Prenosniki s 16-palčnimi zasloni so skoraj povsem prevladali tako v produktivnostnem kot tudi igričarskem razredu. Ker v slednjem prenosljivost ni izrazito pomembna lastnost – velika večina tovrstnih računalnikov najbrž nikoli ne zapusti svoje primarne mize –, sem kar presenečen nad maso pod dvema kilogramoma (z manj zmogljivo grafiko je še za 10 dag nižja) in nasploh zasnovo, zelo primerno za pospravljanje v nahrbtnik. Pri kakšni drugi zverini, težki okrog dveh kilogramov in pol, si tega res ne predstavljam, tu pa zlahka. In zelo očitno želi tajvanski proizvajalec v liniji Zephyrus imeti računalnike, ki dejansko upravičijo opis prenosni ter jih bomo dojemali kot bolj vsestranske.

Ohišje in zaslon blestita

Zephyrusa G14 že nekaj časa nismo imeli v rokah, ko pa smo ga, je bil vsaj delno plastičen. Novi G16 je popolnoma kovinski in tudi oblikovno je povsem blizu kakšnemu elegantnemu prenosniku za širši krog uporabnikov (ne bom rekel poslovnemu, ker so tisti precej bolj neizraziti in dolgočasni), zato bi se ga zlahka dalo uporabljati marsikje, nastaviti neopazno, belo osvetlitev tipkovnice in izključiti svetlobni pas na zunanji strani pokrova (čemu in komu je sploh namenjen?), pa najbrž sploh ne bi nihče opazil, da gre za računalnik z igričarskim pedigrejem. Mogoče bi ga celo kdo zamenjal za nek drug model z določenim sadjem na pokrovu, predvsem zaradi velikih rež za zvočnike ob straneh tipkovnice in sledilne ploščice, ki se razteza čez celotno spodnjo višino. Toda za razliko od tistih so tu robovi lepo posneti in je prenosnik res prijetno uporabljati. Kdor želi svojo igričarsko pripadnost izdajati, lahko izbere kakšen drug vzorec osvetlitve, in vklopi utripanje tistega traka svetečih diod, ki so ga diagonalno vgradili v pokrov. Ni pa kakšnega dodatnega svetlobnega pasu v spodnjem robu prenosnika in ali ob strani, kjer ga pogosto srečujemo. To v oddelku ROG hranijo za modele Strix, ki so bolj nezgrešljivo namenjeni gejmerjem. Zephyrusa bi torej zlahka videl tudi na mizi kakšnega fotografa, grafičnega oblikovalca, 3D-ustvarjalca in še koga. Navsezadnje so tudi tu zmogljivosti hude, čeprav hlajenje ni tako zelo učinkovito, predvsem pa je izvrsten zaslon OLED, ki ga je res smiselno izkoristiti na čim več načinov.

Povejmo najprej malo več o tem zaslonu, ker si to zagotovo zasluži. Poleg res šik in kakovostnega ohišja je najbolj izstopajoča in nova lastnost letošnje generacije tega prenosnika. Prvič so OLED-u omogočili osveževanje s 240 Hz – uporabnik lahko izbere med 60 in 240 Hz, kakšne vmesne vrednosti ni, medtem ko gre na zunanjem monitorju do 144 Hz – in tudi prvič je v ta model vgrajen tovrstni zaslon. Kar seveda pomeni, da je izrazito barvit in kontrasten in je veselje na njem tako igrati kot gledati serije, videe na Youtubu ali početi kaj resnega. Barve so namreč živahne in pravilne, črna je črna in svetilnosti je dovolj. Ni je sicer tako v izobilju, kot pri nekaterih Zenbookih z OLED-i, kjer sem imel nastavljeno pod 50 odstotki, tukaj sem bil namreč nekje na dveh tretjinah, in tudi ločljivost je malce nižja kot pri tistih, ki nudijo 2880 x 1800, četudi je diagonala večja. A kljub temu kakšne nazobčanosti besedila ali česa takega nisem opazil, in višje ločljivosti si za igre niti ne bi želel, ker bi potem računalnik še težje dosegal spodobno število sličic na sekundo v igrah. Obenem je računalnik dovolj lahek, da ga ni težav imeti na kolenih za ogled kakšnega filma ali serije. V tem primeru sicer priporočam nastavitev Optimus za grafični procesor, ki varčuje z energijo. Zaloge v bateriji je sicer za celoten film dovolj. Tudi za nekaj ur dela, za igranje pa tako ali tako mora biti prenosnik na napajanju.

Za Netflix in podobno je Zephyrus G16 odličen tudi zaradi zvočnikov. Ti so, vsaj za ta namen, eni najboljših, kar sem jih doslej slišal v prenosnikih, tam tam z Applovimi. Zvok je poln in nima kakšne hitro slišne luknje v nižjih ali višjih frekvencah, kar je zelo pogost pojav pri prenosniških zvočnikih. Glasnosti je za večpredstavnost dovolj, med igranjem pa priporočam slušalke. Tipkovnica je nadpovprečna, a se najdejo tudi nekatere z več hoda in bolj konkretnimi kliki. Vendar, gre za igričarski prenosnik. Medtem ko je sledilna ploščica naravnost veličastna. Ogromna, natančna, s tistim pravim občutkom, ko prsti drsijo po njej. Škoda, da se za igre tudi večinoma potrebuje miško.

Zmogljivosti tako tako

O zmogljivostih tole. Sam procesor Intel Core Ultra 9 185H (gre za najnovejšo, 14. generacijo, pri kateri so uvedli nov način poimenovanja) je sicer enak, kot smo ga srečali že v Zenbooku Duo, povsem drugačnem in drugi ciljni skupini namenjenemu prenosniku, vendar je tu dosegal skorajda povsem enake rezultate na sintetičnih testih. Verjetno glavnemu procesorju zaradi grafičnega dela, ki prav tako mora ustrezno zadihati, niso dvigovali moči. Enak je tudi v ostalih različnih konfiguracijah Zephyrusa G16, ki nimajo vgrajene najzmogljivejše grafične »kartice« (Nvidia Geforce RTX 4090), temveč eno od manj potentnih – RTX 4080 za 3.824 evrov, RTX 4070 za 3.150 evrov in 4060 za 2.900 evrov. Ne samo, da je sam grafični procesor iz nižjega razreda in že v osnovi zmore manj, tudi manjše najvišje moči je deležen v tistih izvedbah prenosnika. V tej, ki smo jo preizkušali, namreč lahko porablja vse do 115 W (95 W + 20 W dinamičnega »pospeška«), medtem ko denimo RTX 4070 lahko dobi 105 W (85 + 20), RTX 4060 pa 100 W (80 + 20). S tem bo sicer tudi segrevanja nekoliko manj, vendar zagotovo tudi sličic na sekundo v igrah oz. bo treba za njihov enak nivo zniževati grafične podrobnosti. Če me vprašate, bi se od teh dveh, ki sta dejansko v prodaji, odločil za dražjo. Preprosto zato, ker je treba 240-herčni zaslon nekako izkoristiti in ker se kasneje tega ne da nadgraditi.

Pri testiranju grafičnega dela je sicer Zephyrus G16 z RTX 4090 dosegel doslej najvišji rezultat. Resda v načinu Turbo in za las, kajti Lenovo Legion Pro 7 z RTX 4080 mu je bil testno za petami. Med načinoma Turbo in Performance je sicer na meritvah in tudi v praksi v igrah morda deset odstotkov razlike, lahko tudi manj, ventilatorji pa so nekoliko manj nadležni, čeprav še vedno zelo glasni, in tudi zgornji del osnovnega dela prenosnika, nad tipkovnico, se v vsakem primeru zelo segreje. Rekel bi, da je dokaj vseeno, če ostanete pri načinu Performance, v kolikor pa želite iztisniti iz prenosnika vse, kar zmore, pa ga takrat prestavitve v način Turbo. Na voljo je še »tihi« način (Silent), ki pa prenosnik že me običajno uporabo preveč upočasni, obenem pa ni zares tih, tako da se z njim sploh nima smisla ukvarjati. Prenosnik smo sicer uporabljali z nastavitvami, ki so povsem zaobšle v procesor integrirani grafični del (t. i. stikalo MUX), torej izključno z ločeno grafično kartico. Na voljo je sicer tudi napredni način Optimus (Advanced Optimus), ki zna, kadar je to potrebno za doseganje čim več sličic na sekundo, signal na zaslon speljati neposredno z Geforcea, kadar ni, pa uporablja integrirano grafiko za manjšo porabo (običajni Optimus je tudi v igrah sliko na zaslon pošiljal čez grafiko v glavnem procesorju, četudi jo je izrisovala ločena grafična kartica).

