s kombinacijo naprednejše programske opreme in novega procesorja. Selfiji so seveda mnogo lepši, pa tudi z glavnega fotoaparata prihajajo fotografije, ki so podnevi malenkost boljše, z izrazitejšimi detajli, rahlo večjo dinamiko in bolj pravilnimi barvami, ponoči pa svetlobna leta boljše zaradi uvedbe nočnega načina.

Video

Za snemalce je razlika še malo večja. Z glavno kamero imajo več kreativnih možnosti, slika je še nekoliko lepša, toda največja pridobitev je pri sprednji kameri. Ta zdaj lahko snema v 4K in celo s 60 sličicami na sekundo pri tej razločljivosti. A tudi če ostaneš pri 4K/30 in s tem pridobiš še malo boljšo dinamiko, je skoraj neverjetno, kako dober »vlogerski« video lahko snema iPhone 11. Morda je prav tu največja razlika v primerjavi z XR.

Pomnilnik

Količine delovnega pomnilnika Apple ne razkriva, iz izkušenj z obema telefonoma pa lahko zaključimo, da ga je vgradil dovolj in s tem ni težav (kot denimo pri Pixlih). Možnosti glede shrambe sta pri obeh 64 in 128 GB, pri 11 pa še 256 GB. Osnova ni idealna, a za marsikoga še vedno na pretek. Cenovni preskok s 64 na 128 GB pa je s 50 evri oz. dvema evroma na mesec razumen, zato pri enajstici v vsakem primeru priporočamo 128 GB. Nadaljnji skok na 256 GB je potem precej dražji in precej manj smiseln. Pri XR pa odvisno od želje. Kdor bi rad čim cenejši moderen iPhone, se bo najbrž lahko zadovoljil s 64 GB, kdor pa bi zaradi omejenega proračuna raje več shrambe kot čisto najnovejši model, naj poišče XR s 128 gigabajti.

Zvočniki

Ta lastnost je verjetno pri večini kupcev manj pomembna in realno sta oba kandidata med kvalitetnejšimi na trgu. Po novem je zvok še nekoliko bolj »poln« in glasnejši, a domnevamo, da Apple tega ni dosegel z vgradnjo drugačnih komponent, temveč zgolj »programsko«, z obdelavo zvoka s pomočjo tehnologije Dolby Atmos.

Programska oprema

Je seveda enaka, oba imata lahko nameščeno zadnjo različico sistema iOS in še nekaj let bo tako. Poleg tega 11 nima kakšne take strojne lastnosti, zaradi katere bi določene aplikacije delovale samo na tem telefonu. To torej ni dejavnik pri odločanju.

Zaključek

Cenovna razlika ni zelo velika, zato je iPhone 11 vsekakor bolj smiseln nakup in tudi trenutno ena najboljših izbir sploh, saj je odličen ali vsaj zelo dober na večini področij. Za snemanje videa je vsekakor veliko naprednejši od predhodnika. Razlika se pozna še pri fotografiranju s prednjim fotoaparatom, delno tudi z glavnim, še posebej v slabi svetlobi in pri motivih, ki zahtevajo širši kot. Nekoliko vzdržljivejša je baterija, zvočnika zvenita malenkost bolje in Face ID je hitrejši. XR je sicer še vedno zelo dober in komur naštete lastnosti, še posebej video, niso tako pomembne, lahko prihrani dobrih sto evrov. Nima pa kakšne prednosti, Apple pri nasledniku ni ničesar odvzemal. To so moja opažanja in nasveti, na koncu bo verjetno odločilno, katero barvo ima operater na zalogi.

The post Na pogled enaka, toda kateri je boljši nakup – novi in dražji iPhone 11 ali starejši in cenejši iPhone XR? appeared first on Tehnozvezdje.

