SkyShowtime, od vseh globalnih pretočnikov v mojih očeh vsebinsko najbolj siromašen, vsake toliko vseeno preseneti. Tokrat s filmom po istoimenski igri Temnice in zmaji, kateremu se najbolj poda opis, »pretežno neškodljivo«. Niti največji puritanci ne najdejo (skoraj) ničesar takšnega, kar bi bilo problematično za današnjo mladež ali tradicionaliste z občutljivimi želodčki. Ravno nasprotno. Vseobsegajoča »politična« korektnost prežema pravljično zgodbo boja med dobrim in zlim, kjer je že na začetku jasno, kdo bo zmagal in kako! Kar se pripeti vmes, je tam zato, da film ne bi bil prekratek.  

Izstopata dva »modela«. Novodobni kapitan Kirk (Chris Pine) v vlogi Edgina Darvisa, utelešenje »častne lopovske«, ter njemu kontradiktorni karizmatični prevarant Forge Fitzwilliam (Hugh Grant). Ta se v želji, da bi ukradel bajeslovno bogastvo, spajdaši s čarovnico Sofino (Daisy Head), ki je edino pravo utelešenja zla v konstelaciji nastopajočih likov. Njima se torej zoperstavi vkup zbrana ekipa, v kateri so še barbarka Helga Kilgore (Michelle Rodriguez), nesamozavestno čarovnik Simon Aumar (Justice Smith) in druidka Doric (Sophia Lillis). Ko se spoznaš s kratkimi »navodili«, kaj se je že zgodilo in pripeljalo do trenutne situacije, se zgodba suče po utečenih kolesnicah. Poiščejo neomadeževanega in (preveč) načelnega Xenka Yendarja (Regé-Jean Page), ki jim lahkega srca pokaže skrivališče bajeslovne čelade ter po (pre)dolgih dveh urah junaško ustavijo sile zla.

V igri spregledaš nedorečenost zgodbe in nepotrebne vložke, saj si osredotočen na igranje. V filmu pridejo do izraza. Še preveč. Recimo. Sofina za junaki pošlje skupino neživih in močnih lovcev. A ko se spopadejo, prizora zvodeni. Najprej jih lastnoročno premaga Xenka. Ko spet vstanejo, normalno, saj so neživi, jih za malico in tako mimogrede, pohrusta zmaj. Ta je imel neko vlogo nekoč davno, toda zdaj je tam le zato, da junaki pred nečim bežijo. In tista čelada. Dosti časa se veliko vrti okoli nje, nakar se izkaže, da je v funkcijo nekaj kratkih sekund in še takrat po nepotrebnem. Še kakšno površnosti in nedoslednost v zgodbi boš našel. Podobno kot v nekaterih drugih filmih in serijah, ki so navdih našle v igrah. Ni preprosto prenašati idej med tako različnima formatoma in žal se film ne bo zapisal med redke premere uspešnih adaptacij.

Medtem ko je zgodba preprosta, premočrtna in predvidljiva, so drugi filmski elementi na zelo visoki ravni. Poleg najmanj zanimive igralske zasedbe, kratek čas nastopi Bradley Cooper, te prepriča scena, kostumi in delno posebni učinki. Ravno prav je tudi hudomušnosti. Ne samo v pogovorih, temveč tudi v prizorih. Zmaj lovi in hrusta ljudi, a je tako zelo debel, da ne moreš ustaviti rahlega nasmeha. Vse to in še kakšen prijeten vložek bi našel, ga naredijo primernega za družinsko druženje v prijetnih jesensko zimskih večerih ob prasketanju polen v kaminu.

Kaj: Dungeons & Dragons: Honour Among Thieves

Kje: Pretočnik SkyShowtime

Ocena 3: Težko bi filmu karkoli slabega očital, razen, da sicer prijetna zgodba daje občutek že videnega in da ne prinaša nikakršnih presežkov.

Priporočilo: Film ne skriva želje po primernosti za vse. Ničesar problematičnega ni v njem, kot se za pravljico starega kova tudi spodobi.  

The post Brata Grimm se te pravljice ne bi sramovala (#videonapovednik) appeared first on Tehnozvezdje.

Takšna igra je bil Tetris, zaradi katerega je v prenekaterem podjetju drastično padla produktivnost, kajti zaposleni so se raje igrali na službenih računalnikih, kot da bi delali. Dvomim, da bo enak status dosegla »ti si operacijski sistem«, čeprav ima praktično podobne nastavke. Časi so drugačni.