Ali boste v igrah dosegli oz. se vsaj približali 240 sličicam na sekundo, je seveda odvisno tudi od vsakega posameznega naslova in grafičnih podrobnosti, ki si jih zaželite. Prenosnik v nobenem primeru ni zadosti zmogljiv, da bi to pri izvirni ločljivosti zaslona omogočal povsod, seveda bi se s polno visoko ločljivostjo bistveno bolj približal temu cilju. So igre, kjer mejo 200 fps, dokaj zlahka vsaj doseže ali tudi preseže, F1 2023 je tak primer, v nekaterih drugih, denimo v Baldur’s Gate 3 ali Spiderman Miles Morales sem bil brez naprednega senčenja na najvišjih nastavitvah malo pod stotimi sličicami na sekundo, z nižjimi se da priti tudi čez to mejo, vklopljem Ray Tracing pa pomeni, da se število giblje bolj okrog »običajnih« 60 ali še nižje.

Nekateri igričarski prenosniki imajo glavnino priključkov na zadnji strani, dotični pa je bolj standardnega tipa in je tako vse ob strani. Na levi namenski priključek za napajanje, HDMI, USB-C/Tunderbolt 4, USB-A in izhod za slušalke, na desni pa še po en USB-C, ki podpira tudi video izhod (Display port) in polnjenje prek njega, in USB-A ter nazadnje čitalnik pomnilniških kartic SD. Rež, skozi katere bi pihal topel zrak uporabniku v roke, ob straneh ni.

Novi Zephyrus G16 je eleganten, minimalističen večpredstavnosti prenosnik z dovolj zmogljivo zasnovo za igranje. Ni idealen za slednje, kajti hlajenje se precej bori s tankim in kovinskim ohišjem, toda nanj lahko gledate tudi kot na alternativo Macbooku Pro 16 ali kakšnemu drugemu podobnemu prenosniku, le da z igričarsko grafično kartico in še (morda še bolj pomembno) izvrstnim zaslonom OLED. Mislim, da ima širšo ciljno skupino kot na zapriseženo gejmerski modeli na eni in visoko zmogljivi »klasični« na drugi strani.

HVALIMO:

• Šik in kakovostno izdelano aluminijasto ohišje
• Zaslon OLED s hitrim osveževanjem
• Razkošno velika in zelo natančna sledilna ploščica
• Izvrsten zvok
• Dober in smiselno razporejen nabor priključkov

GRAJAMO:

• Odvajanje toplote (tudi zaradi kovinskega ohišja) ni najboljše
• Glasni ventilatorji med igranjem iger in drugimi resnimi obremenitvami
• Povprečna avtonomija baterije

The post Asus ROG Zephyrus G16 (GU605): Ne mislite, da je ta elegantni 16-palčni prenosnik zgolj »gejmer« appeared first on Tehnozvezdje.

Proizvajalci že leta modele, kot je Legion Pro 7, označujejo za prenosnike, ki nadomeščajo namizne računalnike. Z vidika tega, kar dotični ponuja, od zmogljivosti, prek dobre tipkovnice, širokega nabora priključkov, do odličnega in velikega zaslona bi se s tako klasifikacijo lahko strinjal. Bolj me muči drugo vprašanje. Zakaj, pravzaprav? Reč je absolutno pretežka (in blizu prevelike), da bi jo vlačil kam s seboj, še posebej z več kot polkilogramskim 330-vatnim napajalnikom. Tudi cenovno gledano lahko za tak denar sestavim najmanj primerljiv namiznik in mu dodam ustrezno kakovosten in hiter monitor. Če že iščem potencialne utemeljitve za prenosnik, potem morda zato, da se lahko prestavljam po hiši, da grem nekajkrat na leto z njim nekam igrat, na turnir ali kaj takega, kaj pa vem. Morda pa zgolj ne bi hotel vsega dodatnega kablovja. Vsekakor pa se da na tej napravi početi skorajda vse, kajti moči in še marsičesa drugega ima v izobilju.

Velika pridobitev, dobesedno in tudi v prenesem pomenu, je 16-palčni zaslon z razmerjem 16:10. V primerjavi s prej standardnimi 15,6-palčnimi nudi bistveno več površine za vsebino in ločljivost 2560 x 1600 je ravno še dovolj velika, da je to »platno« dobro izkoriščeno. Kajti nič ne pomaga večji zaslon, če je njegova ločljivost enaka kot pri manjšem (npr. polna visoka). Osveževanje gre kar do 240 Hz, s čimer bodo najbrž zadovoljni tudi najbolj zahtevni igričarji, vprašanje pa je seveda, če bodo to lahko tudi izkoristili. V nekaterih igrah se da, v drugih (npr. Forzi Motorosport) pa je pri najvišjih podrobnostih zgornja meja nekaj čez sto sličic na sekundo. Barvni obseg in pravilnost nista vrhunska, a dovolj dobra tudi za kakšno resnejše grafično in video montersko delo. Za kaj takega je grafičnih zmogljivosti prav tako dovolj. Profesionalci bi si vseeno želeli vsaj tehnologije mini LED, sploh pri tej ceni.

Izvrsten je sicer tudi glavni procesor z osmimi zmogljivimi in šestnajstimi energijsko učinkovitimi jedri. Razlika v primerjavi s tistim z Asusovem ROG Strix G16 s konfiguracijo jeder 6+12 morda ni tako velika, kot bi pričakovali, toda približno 16 odstotkov boljši rezultat v večjedrnem testu vseeno ni zanemarljiv. Opazno pa je, da med delovanjem z baterijo Legion daje prioriteto grafični kartici, medtem kot Strix dovoli bolj zadihati procesorju. Z baterije sicer prav dolgo ne boste igrali, kako uro in pol do dve, pri »delovni« uporabi pa je lahko avtonomije tja do štiri ure. Zmogljivosti so, kot vedno, odvisne od nastavitve hladilnega sistema. »Uravnoteženi« način (Balanced) resda kar opazno zniža zmogljivosti, tja do 20 odstotkov v primerjavi z »zmogljivostnim« načinom (Performance), vendar nudi dober kompromis med hitrostjo in glasnostjo delovanja, tudi segrevanja ni veliko. V tem načinu je namreč ventilator sicer dobro slišen, vendar ne preveč moteč, medtem ko je pri najvišjem načinu piš podoben, kot če bi od blizu poslušali reaktivno letalo. V kolikor ga ne bi bilo, bi temperature procesorja in grafičnega čipa poletele čez sto stopinj Celzija in vsega bi bilo hitro konec. V »tihem« načinu (Silent) prenosnik povsem omeji zmogljivosti, zato je ta namenjen bolj pisarniškemu delu. Res pa se ventilatorja skoraj ne sliši ali pa se ta dejansko ne vrti.

Igričarski prenosniki Lenovo že leta ne spreminjajo bistveno dizajna. Slednji je podrejen funkcionalnosti, ne kakšni ekstravaganci. Ohišje je malo kovinsko in malo plastično in deluje dovolj robustno. Kot rečeno, ne pričakujem, da bo kdo to zadevo pogosto prenašal sem ter tja, za domačo mizo bi bilo dovolj dobra tudi manj trdna zasnova. Tečaji »pokrova« so tiste vrste, ki so malo odmaknjeni od zadnje stranice spodnjega dela, kjer je sicer večina priključkov. Tudi zato tam odprt zaslon ne more biti v napoto. Ob strani je desni zgolj en USB-A ob stikalu za izklop kamere in izhodu za slušalke, na drugi strani pa sta še en USB-A in tudi USB-C (Thunderbolt 4). Kdor išče HDMI ali omrežni priključek, ju bo našel zadaj. Igričarsko poreklo na pogled izdajajo zgolj obrobe okrog priključkov in večbarvna osvetlitev, tako na tipkovnici kot v pasu na sprednjem spodnjem delu, kar pa se da oboje izključiti oz. pri tipkovnici uporabiti diskretno standardno (belo) osvetlitev. Same tipke so sicer prijetne, česar smo pri Lenovu vajeni. Sledilna ploščica bi bila lahko večja in tudi bolj natančna, toda tako za igranje kot za resno delo se bodo vsi uporabniki zanašali na miško, zato je ploščica dokaj irelevantna. Boljša bi bila lahko tudi kamera, saj je v njeni sliki precej šuma, če svetloba ni res dobra. Zvočniki so dokaj konkretni, bi si pa želel nekaj več basov. Po drugi strani so slušalke obvezne za igranje v načinu, ki iz prenosnika iztisne največ.  