Če ne bi spremenili nič drugega pri imenu, je hvalevredna uporaba desetiškega številskega sistema namesto rimskih številk, ki so zadnji dve leti begale ljudi, in smo tako poslušali o »iksih« namesto deseticah. Seveda 11 ni 11., ampak 13. generacija jabolčnega telefona po vrsti, kot rečeno pa oblikovno skorajda ni razlike glede na XR. Na pogled samo izboklina za fotoaparat na zadnji strani, ki je zdaj precej obsežna in vsebuje dva objektiva, izdaja nov model. Ta dvignjeni del je skoraj enako velik kot pri Pro-ju, a z enim objektivom manj. Brez tega bi bil za oči in tudi na otip povsem enak kot XR, to pa je taktika, ki jo v Applu pravzaprav uporabljajo že od začetka. Najdlje so enak izgled uporabljali štiri generacije zapored, od 6 do 8. Tako je ogrodje znova aluminijasto, zadnja stran pa steklena, iz enega samega kosa, vključno s fotografsko izboklina. Občutek trdnosti je dober, še vedno se mi zdi zadeva morda malenkost predebela, a posledica tega je med drugim velika baterija, tako da se glede tega ne gre pritoževati. Lahko bi tudi zmanjšali robove okrog zaslona in morda zarezo, vendar je tudi to ostalo za prihodnje leto ali za kakšno kasnejšo generacijo. Razlika od lani pa je v poziciji jabolka, ki je zdaj bolj na sredini, in izginotju napisa iPhone.

Kot vedno pa skoraj slična zunanjost prikriva izboljšave v notranjosti, ki jih sploh ni tako malo in sploh ni vse v fotoaparatu, ki je najbolj izpostavljen in za katerega smo že pri testu 11 Pro videli, da prinaša precejšen napredek, še posebej ponoči, a spet ne tako huronskega, kot ga opisujejo nekateri.

Res pa je, da prav foto-video del prinaša največ novosti, tako strojnih kot programskih. Medtem ko je XR še vedno imel en sam objektiv (26 mm), je zdaj zraven še ultraširokokotni (15 mm). Teleobjektiv (52 mm), ki so ga uvedli pred dvema letoma z desetico, še naprej namenjajo samo liniji Pro. Oba objektiva imata novi tipali, spredaj pa so prav tako vgradili sodobnejše tipalo z več megapikami in nasploh boljšo kvaliteto. Tako so že selfiji na višjem nivoju, enako portretne fotografije (tiste z zamegljenim ozadjem), še bolj pa je napredoval video s sprednje kamere. Po novem je lahko tudi v 4K pri 60 sličicah na sekundo, a verjetno bo najboljša izbira 4K/30 z boljšo dinamiko. Kvaliteta verjetno prekaša katerikoli drug selfijevski video s telefona, kar je odlična novica za youtuberje, ki prisegajo na iPhone. Applovi pristaši pa bodo lahko hvalili ta izdelek, da je v nečem najboljši.  

Tudi glavna kamera je odlična za video. Kvaliteta je posnetkov je še napredovala glede na lani, kar glede na izboljšano strojno osnovo in zmogljivejši procesor ni presenetljivo, pri čemer pa daleč najboljše rezultate še vedno daje glavni objektiv. S širokega dobiš sliko z nekaj slabšimi podrobnostmi in malo bolj bledimi barvami, a še vedno dovolj dobro za marsikateri namen in skoraj zagotovo boljšo, kot jo zmore večina drugih telefonov s podobno goriščnico. Med snemanjem pa lahko po mili volji uporabljaš obe goriščnici in se tudi zvezno pomikaš med njima, a se je treba zavedati, da vmesne stopnje pomenijo slabšo sliko, ker ni po celotnem območju optičnega zuma.  

Pri fotografiji je napredek vsesplošen in iPhone se tudi tam po nekaj letih spet lahko brez kakršnih koli zadržkov primerja z najboljšimi. Še posebej je to opazno pri nočnih fotografijah, kjer se po novem samodejno vključi nočni način, spoznaš ga po okrogli ikoni z luno. Lahko spremeniš trajanje zajemanja informacij ali ga tudi izključiš, toda kadar opravi svoje, je tisto, kar se na koncu procesa prikaže na zaslonu, večinoma osupljivo. Saj ne, da nismo česa podobnega videli že kje drugje, toda Apple si je, kot že tolikokrat doslej, vzel čas za implementacijo nove tehnologije in jo že v prvem poskusu ponudil v dodelanem stanju. Kadar se nočni način ne prikaže in je svetlobe dovolj (ali pa je zgolj mračno), so fotografije prav tako odlične. Z dobrim dinamičnim razponom, detajli, lepimi in pravilnimi barvami. Glavna razlika, govorim o osrednjem objektivu, v primerjavi s prejšnjo generacijo se zdi v ostrini in barvnem prikazu, malo tudi v dinamiki, še posebej v protisvetlobi. Toda, kot sem dejal že v testu iPhone 11 Pro, so razlike vidne pri podrobnejšem ogledu, na prvi pogled niti ne.