Testni primerek je imel zapolnjeni obe mesti za diska vrste m.2, kasneje lahko terabajtni ploščici zamenjaš, če te je volja. Prav tako je mogoče nadgraditi delovni pomnilnik in kartico za brezžična omrežja.

HVALIMO:

• Zelo dobre zmogljivosti
• Kakovosten zaslon (za igranje)
• Veliko priključkov
• Robustno ohišje

GRAJAMO:

• Zelo glasen ventilator pri najvišjih zmogljivostih
• Dokaj kratko trajanje baterije
• Recikliranje enega in istega izgleda iz leta v leto

The post KRATKI TEST Lenovo Legion Pro 7: Ena najhujših zverin doslej appeared first on Tehnozvezdje.

Z veseljem spremljam predstavitvene dogodke, ki se vsi po vrsti še vedno dogajajo v okolju svetovnega spleta, a sem po drugi prav tako žalosten. Že dolgo namreč ni bilo predstavljenih toliko raznovrstnih in zanimivih naprav zabavne elektronike, ki k nam nikdar niso prišli, kot v zadnjih dveh letih. Zaradi težav z dobavo polprevodnikov, ki postajajo izgovor za (skoraj) vse, s čimer se soočajo svetovni trgi, in ker smo majhen in temu primerno manj zanimiv trg. Že dolgo namreč z Matjažem ugotavljava, da je izredno težko najti prenosnik, kategorija ni pomembna, če imaš samo za odtenek drugačne želje od tistega, kar izdelovalci in uvozniki menijo, da rabijo slovenski uporabniki. Upam, da se motim, in bo vsaj en, če ne oba, prišel tudi v naše loge.

Poleg digitalnih ustvarjalcev so igričarji naslednja pomembna kategorija uporabnikov, ki zahteva visoke zmogljivosti. Za razliko od prvih so bolj občutljivi na cene, kajti med njimi je veliko mladih, ki denar za računalnik »nafehtajo« od staršev. Drugačne so prioritete. Natančnost prikaza barv in ločljivost zaslona ter teža in debelina so manj pomembne lastnosti od hitrosti osveževanja zaslona in grafičnih zmogljivosti. Glede baterije pa bi ovoji radi čim daljšo življenjsko dobo, a se predvsem igričarji zavedajo, da konstantne visoke zmogljivosti sproščajo toploto in niso mogoče brez učinkovitega hladilnega sistema. Takšen kakopak hitreje prazni baterijo. Kavelj 22? Za odlično igralno izkušnjo prenosnik deluje krajši čas nepovezan z električnim omrežjem. Deloval bo občutno dlje ob nižjih zmogljivostih, a izkušnja ne bo bleščeča. Upoštevajte to pri razmišljanju o novih igričarskih zverinah, ki jih je predstavil ROG!

Posebna različica prenosnika ROG Strix SCAR 17

Kot bi se dalo razumeti iz napisanega, je poudarjena moč in učinkovito hlajenje. Posebej oblikovana komora hladilnega sistema in uporaba tekoče kovine za učinkovitejši prenos toplote s procesorja (Intel i9-12950HX) in grafičnega čipa (do GeForce RTX 3080 Ti) omogoča, da prvi deluje z največ 75 in drugi s 175 vatov moči. To je že skoraj na ravni, ki jo pričakujemo od namiznih igričarskih računalnikov. S tem še nismo zaobjeli nabora zmogljivih komponent. Skoraj 44-centimetrski (17,3-palčni) zaslon je lahko polne visoke razločljivosti (1080p), v tem primeru nudi 340-herčno osveževanje, ali pa 240-herčno v primeru razločljivosti QHD (1440p). Zaslona sta zaslonske tehnologije IPS in nudita odzivni čas 3 ms, kar je v igričarskih krogih ravno tako pomemben podatek.

Delovnega pomnilnika je lahko največ 64 GB (DDR5, 4800 Mhz), medtem ko je disk SSD (PCIe Gen 4), katerega kapaciteta lahko naraste do 4 TB, v polju RAID 0. Posebna je še površinska plast, ki daje prenosniku kiberpank slog. Pri normalni svetlobi ima ohišje kovinsko teksturo, ki pa je videti zeleno in modro, če je osvetljeno z UV-svetlobo. Prenosnik ima pester nabor priključkov USB, priključek za žične slušalke, HDMI, priključek za domače žično omrežje, podpira brezžična vmesnika Wi-Fi 6E in Buetooth 5.2, štiri zvočnike ter ima vgrajeno baterijo s kapaciteto 90 Wh.

Prenosniki tipa 2-v-1 ROG Flow X16

Na prvi pogled je drugi prenosnik manj »nabit« z močjo, toda hkrati ne bi smeli pozabiti, da sodi v družino naprav Flow. Vendar je za razliko od obstoječih Flow X13 in Z13 Tablet, ki do polnega izraza prideta šele ob priklopu dokaj drage zunanje grafične enote, Flow X16 že popolnejši igričarski prenosnik. V tablico se prelevi potem, ko del s tipkovnico »zavrtite« naokrog. Vgrajen ima lahko procesor AMD Ryzen 9 (6900 H) in grafično kartico do Nvidia GeForce RTX 3070 Ti (do 125 vatov). Prav tako podpira priklop omenjene zunanje grafike. Posebnost tega dobrih 2 kilograma težkega procesorja je do 1100 cd/m2 svetel zaslon Nebula HDR. S tem imenom Asus oziroma ROG imenuje zaslone s tehnologije osvetlitve Mini LED. Na dotik občutljivi zaslon z diagonalo dobrih 40 cm (16 palcev) ločljivosti QHD ob razmerju 16:10 nudi 165-herčno osveževanje in odzivni čas 3 ms ter 512 območji lokalnega zatemnjevanja. Rezultat sta boljši dinamični razpon in višji kontrast. Druga možnost je zaslon klasične tehnologije IPS s podobnim osveževanjem in odzivnostjo. Delovnega pomnilnika je do 64 GB (DDR5 4800 MHz), disk SSD pa je lahko kapacitete do 2 TB (PCIe Gen 4).

Tudi ta prenosnik ima 4 zvočnike, ki podpirajo standard Dolby Atmos in zvok visoke razločljivosti, in za odtenek manj bogat nabor priključkov. Manjka priključek za domače omrežje, namesto tega je čitalnik pomnilniških kartic. Brezžično omrežje je podprto do standarda Wi-Fi 6. Baterija je ravno tako kapacitete 90 W in prenosnik ima kamero polne visoke razločljivosti s podporo za Windows Hello.

• 
  TerraMow 500 Mini: Česa takšnega od cenovno ugodne kosilnice nisem pričakoval!
• 
  NEDELJSKI NASVET: Ko ne veš, kam bi se odpravil, vprašaj to aplikacijo
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Umetna inteligenca nas dokazano poneumlja
• 
  Morda bo prav vaša fotografija letos razstavljena v pariškem Grand Palaisu
• 
  Galaxy Z Fold8: Z naskokom najbolj zanimiv letošnji »fold«

The post Ti zverini oddelka ROG bi radi videli tudi na »zakotnem« slovenskem trgu appeared first on Tehnozvezdje.

Tudi Asusov pionir (z modelno oznako GA402) je letos doživel nekaj zelo dobrodošlih sprememb. Razmerje zaslona so mu povišali na 16:10 in tudi izboljšali odzivne čase, končno so vgradili kamero za video pogovore, platforma pa je tokrat povsem AMD-jeva, vključno z grafično kartico Radeon RX6800S ali Radeon RX6700S. Pri Acerju so se znova odločili za kombinacijo Intel – Nvidia, medtem ko denimo Razer Blade 14, še en tovrsten prenosnik, sicer bistveno dražji, nastopa z AMD-jevim procesorjem in grafiko Nvidia.

Osnovne formule pri Acerju niso spreminjali. Kot prejšnji Predator Triton 300 SE tudi letošnji tehta 1,7 kg in je debel manj kot 2 cm, zaslon ima diagonalo 14 palcev, vendar tudi tu zdaj z razmerjem stranic 16:10, kar omogoča bolj udobno delo v tistih premorih med igranjem (). Prejšnjič je Intelov procesor 11. generacije imel vsega štiri jedra in ni bil zares kos vsem igričarskim zahtevam. Tokrat je jeder s procesorji 12. generacije najmanj 12 (i5-12500H), lahko pa tudi 14 (i7-12700H) ali celo 20 (i9-12900H), seveda gre v vseh primerih za kombinacijo učinkovitih in zmogljivih, ki pa lahko delujejo tudi vsa hkrati. Izbira grafik se začne pri Geforce RTX 3050 Ti, ki jo bo večina verjetno preskočila, in konča pri solidni Geforce RTX 3060. Skupna moč gre nekje do 120W. Pomnilnika bo lahko do 32 GB in bo vrste DDR5, diska pa največ 1 TB.

Pri zaslonu bodo na voljo kar tri možnosti, najbolj zanimiv pa bo vsekakor OLED z ločljivostjo 2880 x 1800, 400 kandelami svetilnosti, polno pokritostjo barvnega spektra DCI-P3 in osveževanjem 90 Hz. Kdor bi vseeno rad hitrejše osveževanje, morda pri nižjih grafičnih podrobnostih, pa bo lahko izbral enega od LCD-jev s 165 herci. Svetlejši (500 kandel) in barvno boljši bo imel ločljivost 24560 x 1600, drugi (400 kandel) pa 1920 x 1200. Baterija bo imel spodobno kapaciteto 76 Wh, na voljo bo povezljivost Wi-Fi 6E, od priključkov pa poleg okroglega za polnjenje še Thunderbolt 4 (USB-C), dva USB-A, HDMI (2.1) in izhod za slušalke. Seveda ne manjka barvno osvetljena tipkovnica (s tremi območji), sicer pa je dizajn prenosnika dokaj zadržan in tako primeren še za koga, ne zgolj za igričarje. Izhodiščna cena naj bi znašala evrskega tisočaka in pol.

V Acerju so tokrat sicer pripravili tudi večjo izvedbo s 16-palčnim zaslonom, ki pa ne bo OLED, temveč 240- ali 165-herčni LCD, v prvem primeru QHD+ in v drugem FHD+. Izbira procesorjev bo zgolj i5 in i7, bo pa pri grafiki šlo do Gefroce RTX 2070 Ti. Baterija bo bistveno večja s kar 99,98 Wh, kar je povsem na zgornji meji dovoljenega za vnos na letalo. Pri disku bo tu še opcija 2 TB, morda se bo kdo razveselil tudi čitalnika kartic microSD. Ta prenosnik bo sicer z 2,4 kg mase verjetno manj zanimiv za prenašanje naokrog.

Fotografije: Acer

• 
  TerraMow 500 Mini: Česa takšnega od cenovno ugodne kosilnice nisem pričakoval!
• 
  NEDELJSKI NASVET: Ko ne veš, kam bi se odpravil, vprašaj to aplikacijo
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Umetna inteligenca nas dokazano poneumlja
• 
  Morda bo prav vaša fotografija letos razstavljena v pariškem Grand Palaisu
• 
  Galaxy Z Fold8: Z naskokom najbolj zanimiv letošnji »fold«

The post Tak bi lahko bil sanjski igričarski prenosnik appeared first on Tehnozvezdje.

Nova linija z arhitekturo RDNA 2 na začetku obsega tri grafične procesorje oz. »kartice«. Na vrhu je RX 6800M s 40 »pospeševalniki« za izris grafike in svetlobnih učinkov in 12 GB pomnilnika. Pod njim pa sta še RX 6700M in vstopni RX 6600M. Prvi ima 36 procesorskih enot in 10 GB pomnilnika, drugi pa 28 enot in 8 GB. Vsi podpirajo napredno tehnologijo senčenja in izrisovanja svetlobe Ray tracing, poleg tega pa uvajajo še FidelityFX Super Resolution (FSR). To je ustreznica Nvidijini tehnologiji DLSS, pomeni pa povečevanje ločljivosti z uporabo umetne inteligence (»upscaling«). V praksi tako procesor v igri vzame nižjo izvorno ločljivost in jo prilagodi, da izgleda dovolj dobro tudi na cilji ločljivosti monitorja (denimo iz 1080p na 1440p ali iz slednje na 4K). S tem seveda igra teče s precej več sličicami na sekundo (razlika je lahko do 2,5-kratna) kot bi pri »pravi« ločljivosti.

Po prvih testih je RX 6800M zmogljivostno nad Geforce RTX 3070 in le malo pod RTX 3080 (s podobno močjo, kajti Nvidia za svoje čipe omogoča veliko različnih nastavitev, koliko W lahko porabijo), pri čemer naj bi bili prenosniki s to »kartico« približno 150 evrov cenejši od tistih z RTX 3070. Vprašanje pa je, kakšne količine čipov AMD sploh lahko pridobi iz proizvodnje – verjetno pri tajvanskem TSMC – in koliko proizvajalcev prenosnikov bo uspel že letos prepričati, da vgradijo to novost v svoje modele.

Medtem je Nvidia pripravila dve novi možnosti za grafične kartice, namenjene namiznim računalnikom. To sta RTX 3080 Ti in RTX 3070 Ti. Kot bi lahko razbrali že iz imena, sta nekoliko zmogljivejši od RTX 3080 in RTX 3070 brez dodatka Ti.

V bistvu pa gre za poskus, kako od že tako obupanih igričarjev izvleči še nekaj dodatnih evrov. Vemo, da zalog in konstantnih dobav ni že vse od predstavitve prvih kartic iz serije 30 lani jeseni in da so cene nenormalno poskočile, tudi za kartice prejšnjih generacij. Procesorske rezine, ki ne prestanejo preizkusa, da bi postale RTX 3090 z vrha Nvidijine ponudbe, a niso prav daleč, bodo po novem RTX 3080 Ti, namesto da bi bili cenejši RTX 3080. Podobno je z RTX 3070 Ti, ki jih prav tako ne bodo izdelovali namensko, bodo za ta izdelek označili tiste, ki ne bodo dovolj zanesljivi za višjo oznako. Gre torej za vmesno stopničko, ki omogoča dodaten zaslužek, poleg tega pa vnaša še več zmede v že tako pretirano razdrobljeno ponudbo in otežuje izbiro. Celo v »običajnih« razmerah, kaj šele zdaj.  

Naslovna fotografija: AMD 

The post Nvidia dodatno ožema igričarje, AMD bi jo lahko prisilil v pocenitve (če bodo dobave) appeared first on Tehnozvezdje.

Kartice kot so Geforce RTX 3080, RTX 370 in RTX 3060 Ti v namiznih računalnikih predstavljajo 50- in več odstotni skok glede na RTX 2080 (Super) in ostale predhodnice. Kar pa ne gre samo na račun izboljšane arhitekture procesorjev, ampak tudi na račun bistveno višje porabe, ki za seboj potegne nujnost večjega (in glasnejšega) hladilnega sistema. Če so imele prejšnje Nvidijine kartice z arhitekturo Turing normno porabo nekje med 170 in 250W, gredo nove z arhitekturo Ampere do 350W. Prej je bil za marsikateri sistem dovolj 500W napajalnik, 650W je zadoščalo za bolj ali manj vse potrebe, zdaj pa se je že bolj varno odločiti za 750-vatnega. Črpanje dodatne energije pa se seveda pozna pri zmogljivostih. In ker je v velikih namiznih ohišjih mogoče imeti večje kartice z večjimi ventilatorji, kakšnega problema ni.

Kot so ugotavljali na portalu Notebook Check, pa prenosniki z novo generacijo čipov Geforce ne prinašajo niti približno tako velikega skoka. V povprečju ta predstavlja le nekje med 10 in 15 odstotkov, kar je povsem običajno za procesorje. Glede na obliko, debelino in način hlajenja teh računalnikov, je težko zagotavljati več kot 150W za grafični čip, običajno še manj. Z drugimi besedami – moč se tam ni spremenila, ker se zaradi fizičnim omejitev ohišij ne more, in tako so tudi zmogljivosti na zelo podobni ravni.

Nvidia pa je s serijo RTX 30 tudi ukinila označevanje Max-Q, ki je kupcu povedalo, da kupuje prenosnik z manj zmogljivo grafiko. Po novem so bile vse izvedbe označene enako, zgolj z osnovnim imenom, denimo Geforce RTX 3060. Vendar po pritožbah igričarjev in medijev Nvidia zdaj od proizvajalcev prenosnikov zahteva, da za vsak model na spletni strani označijo, s kakšno močjo lahko deluje grafični čip. Za nekaj orientacije pa si lahko pogledaš tabelo, ki so jo pripravili na portalu Tom’s Hardware, kjer je bolj jasno razvidno, koliko vatov pri posamezni seriji predstavlja Max-Q in koliko »pravo« stvar. Poenostavljeno povedano ima bolj ali manj vse pod 100W omejene zmogljivosti, a so tudi znotraj tega variacije in predvsem je treba med seboj primerjati različne modele, med katerimi izbiraš.

Naslovna fotografija: Nvidia

The post V prenosnikih pač ne gre čez fizične omejitve appeared first on Tehnozvezdje.