Glavna pridobitev z dodatnim objektivom je seveda možnost fotografiranja velikih stavb ali česa drugega, kar zahteva čim širši kot objektiva. Te fotografije so kakovostno na zelo podobnem nivoju kot z glavnega tipala, kar je neobičajno, saj je pri večini telefonov kakovost ultraširokega pogleda precej slabša. Tu se nekaj optičnih slabosti pokaže ob strani, kjer ostrina pade, in v optičnem popačenju. Ultraširoki objektiv sicer telefon uporablja tudi za rezervo, ko uporabnik fotografira z glavnim objektivom. Tam v osrednjem pravokotniku vidi svoj motiv, za prosojnimi robovi pa je do konca zaslona na obeh straneh še tisto, kar bi zajel široki kot, in če gre pri glavnem motivu kaj narobe, mogoče nekaj manjka, lahko uporabnik s pritiskom na ukaz auto na fotografiji telefonu naroči »izdelavo« popravljene fotografije, ki iz informacij obeh tipal sestavi to, kar samo enemu objektivu ni uspelo. Treba pa je za to funkcionalnost imeti vključene novejše oblike zapisa. Kdor vztraja pri starih, s starejšimi predvajalniki in programi bolje združljivih zapisih fotografij in video posnetkov, se bo tej možnosti moral odpovedati. Portretni način tokrat deluje pri čemer koli, ne samo na ljudeh, kot je pri XR, in je precej dober.

Drug napredek v drobovju je nekoliko manj viden, a vseeno ni zanemarljiv. Mogoče se komu zdi, da hitrejšega procesorja niti ne potrebuje in da je že A12 ali celo A11 v iPhone X imel povsem zadostne zmogljivosti. Toda treba se je zavedati, da prav zmogljivejši procesor, tokrat imenovan A13 Bionic, omogoča vse tiste dodatne trike in pridobitve pri fotografiranju in snemanju videa, pa tudi pripomore pri marsičem drugem, kar ni samo poganjanje aplikacij ali iger. Glede slednjega sicer zadreg ni, pa še kakšno leto jih zagotovo ne bo, zaloge je ogromno. Pri modelu XR smo lahko prvič rekli, da je tudi energijske zaloge dovolj, saj je bila baterija blizu tega, da zdrži dva dni aktivne uporabe med dvema polnjenjema. Zdaj so porabo še optimizirali in dvignili kapaciteto baterije za približno pet odstotkov, tako da je avtonomije še malce več. Vzdržljivost je podobna kot pri 11 Pro in malenkost krajša kot pri 11 Pro Max. Ni pa nobene potrebe čakati, da rezerva povsem poide, kadarkoli vmes lahko telefon odložiš na brezžični polnilnik in imaš baterijo skoraj vedno povsem napolnjeno. Ker Apple pri modelu 11 še vedno prilaga (res) počasen petvatni polnilnik, je brezžično polnjenje (pri največ 7,5 W) celo boljša izbira. Razen, če uporabiš kakšen drug žični polnilnik, ki lahko zagotovi maksimalnih 15 W, kolikor telefon podpira.

Področje, kjer ni sprememb, je zaslon. Najcenejši od treh novincev je še naprej srednji glede velikosti ekrana in je zagotovo prava izbira za tiste, ki se jim 5,8 palcev zdi premalo, Max s 6,5-palčnim zaslonom pa vendarle predrag. Teh 6,1 palcev, kolikor je diagonala pri enajstici, je čisto dovolj. In resnici na ljubo glede tega, koliko vsebine je na zaslonu, ni kakšne pridobitve glede manjši iPhone, tudi zato, ker ima zaslon 11 Pro višjo ločljivost. Je pa površina večja in predvsem pri videu se to pozna. LCD je enak, še vedno ne premore polne visoke ločljivosti, a nič hudega. Slika je dovolj ostra in kakovost je na visokem nivoju. Prikaz je lep in dobro kalibriran, s tehnologijo True Tone tudi ohranja barvno pravilnost ne glede na osvetlitev prostora, še posebej pri beli, kar je ena od prednosti LCD-jev. Zagotovo pa bodo tisti, ki so navajeni zaslonov OLED, pogrešali res črno črno in tiste odlične kontraste. Tudi temni način, ki ga je uvedel iOS 13, na tem telefonu ne pride toliko do izraza in ne varčuje z baterijo, prej obratno. Za gledanje videa pa je 11 vseeno še malo boljši kot XR, ker so zvočnikom dodali algoritme Dolby Atmos, zaradi česar je zvok bolj poln in tudi glasnejši.