Preleteli smo že Thinkpade, Yoge in ostale prenosnike za širši krog uporabnikov, zdaj pa poglejmo še, kaj je vodilni proizvajalec pripravil v liniji Legion, s katero nagovarja igričarsko srenjo.

Legion 5

Ta model, ki bo znova na voljo s 15,6- in 17-palčnim zaslonom, prejkoslej ostaja središče ponudbe, četudi je od četverice novosti na spodnjem koncu. A seveda ni najcenejši igričarski prenosnik iz Lenovo. Zagotovo pa nudi najbolj uravnotežen paket lastnosti in razumne cene. Tokrat bistvenih oblikovalskih sprememb ni, tako da se dizajn, seveda z vsakokratnimi drobnimi popravki in olepšavami, vleče že iz časov Legiona Y5xx.  Še naprej je večina priključkov na zadnji strani in ohišje plastično, a trdno. Vgrajeni bodo procesorji Ryzen 5000 in grafične kartice Geforce, tudi iz serije RTX 3000. Najhitrejše osveževanje zaslona bo pri manjšem modelu 165-herčno, na voljo pa bosta še (cenejši) možnosti 120 in 60 Hz. Večja izvedba bo imela zaslon z osveževanjem 144 ali 60 Hz. Če kaj, bi lahko Lenovo kaj postoril glede mase teh dveh prenosnikov, saj ne 2,4 kg (15,6) ne slabi trije kilogrami (17,3) nista med boljšimi dosežki.

Legion 5 Pro

Model Pro je nekoliko bolj šik in naprednejši. Med drugim bo na voljo v beli barvi in s štiriconsko (RGB) osvetlitvijo tipkovnice. Zaslon bo pri diagonali 16 palcev imel razmerje stranic 16:10 in ločljivost 2560 x 1600. To je nekoliko neobičajno za igričarski prenosnik, a v Lenovu verjetno ciljajo na to, da bi ga kot zanimivega videl še kdo drug, ki potrebuje veliko zmogljivosti in lep prikaz. Zaslon ima tudi osveževanje s 165 Hz, odzivni čas 3 ms in svetilnost 500 kandel na m². V primerjavi z običajnim Legion 5 ima naprednejše hlajenje s štirimi ventilatorji in poudarjene zadnje prezračevalne reže, ki so tudi oblikovalski element. Omeniti velja še večjo sledilno ploščico in bolj položne ter menda trpežnejše tečaje zaslona.

Legion 7

Ta model še naprej v osnovi ostaja kovinska izvedba petice, a po drugi strani prav tako kot 5 Pro dobiva 16-palčni zaslon QHD z razmerjem 16:10 in ozkimi robovi okrog njega. Prav tako je osveževanje 165-herčno in svetilnost 500 kandel, prisotna pa je še podpora za standarda G-Sync in Dolby Vision. Legion 7 je tisti prenosnik iz uvoda, saj sveti na vseh straneh. Poleg barvne osvetlitve tipkovnice, sije še iz prezračevalnih rež in iz svetlobnih črt na ohišju. Zmogljivosti bodo na najvišjem nivoju, masa pa z dvema kilogramoma in pol tudi ne bo zanemarljiva.

Legion Slim 7

Za tiste, ki bi vseeno radi nekaj lažjega in tudi tanjšega, bo morda pravi odgovor Slim 7. Ta bo z maso 1,9 kg neposredno konkuriral Asusovemu Zephyrusu G15. Narejen bo iz zlitine magnezija in aluminija. Imel bo 15,6-palčni zaslon, ki bo lahko polne visoke ločljivosti (165 Hz) ali 4K (60 Hz). Za hlajenje bodo uporabili tehnologijo tekoče kovine (liquid metal), ki bolje odvaja toploto, kar je seveda pri tanjšem prenosniku nadvse pomembno.

Fotografije: Lenovo

The post Lenovo za 2021 igričarjem ponuja zmes znanega in preizkušenega ter malce drugačnega appeared first on Tehnozvezdje.

Pri tej znamki je že nekaj let v ospredju vgrajevanje po dveh zaslonov v prenosnike. Začelo se je z malim enkranom namesto klasične sledilne ploščice, potem pa so prešli na dodatni zaslon (Screenpad plus) med glavnim in tipkovnico, ki je zaradi tega pomaknjena povsem proti spodnjemu robu prenosnika. Še naprej sta na voljo dva tovrstna modela, ekstra zmogljivi in prestižni Zenbook Pro Duo 15 (UX582), z zaslonom OLED (glavnim), ter manjši, manj konkretni in dostopnejši Zenbook Duo 14 (UX482). Prvi je bil deležen predvsem osvežitve pri procesorjih, drugi pa tudi rahle v sami strojni zasnovi, seveda po vzoru velikega brata.

Zenbook Pro Duo 15

Kot že pri lanski prenovi, ima tudi letošnji model spodnji zaslon premičen. Kar pomeni, da ga je mogoče dvigniti in (do določene mere) prilagoditi njegov kot, tako da oči tudi nanj gledajo bolj naravnost. S tem se precej izboljša slika, predvsem njene barve in svetilnost, pa tudi sam zaslon je bolj svetel (400 kandel). Še dodatna korist pa je v tem, da z dvignjenim zaslonom v ohišje pride več zraka in je hlajenje boljše. Je pa sekundarni zaslon še naprej vrste LCD, četudi je glavni OLED. V Asusu pravijo, da bi bil še drugi OLED, sploh pri neobičajnem razmerju stranic, absolutno predrag. Oba zaslona sta sicer 4K (spodnji seveda zgolj po eni stranici, saj je precej nižji). Procesorji so še naprej Intelovi vrste H (desete generacije), grafika pa gre vse do Geforce RTX 3070.

Zenbook Duo 14

Tudi manjši Duo ima po novem dvižni drugotni zaslon, ki pa tu ni 4K, kot ni niti glavni. Zaradi boljšega pretoka zraka in dveh ventilatorjev je procesor U 11. generacije lahko ves čas pri 28W porabe, s čimer so zmogljivosti tokrat bistveno večje. Tudi grafične, ki naj bi napredovale kar dvakratno, tako z Intelovo vgrajeno grafiko (Xe) kot z opcijsko Geforce MX450. Zanimiva odločitev, menda je kupcem všeč, sta tipki ob sledilni ploščici, ki ju večji model nima.

TUF A15 in A17

Lanski TUF A15 je povzročil precej vznemirjenja, saj je bil eden prvih in tudi bolj dostopnih igričarskih prenosnikov z AMD-jevimi procesorji serije Ryzen 4000. Imel pa je slabost, saj hlajenje ni bilo najboljše. Tokrat so pri sicer enakem ohišju poskrbeli za nekaj več lukenj, ventilator ima več lopatic in je tanjši, pa tudi cevi za odvajanje toplote je več. Tako v Asusu napovedujejo učinkovitejše hlajenje in za približno deset odstotkov tišje delovanje. Seveda so vgrajeni procesorji Ryzen 5000 in grafične kartice Geforce RTX 3000, baterija je zdaj pri skoraj vseh izvedbah velika (90 Wh), vsi priključki USB so vrste 3.1, podprt je Wi-Fi6 in zaslonske izbire gredo do hitrosti osveževanja 240 Hz.

TUF DASH F15

Ta model je tanjši, lažji in bolj premijski, tehta zgolj dva kilograma in ima boljšo izkoriščenost »pokrova«, saj zaslon zavzema 81 odstotkov površine. Procesorji so tu Intelovi, zaradi česar je vgrajen priključek Thunderbolt, prenosnik pa je mogoče polniti tudi prek USB-C. Sicer z manjšo močjo, a vseeno to zna biti priročno za koga, ki računalnik veliko prenaša naokrog in ne potrebuje vedno polnih zmogljivosti, kajti (65- ali 100-vatni) polnilnik USB-C je bistveno manjši in lažji od siceršnje polnilne »opeke«.

Zephyrus G14 in G15

Lani je bil Zephyrus G14 izjemno priljubljen, saj je bil morda sploh prvi res lahek igričarski prenosnik s konkretnimi zmogljivostmi. Poleg tega pa Asus poskus zelo dobro uspel, brez večjih pomanjkljivosti. Letos zato niso spreminjali formule in tako poleg novih procesorjev ter grafičnih možnosti, so novost še zaslon s 144 Hz (lani 120 Hz) in dodatni zvočniki. Zephyrus G15 pa je bil delež večje prenove, saj so njegovo obliko prilagodili v slogu manjšega modela in mu zbili 20 dag mas (1,9 kg namesto 2,1 kg). Zaslon ima lahko ločljivost QHD z osveževanje 165 Hz, zvočnikov je šest, sledilna ploščica je za 20 odstotkov večja, zgornji rob zaslona pa vsebuje tri mikrofone.

ROG Flow X13

Ta prenosnik je morda največja novost pri Asusu. Čeprav na pogled deluje kot dokaj običajen model z vrtljivim 13,3-palčnim zaslonom (denimo Zenbook Flip 13), je tudi to igričarska naprava. Ima AMD-jev procesor Ryzen HS, s čimer je podobno zmogljiv kot Zephyrus G14, zraven pa je še grafični čip Nvidia Geforce 1650. Ob zgolj 15,8 mm debeline in 1,3 kg mase je oboje kar malo presenetljivo. Zaslon je lahko polne visoke ločljivosti (pri razmerju 16:10) s 120-herčnim osveževanjem ali 4K pri 60 Hz. Tudi ta prenosnik omogoča polnjenje prek USB-C. Asus pa je razvil še lasten standard za zunanjo grafično kartico, ki tako omogoča osem »stez« PCIe, protokol Thunderbolt jih denimo štiri (40 Gb/s), zato je grafična kartica bolje izkoriščena. Izključno pretoku podatkov zanjo je ves čas namenjenih 67 Gb/s. ROG XG Mobile pa je majhno ohišje, ki bo skupaj s kartico in vgrajenim napajalnikom tehtalo vsega en kilogram. Tako bo vse skupaj mogoče pospraviti v nahrbtnik in oditi na igričarsko seanso.

ROG Strix Scar 15 in 17

Oba osrednja igričarska modela ima prenovljen dizajn, sta manjša in imata nekaj zanimivih izboljšav. Tipkovnica je mehanska z optičnimi stikali (ta prekinejo snop laserske svetlobe), baterija ima kapaciteto 90 Wh, zaslon pa je lahko QHD s 165 Hz ali polne visoke ločljivosti s kar 360 Hz.

The post Asus z najbolj nenavadnimi in izstopajočimi prenosniki za zahtevnejše uporabnike appeared first on Tehnozvezdje.

TUF A15 (oznaka modela je FA506IV-1AHN), ki smo ga testirali je najhujša izvedba tega modela. Poganjal ga je osemjedrni procesor Ryzen 7 4800H, zraven je bil grafični čip Nvidia Geforce RTX 2060 s podporo šestih gigabajtov pomnilnika, medtem ko je bilo glavnega pomnilnika kar 32 GB, za podatke je bil na voljo terabajtni disk SSD (NVMe), za avtonomijo pa baterija s kapaciteto 90 Wh. Zaslon, kot rečeno z diagonalo 15,6 palcev, je zmogel osveževanje pri 144 Hz. Vse to je obetalo precejšnje zmogljivosti in užitke v igrah ter glede tega prenosnik nikakor ni razočaral. Seveda pa je ta izvedenka nekoliko pretirana in je v slovenskih trgovinah niti nisem zasledil. Najbližja je bila ena s 16 GB pomnilnika in večino ostalega drobovja, kot sem ga opisal. To bi bilo tudi čisto smotrno, kajti 32 GB se v resnici pri igrah nikjer ne pozna, to pa je glavno področje tega računalnika. Za montažo videa, grafično oblikovanje, modeliranje ali kakšno drugo resno delo bi bil, ne glede na zmogljivosti, zaradi določenih lastnosti bolj primeren kakšen drug prenosnik.

Nižje po cenovni lestvici so različice z grafično kartico Geforce GTX 1660 Ti, na spodjem koncu pa z Geforce GTX 1650, ki se jo da dobiti tudi v kombinaciji s šestjedrnim procesorjem Ryzen 5 4600H in za tako opremljenost se cene začnejo kmalu nad tisoč evri, potem pa lahko zrastejo tudi do tisočaka in pol. Zato je treba pametno izbrati pravega A15, pri čemer odgovor, katera izvedba je najboljši nakup, težko dam. Glede na izkušnje s testnim primerkom bi rekel, da najbrž GTX 1660 Ti ne predstavlja bistvenega padca zmogljivosti in posledično sličic na sekundo v igrah, seveda ob predpostavki, da je sistem hlajenja enak, o čemer pa nisem prepričan. Zagotovo vem, da pri različicah z GTX 1650 ni, pa tudi baterija je v kombinaciji z grafičnima karticama GTX manjša, s kapaciteto 48 Wh, saj je zraven še prostor za disk običajne velikost (2,5”). Pri različicah z RTX je za nadgradnjo shrambe na voljo še ena reža m.2. Pri vseh pa se da zamenjati pomnilnik, za katerega ima A15 prav tako dve reži.

Predhodnik FX505 ni bil napačen igričarski prenosnik za približno tisoč evrov, vendar bi težko rekel, da je s čim izstopal. Novi A15 je pridobil nekaj elementov, tako zunaj kot znotraj, ki ga postavljajo kot precej resnejšega konkurenta v tem razredu. Osnoven izgled je podoben, vsaj ko je računalnik odprt, toda zaprt deluje povsem drugače, bolj kakovostno, saj so mu dodali kovinsko stranico na zunanji strani zaslona. Preostali del ohišja je sicer plastičen, a deluje dovolj trdno, tudi za odpiranje spodnje stranice se je treba malo potruditi. Reč tehta 2,3 kg, kar je nekako standard za to vrsto prenosnika. Ni prehudo, a v nahrbtniku se ga definitivno občuti, še posebej, če je zraven še napajalnik. Tečaj za odpiranje in nagibanje zaslona je soliden, ne premehak, a se ga kljub temu da odpreti z eno roko. Sam zaslon pa izkazuje nekaj zvijanja ob potegu z rokama v nasprotni smeri, toda tega med običajno uporabo nihče ne počne. Okrog tipkovnice, ki je dokaj velika in ima tudi numerični del, je vzorčasta črna plastika z morda nekaj preveč prehodi, ki poskušajo dajati vtis različnih nivojev oz. naklonov. Mene ni ne motilo ne navduševalo, morda pa bo kdo malce razočaran, da se v Asusu niso odločili za nekaj bolj umirjenega. Prav tako utegnejo rahlo razdvajati tipke WASD, ki so za razliko od ostalih (črnih) prozorne. Dvomim sicer, da bi jih igričarji lahko brez tega elementa spregledali, je pa vsekakor zanimivo. Osvetlitev tipkovnice se da nastaviti v različnih režimih (statična, dihajoča, utripajoča, menjavanje barv), možno je določati barvo, a le za vse skupaj, ne po posameznih območjih in še manj za vsako tipko posebej. Ima pa osvetlitev tri nivoje jakosti in je kar lepo enakomerna, od strani ne uhaja preveč svetlobe. Razen rdeče diode na tipki za vklop prenosnika pa ni nikjer kakšnega dodatnega svetlobnega učinka, kar je skoraj malo nenavadno za igričarsko napravo. Tipke so prijetno mehke, na razporeditev, še posebej v povezavi z lokacijo sledilne ploščice, pa se je treba malo prilagoditi. Sledilna ploščica je solidna, prsti gladko drsijo po njej in zaznava tudi rahle pritiske, ni pa vedno najbolj natančna. Za tiste, ki jim je ta način ljubši, ima tudi fizični tipki, a sam ju skorajda nisem uporabljal.

Napredek, vsaj v promocijskih materialih, je zaslon z osveževanjem 144 Hz. Menda naj bi obstajal tudi A15 s 60-herčnim zaslonom, a ga v ponudbi trgovcev nisem našel, kar je v redu, kajti to ob zmogljivostih novega AMD-jevega procesorja in solidni izbiri grafičnih kartic ne bi imelo nobenega smisla. Lepo je videti 144 Hz v tem cenovnem razredu, ni pa vse tako rožnato, kot morda izgleda na prvi pogled. Vsekakor je igranje res gladko, še posebej v igrah, v katerih lahko računalnik doseže toliko sličic na sekundo ali pa se vsaj povzpne lepo čez stotico. Lahko se v marsikateri, a z visokim grafičnim nivojem v malo manjšem odstotku. So pa trije problemi z zaslonom. Mislim, da pri igranju za zabavo noben od njih ne bo moteč, zame ni bil, a prav je, da nanje opozorim. Prvi je dokaj dolg odzivni čas, podoben kot pri televizorjih, kar ni idealno za igre, kjer je treba reagirati hitro. Skromen barvni razpon bi opazili zgolj uporabniki, ki bi želeli s tem računalnikom početi kaj resnega, denimo obdelovati fotografije, montirati video ali početi kakšno grafično oblikovanje. To odsvetujem, razen z zunanjim monitorjem. Za kaj takega pa je seveda TUF A15 primeren, saj nudi veliko zmogljivosti za zelo razumno ceno. Vsem ostalim se bo verjetno zadeva zdela čisto v redu, s pač nekoliko manj živahnimi barvami. Tretji vidik pa je svetilnost (uradno 284 nit), ki je ravno zadostna za uporabno znotraj, a zna biti preslabotna na soncu, če bi kdo želel kakšno igričarsko seanso na terasi. Bomo videli, kako se bodo glede tega izkazali nekateri konkurenti, ki prihajajo v prodajo v prihodnjih tednih in mesecih, denimo Acer Nitro 5 (AN515-55) ali Lenovo Legion 5i. Asus je navkljub 144 Hz pustil priprta vrata.