Kdor bo to lahko izkoristil, ima na voljo še podporo za najnovejši brezžični standard Wi-Fi 6, pa tudi pri povezovanju v omrežja LTE iPhone 11 podpira gigabitne hitrosti. Mislim, da odsotnosti 5G ne bo nihče pogrešal, niti čez dve ali tri leta, ko bodo ta omrežja dejansko delovala. Nekoliko boljša je tudi zaščita prodi vdoru vode. Nekaj o novostih v sistemu iOS 13 sem zapisal že v testu 11 Pro.

Pogosto test telefona z jabolkom na zadnji strani zaključim(o) s tarnanjem zaradi cene. Tokrat se lahko pritožujem zaradi preračuna iz dolarjev v evre in nato še klasičnega slovenskega pribitka. Toda razmerje med ceno in kvaliteto je pri tem izdelku v osnovi zelo dobro, pa tudi doplačilo za povečanje shrambe s 64 na 128 GB ni pretirano (50 evrov). To je mobilnik, ki ima pokrite vse ključne lastnosti, nima nobene večje slabosti, in je glede fotoaparata, zmogljivosti in trajanja baterije povsem v vrhu. V bistvu je tako dober, da se tristo evrov za zaslon OLED, teleobjektiv in malo več sloga pri iPhonu 11 Pro zdi kar malo pretiran pribitek.

The post Apple iPhone 11: Ni seksi, je pa najboljša izbira appeared first on Tehnozvezdje.

Tako je, iPhone 11 je prav tak kot je bil iPhone XR. Iphone 11 Pro in 11 Pro Max pa nista nič drugačna kot XS in XS Max. Le tisti mini foto-pladenj z objektivi je zdaj še bolj očiten in steklo na zadnji strani je »mat« namesto svetleče. Nekaj pač mora biti drugačno, da lahko kažeš fotke telefona z zadnje strani in svet prepričuješ o povsem novi obliki. S sprednje strani razlik ni. Je pa drugačno poimenovanje, z drugega konca, da se celotna zgodba obrne. Prej je bil XS osnova in XR je bil videti kot iPhone za reveže. Po novem pa je 11, ki je neposredna zamenjava za XR in mu niso niti za mm stanjšali robov okrog zaslona, »standarden« iPhone. Medtem ko sta Pro in Pro Max, ki zamenjujeta XS in XS Max, pozicionirana kot nadgradnja, izvedbi za tiste, ki hočejo, rabijo, lahko plačajo več. Precej več, kajti razlika v ceni izhodiščnih različic (64 GB) je 350 evrov.

Dobro, pustimo ob strani cinizem, njihov in moj, in poglejmo, kaj je novega pri sinoči predstavljenih telefonih in kakšne so razlike med »običajnim« in »profesionalnima«.

Vsi trije imajo nov procesor, imenovan A13 Bionic. Da je zmogljivejši od lanskega A12 Bionic, je samoumevno, in ker že tega po sintetičnih testih ni presegel noben čip iz androidnih telefonov, Applu ni težko izpeljati zaključka, da ponujajo največ procesorske in grafične zmogljivosti v telefonu.

Baterije morda niso večje po kapaciteti, naj bi pa zdržale dlje, verjetno prav zaradi procesorja in še kakšne druge optimizacije. Za cenejši model obljubljajo eno uro dodatne aktivne uporabe, za Pro pa štiri do pet zabave več.

Glavna novost je seveda na foto-video področju. Vsa fotografska tipala so menda nova, imajo po 12 milijonov točk in za njimi izboljšano računsko stran (zajemanje devetih posnetkov naenkrat, prepoznavanje motivov, itd). Toda povečalo se je tudi njihovo število, saj so dodali ultraširoko goriščnico. Tako ima 11 običajen in širok objektiv, oba modela Pro pa zraven še teleobjektiv, ki je poznan že od prej. Po novem gre štetje 0,6x – 1x – 2x. Najboljšo svetlobno jakost ima seveda standardni, edini z vrednostjo zaslonke pod 2, ostala dva sta glede tega (pričakovano) slabša. Je pa Apple končno dodal nočni način, ki so ga medtem uvedli že praktično vsi ostali. Vendar se tu kot možnost prikaže samo takrat, ko je res temno. Na drugih telefonih je na voljo ves čas in tudi lahko pride prav celo podnevi. Izboljšan je video, med snemanjem se da lepo prehajati med vsemi tremi objektivi (ali dvema) in posneti se da hitri video posnetek, če držiš tipko za sprožilec fotoaparata, s sprednjim fotoaparatom – zdaj ima prav tako 12 MP – pa upočasnjeni selfie video (slofie).