V vsakem primeru pa je z AMD-jevim procesorjem zadel terno, kajti tekmeci z Intelovimi čipi bodo imeli v vseh vidikih težko delo. Zmogljivosti so izvrstne, tako v igrah kot tudi pri ostalih opravilih. Prav v tem je verjetno glavna prednost serije Ryzen 4000. V igrah, kjer so v ospredju čim višje frekvence delovanja ter ni bistvenih razlik med štirimi, šestimi ali osmimi jedri, povsem parirajo Intelovi deseti generaciji. V drugih programih z (občasnimi) daljšimi zahtevnimi nalogami, pa Intelove konkurente naravnost povozijo, saj je lahko zapisovanje videa, prevajanje kode ali obdelovanje 3D-modelov za tretjino, morda celo polovico hitrejše. V nekaterih ne pretirano zahtevnih igrah, kot je Overwatch, ta prenosnik tudi z najvišjimi nastavitvami pri grafični podobi dosega 144 sličic na sekundo ali pa vsaj pride zelo blizu. Podobno pri Forzi Horizon 4 ali Halo 2 Anniversary. Bolj grafično intenzivne igre, denimo Far Cry 5, serija Assassin’s Creed ali Doom Eternal so večinoma pod stotimi sličicami na sekundo, a še vedno gladko čez 60 ali 70. Z nekaj manj grafičnimi podrobnostmi pa tudi pridejo čez stotico. Tako je zaslon s hitrim osveževanjem dobro izkoriščen. Seveda so na voljo prenosniki z 240- ali celo 300-herčnimi zasloni, vendar v višjih cenovnih razredih, in da bi se igričar sploh približal tovrstnim vrednostim, bi bila nujna tudi grafična kartica iz višjega razreda (RTX 2070 Super ali še raje RTX 2080 Super) z ustreznim hlajenjem. So pa že z RTX 2060 rezultati dovolj dobri za vgrajeni zaslon in v igrah, ki to podpirajo, se da izkoriščati možnost naprednega prikazovanja padanja svetlobe (Ray tracing). Dalo bi se iz tega grafičnega procesorja izvleči še malenkost več, ker ga je Asus omejil na 90W porabe, vendar le z boljšim pretokom zraka.

Prav hlajenje je morda rahla hiba Asusovega aduta. Ne zato, ker ne bi zmoglo obremenitev, temveč zato, ker bi lahko z nekaj majhnimi prilagoditvami omogočalo še več, in zaradi ne ravno tihih ventilatorjev. Pri daljših igričarskih seansah ali ob zapisovanju videa sicer nisem opazil, da bi sistem kaj bistveno upočasnjeval procesor ali grafiko, kar pomeni, da se nič ne pregreva, a lahko bi bilo še bolje. Uporabnik lahko preklaplja med tremi profili delovanja prenosnika – silent (tiho), performance (zmogljivost) in turbo. Ti so vezani na »načrte za porabo energije« v sistemu Windows 10, zraven pa prilagajajo še hitrost vrtenja ventilatorjev. Na tihem načinu sta ventilatorja slišna, vendar se njunemu zvoku da privaditi. Res pa je, da se vsaj takrat, ko je prenosnik priključen na napajanje, ne izklapljata. Je pa v tem načinu vključena zavora, procesor in grafična kartica ne moreta dati od sebe vsega, kar zmoreta. Da se igrati določene igre pri 60 ali 70 sličicah na sekundo z visokimi detajli, za druge pa je moči premalo. Zmogljivostni način je ponuja dosti, vendar za ceno precej bolj slišnega piša ventilatorjev. Med igranjem je treba imeti ali (zelo solidne) zvočnike precej na glas, ali pa slušalke na glavi, sicer je zvok hladilnega sistema lahko nekoliko nadležen. Način turbo odklene še zadnjih deset odstotkov zmogljivosti in pripelje temperature na rob še sprejemljivih (tudi čez 90 stopinj Celzija), pa tudi ventilatorja sta še za odtenek glasnejša in skupaj z njima šumenje zraka. Ta sicer prihaja iz prenosnika večinoma na desni strani in malo tudi zadaj, reže za zajem pa so spodaj, a verjetno premajhne. Z več luknjami za zajem zraka bi bilo hlajenje skoraj zagotovo bolj učinkovito in ventilatorjema ne bi bilo treba tako zelo garati. Ne vem, koliko se pozna manj zmogljiv grafični čip (GTX 1660 Ti). Ob enakem hlajenju je morda ta kombinacija za odtenek primernejša glede na zasnovo ohišja. Na žalost je Asus odstranil ročni način, tako ni mogoče prilagajati hitrosti ventilatorjev po svoje. Topel pa prenosnik postane le na desni strani in da igrati tudi z njim na kolenih, treba je zgolj paziti, da zrak normalno kroži.

Novi procesor in precejšnja kapaciteta omogočata za igričarski prenosnik izjemno avtonomijo. Ob običajnem delu, brskanju po spletu, gledanju videa, baterija zdrži nekje od šest do sedem ur, kar je tudi za klasične prenosnike povsem zgleden rezultat. Med igranjem bi bila seveda izčrpana prej kot v pol krajšem času, a za prave zmogljivosti tako ali tako mora biti računalnik priključen na napajanje. Modeli z manjšo baterijo zdržijo bistveno manj, kakšne tri do štiri ure. Vprašanje pa je seveda, kako pogosto bo kdo tak prenosnik mučil na bateriji. Situacija s priključki je solidna, bi bila pa lahko še boljša. Na eni strani so vtič za napajanje, omrežni priključek, HDMI, dva priključka USB-A 3.0, en USB-C in izhod za slušalke. Na drugi strani je še osamljeni USB-A 2.0. Edini USB-C prenosa podatkov podpira še video izhod po standardu DP1.4, ne pa tudi Thunderbolta 3, čemu so dodali še počasni USB mi ni jasno, prostor pa bi bili še za čitalnik pomnilniških kartic. Wi-Fi je še prejšnje generacije (ac oz. 5) in tudi nisem opazil, da bi to kartico dalo zamenjati in tako nadgraditi zadevo na Wi-Fi 6.

Ne glede na določene bližnjice, ki jih je ubral proizvajalec, predvsem pri zaslonu ali hlajenju, TUF A15 predstavlja velik napredek v primerjavi s tem, kar je v spodnjem delu igričarskega trga ponujal doslej. Pa tudi v splošnem takih zmogljivosti do 1500 evrov doslej nismo bili deležni. Pri cenah tega izdelka v Sloveniji bode v oči edino to, da je večina različic naprodaj brez prednaloženega operacijskega sistema. S tem proizvajalec (v navezi s trgovci) umetno nekoliko zniža ceno, a nazadnje so stroški za kupca višji, saj mora za približno 150 evrov dokupiti še licenco za Windows 10, ki bi proizvajalca stala največ 50 evrov. Z Linuxom si pač za igre ne da kaj dosti pomagati. Pri tem izdelku so marsikaj naredili prav in je dober nakup, ni pa nujno, da bo tudi po prihodu omenjenih konkurentov ostal na vrhu svojega razreda.

HVALIMO:

• Boljša kakovost ohišja kot pri predhodniku
• Izjemne zmogljivosti AMD-jevega procesorja
• Za igričarski prenosnik presenetljivo dolga avtonomija
• Zaslon z osveževanjem 144 Hz
• Solidna zvočnika
• Prijazna in lepo osvetljena tipkovnica
• Dobre možnosti nadgrajevanja

GRAJAMO:

• Zaslon ima dolge odzivne čase, skromen barvni razpon in povprečno svetilnost
• Med obremenitvami postane prenosnik precej glasen
• Nekaj oblikovnih elementov ne bo po godu vsakomur
• Skoraj vse različice so v Sloveniji naprodaj brez operacijskega sistema

The post Asus TUF A15 (FA506): Brez naprezanja čez sto sličic na sekundo (#video) appeared first on Tehnozvezdje.

V svetu procesorjev za prenosnike sta že leta glavni kategoriji U in H. Prva označuje procesorje z običajno porabo 15 W (ali do 28 W v nekaterih primerih) za klasične in tanjše računalnike, druga pa omogoča delovanje s 45 W (ali več) in poganja bolj zmogljive in spodobneje hlajene prenosnike. Intel je pri deseti generaciji procesorjev Core lani v promet spravil prve, v dveh različicah, saj so določeni izdelani še v 14-nanometrskem proizvodnem procesu, ostali pa v 10-nm, ki prinaša boljšo učinkovitost in manjšo porabo. Za primerjavo – AMD je prešel že na 7 nm. Za procesorje H so uporabili preizkušeno 14-nanometrsko tehnologijo, pri čemer so znova povečali število jeder in dvignili frekvence, ki jih procesorji lahko dosegajo med obremenitvami. Vsi z oznako i7 in i9 gredo namreč lahko do 5 GHz in čez (i9-10980HK do 5,3 GHz), edino oba primerka i5 se ustavita pri 4,6 oz. 4,5 GHz. Ta dva sta tudi edina štirijedrnika, dva z oznako i7 imata po šest jeder (in naenkrat obdelujeta do 12 niti), najzmogljivejši i7 ter edini i9 pa premoreta po osem jeder, tako kot AMD-jevi procesorji, ter obdelujeta 16 niti.

Intel navaja, da z i9 uporabnik skupno pridobi do 44 odstotkov večjo zmogljivost in do 54 odstotkov več sličic na sekundo v igrah. Vendar ne v primerjavi  prejšnjo generacijo, temveč s tri leta starim prenosnikom (torej denimo s procesorjem i7-7920HQ), ki bi bil počasi goden za zamenjavo. Pridobitev glede na lani bo prej nekje med desetimi in petnajstimi odstotki, kar se ne sliši veliko, vendar bi se lahko več jeder in višji takti kar poznali pri igranju ali opravilih, ki daljše obdobje popolnoma zaposlijo procesor. Seveda ob ustreznem hlajenju. Zraven pa je treba dodati še nove grafične čipe Nvidia z oznako Super, ki glede na lanske prinašajo podoben skok. Tako je denimo letošnji Geforce RTX 2070 Super na zmogljivostni ravni lanskega paradnega RTX 2080, novi RTX 2080 Super pa vse skupaj ponese na še višji nivo. Prvi nabor prenosnikov zato deluje kar obetavno. Poglejmo si nekatere najbolj atraktivne in relevantne modele.

Acer Nitro 5

Tajvanski proizvajalec je sicer predstavil še model Predator Triton 500, namenjen najzahtevnejšim igričarjem, toda novi Nitro 5 bo za slovenske kupce zagotovo precej bolj zanimiv, kot so bili že predhodniki. Poleg procesorjev desete generacije in učinkovitejšega hlajenja bo velika izboljšava v zaslonu, ki bo imel lepše sliko ter pri osveževanju 120 Hz ali 144 Hz (osnovni model bo najbrž ostal pri 60 Hz) odzivni čas 3 ms. Računalnik bo imel dve reži tako za disk SSD kot za pomnilnik in oboje se bo dalo nadgraditi. Osnovna grafična kartica bo Geforce GTX 1650, na voljo pa bodo še konfiguracije s 1650Ti in RTX 2060. Napovedana začetna cena je 899 evrov, zato se glede na opremljenost Nitro 5 kaže kot dobra vrednost za denar. Še naprej pa bo to 15,6-palčni prenosnik z maso okrog 2,3 kg.

ROG Zephyrus Duo 15

Tudi pri Asusu sta dve novosti, obe iz igričarskega oddelka ROG, bo pa ob eni zagotovo trznili tudi ustvarjalci vsebin. Novi ROG Strix Scar v 17,3-palčni izvedbi bo igričarska zverina s 300-herčnim zaslonom in hlajenjem s »tekočo kovino«. Toda ROG Zephyrus Duo 15 je tisti, ki zares privlači poglede. Gre za nadaljevanje koncepta dveh zaslonov, ki smo ga nedavno preizkusili v modelu Zenbook Duo. Novinec je v bistvu nadgradnja Zenbooka Duo Pro, vendar tokrat pod znamko ROG, saj ima določene igričarske primesi, med drugim prav tako možnost zaslona z osveževanjem 300 Hz in odzivnim časom 3 ms. Možno pa se bo odločiti tudi za 4K s širokim barvnim spektrom. Toda glavna lastnost je v tem, da se sekundarni, 14,1-palčni zaslon dvigne za 13 stopinj (samodejno ob odpiranju prenosnika). Tako tudi na tega uporabnik gleda pod podobnim kotom kakor na glavnega, pa še pretok zraka je boljši, s tem lahko ventilatorji še učinkoviteje hladijo procesor in grafični čip. Reč bo tehtala 2,4 kg, v vsakem primeru bo imela 16 GB pomnilnika, procesor in grafična kartica pa bo ali z vrha ponudbe ali stopničko nižje.  

Gigabyte Aero 15 in Aero 17

Ta proizvajalec se pri nas pojavlja bolj s komponentami za namizne računalnike kot s prenosniki. Od novitet pa vseeno omenimo Aero 15 in Aero 17, ki sta namenjena ustvarjalcem. Za razliko od igričarskih beštij sta tanjša in precej bolj umirjena, brez večbarvne razsvetljave in podobnih »estetskih« dodatkov. Predvsem pa izstopata z zasloni. Pri obeh imajo širok barvni razpon in profesionalno kalibracijo, kupci manjšega modela se lahko odločijo tudi za zaslon OLED, ki je bil že v prejšnji generaciji menda najbolje kalibriran od vseh tovrstnih prenosnikov.

Lenovo Legion 7i in Legion 5i

Vodilni svetovni proizvajalec je v svoji igričarski podznamki Legion uvedel nova modela 7i in 5i. Ta dva zamenjujeta Y740 in Y540, ki pa bosta menda tudi doživela nadgradnjo z novimi procesorji, tudi pri izgledu ni bistvenih razlik. Pri večjem 7i bodo na voljo grafike Super, manjši bo ponujal največ RTX 2060. Pri obeh pa bo v ozadju delovala tehnologija Advanced Optimus, ki so jo razvili skupaj z Nvidio in zna pametno preklapljati med grafičnim čipom na procesorju in Geforceom za čim daljše trajanje baterije.

MSI

Največ novosti je predstavil MSI, ki prav tako v Sloveniji ni dejaven s svojimi prenosniki. Zato omenimo GS66 Stealth in GS75 Stealth, ki sta nadaljevanje linijo zelo tankih igričarskih prenosnikov, prvi s 15,6-, drugi s 17,3-palčnim zaslonom. GS66 so sicer nekoliko povečali maso, kajti namenili so mu baterijo s kapaciteto 99,9 Wh, kar je po ameriških standardih največ, kolikor se še sme odnesti v letalo. Modela Creator 15M in Creator 17M pa sta podobna kot Gigabytova Aero 15 in 17, pri čemer ima večji predstavnik zaslon s tehnologijo Mini LED. To pomeni, da za osvetlitev zaslona LCD uporablja večje število majhnih svetečih diod in tako lahko natančneje kontrolira posamezne dele ekrana ter s tem prikaže bolj prave črnine ter boljše kontraste.

Razer Blade 15

Tu je prenovo doživel model Blade 15, ki bo na voljo v dveh izvedbah – »osnovni« (base) in »napredni« (advanced). Ena od sprememb je na tipkovnici, kjer so vrnili široko desno dvigalko (shift), potem v izbiri zaslonov, priključkih (napredni model ima čitalnik pomnilniških kartic) in hlajenju, saj dražje različice premorejo komoro za izparevanje namesto klasične izvedbe s tekočino v cevkah. Pri osnovnem modelu bo procesor šestjedrni i7, grafika od GTX 1660 Ti do RTX 2070, zaslon 144 Hz LCD polne visoke ločljivosti ali 4K OLED, na voljo bo prostor za dodaten disk, a na račun velikosti baterije. Napredni model bo imel osemjedrni procesor i7, zaslon z osveževanje 300 Hz ali OLED s podporo dotikom, kamero s podporo za Windows Hello in eno od novih grafik z oznako Super.

Naslovna fotografija: Razer

The post Intel skupaj z Nvidio in proizvajalci prenosnikov odgovarja na AMD-jev izziv appeared first on Tehnozvezdje.