Sistem za prepoznavo obraza Face ID je po navedbah Appla za 30 odstotkov hitrejši, dodano pa ima še tipalo, ki je obrnjeno pod kotom, da lahko prepoznava obraz tudi takrat, ko uporabnik ne gleda direktno v telefon. Z drugimi besedami – ko je telefon na mizi in se ne sklanja povsem nadenj.

Zvok je tokrat (navidezno) prostorski in mu pomagajo algoritmi Dolby Atmos. Zaslon je pri 11 znova 6,1-palčni LCD s prilagajanjem True Tone, 11 Pro ima 5,8-palčni OLED, 11 Pro Max pa 6,5-palčni OLED Slednja sta svetlejša (1200 nitov) in premoreta boljše kontrastno razmerje kot zaslona predhodnikov. Iz Pro-jev je izginil 3D Touch, torej ni več zaznave moči pritiska, česar skoraj nihče ni uporabljal. Po novem se zaslon na močnejši pritisk odzove s povratno vibracijo, kot se je že pri modelu XR. Imata pa profesionalna priložen hitrejši (18 W) polnilnik. Brezžično polnjenje je pri vseh, kot tudi vodotesno ohišje. Priključek pa ostaja lightning.

Običajno enajstico in Pro torej ločijo tehnologija, velikost in ločljivost zaslona (LCD proti OLED-u), teleobjektiv pri fotoaparatu in prestižnejše ohišje. Vse ostalo je enako. Applu zadnje leto prodajno ni šlo povsem po načrtih, zato je tokrat izhodiščna cena za novi iPhone prvič po dolgem času nižja kot leto prej. Iphone 11 bo namreč stal 50 evrov manj. Nemška cena za različico s 64 GB shrambe bo 799 evrov – XR je štartal pri 849 evrih -, v Sloveniji se lahko nadejamo nekoliko višje. Za 11 Pro bo treba v prosti prodaji odšteti najmanj 1149 evrov, za 11 Pro Max pa 1249 evrov. V prodaji še ostaja lanski XR za sto evrov manj kot 11. To je tudi realna razlika med njim (procesor, en objektiv in rahlo izboljšan Face ID), zato se starejši model sploh ne zdi slaba izbira.

Kaj bo Apple storil prihodnje leto? Nekatere napovedi govorijo o popolnem redizajnu, toda če bi se ponovila zgodba s prejšnjo obliko, bi lahko še četrto leto zapored videli enake telefone. Takrat je nekako šlo skozi, tokrat bo veliko težje. Zanimivo pa bo videti še, kaj bo tehnološko, kajti letos se glede tega niso pretegnili. Bo že napočil čas za 5G? Se bo vrnila prepoznava prstnih odtisov Touch ID, tokrat integrirana v zaslon? Bodo zarezo končno zmanjšali? Bo šel lightning končno v pokoj in ga bo zamenjal USB-C? Prihaja povratno brezžično polnjenje, ki so ga nekateri napovedovali že za letos? Bodo vsi trije modeli dobili zaslone OLED in bodo ti imeli osveževanje pri 90 ali celo 120 Hz? Morda vendarle prihaja naslednik iPhona SE (s 5,4-palčnim zaslonom)? Še veliko vprašanj je odprtih, tokrat smo res deležni dokaj minorne nadgradnje, ob kateri lanski iFoni ne izgledajo čisto nič inferiorni. Ne trdim, da letošnji niso dobri. Zagotovo so, Apple skoraj nikoli ne pošlje na trg izdelka, ki ne bi bil dovršen. Vse pogosteje pa pride naokrog leto, ko je novega veliko več v besedah kot v stvarnosti.  

Fotografije: Apple

The post Koliko je iPhone 11 »nov«, je stvar pogleda in marketinga appeared first on Tehnozvezdje.