Igra je razmeroma preprosta, da jo vsakdo razume, in zlahka zasvoji, saj se ti zamalo zdi, da si se slabo odrezal. Na začetku, dokler ne padeš v ritem klikanja, se zagotovo boš! Skrbeti moraš za procese, ki jih razporejaš v štiri procesorska jedra. To moraš početi tako, da proces ni predolgo v čakalni vrsti, kajti po nekem času go navidezni uporabnik konča«. Ko jih konča deset, je igre konec. Da je zadeva težja, moraš obenem skrbeti še za razporeditev blokov podatkov procesov med delovnim pomnilnikom in diskom ter za vhodno-izhodne dogodke. Poskrbeti moraš, da so omejene viri računalnika ves čas optimalno izrabljeni in da sistem deluje dovolj hitro. Dlje zdržiš, višji je rezultat, s katerim se lahko pohvališ.

Avtor igre Pier-Luc Brault je za tuje medije pojasnil, da igre ni naredil, ker bi želel nazorneje pokazati, kako delujejo sodobne digitalne naprave. A mu je uspelo natanko to. Na izredno preprost vizualni način pokazati, kako deluje računalnik in zakaj deluje počasneje, ko imamo sočasno odprtih več programov in mora veliko procesov navidezno delovati sočasno.

Igra deluje v spletnem brskalniku (HTML 5) in je zaradi tega preprosto dostopna. Za začetek predlagam, da prebereš preprosta navodila in izbereš najlažjo težavnostno stopnjo, saj celo pri tej na začetku ne boš prav dolgo zdržal!

• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Kako iz zagate po 13. oktobru?
• 
  Buzz »popravljen« in s štirikolesnim pogonom!
• 
  Nehajte sanjati o vodiku in trajnostnih gorivih!
• 
  To je kamera, ki cilja na en sam popoln posnetek
• 
  SPREGLEDANO: Zabaven in tudi, temu ni moč oporekati, na trenutke TRAPAST

The post NEDELJSKI NASVET: Bi znal delo opraviti bolje od operacijskega sistema? appeared first on Tehnozvezdje.

Igro je pred nekaj dnevi objavil Neal Agarwal (Neal Fun), nakar je zelo hitro postala uspešnica. Na prvi pogled je naloga preprosta. Saj ne more biti težko oblikovati gesla tako, da slediš napotkom, kaj moraš narediti. A ravno v tem je trik. Prvih nekaj korakov je otroško preprostih, nakar se začne kalvarija.

Ko zadovoljiš kriterij, se pojavi naslednji do petintridesetega. Težavnost vprašanj raste, a da to ne bi bilo dovolj, ko rešuješ aktualnega, zlahka uničiš rešitev prehodnih. Korak pet na primer zahteva, da je vsota vseh številk v geslu največ 25. Če kasneje dodaš v geslo še kakšno števila in vsota naraste nad to mejo, potem ta zapoved ni več izpolnjena.

Kot kaže, igralcem veliko težav povzroča korak 16, ki zahteva, da v geslo vključiš najboljšo šahovsko potezo algebraične notacije. Kot kažejo vprašanja na spletu sodi korak med tiste, ki igralcem zadajo največ muk, saj zahteva konkretno znanje šahovske igre.

Pa veliko sreče, ko boš skušal priti do konca igre, ki te hitro zasvoji!

• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Kako iz zagate po 13. oktobru?
• 
  Buzz »popravljen« in s štirikolesnim pogonom!
• 
  Nehajte sanjati o vodiku in trajnostnih gorivih!
• 
  To je kamera, ki cilja na en sam popoln posnetek
• 
  SPREGLEDANO: Zabaven in tudi, temu ni moč oporekati, na trenutke TRAPAST

The post NEDELJSKI NASVET: Bi znal(a) rešiti to uganko? appeared first on Tehnozvezdje.

Delež Slovencev, ki so vsaj enkrat plačali z mobitelom, se je v zadnjem letu opazno povečal in dosega že več kot 48 % prebivalstva. Pri tem je mobitel vedno pogostejše sredstvo pri spletnih nakupih, saj je uporaba enostavna, plačevanje z mobitelom pa pogosto varnejše od spletnega plačila s karticami. VALÚ omogoča do 3.000 evrov mesečnega in do 15.000 evrov letnega limita porabe.

Akcija ob tretjem rojstnem dnevu: Povej naprej

Ob tretjem rojstnem dnevu poteka akcija Povej naprej. Uporabniki, ki si bodo do 30. junija 2022 VALÚ nadgradili z naprednim profilom ter prek gumba Povej naprej v aplikaciji k uporabi VALÚ povabili prijatelja, bodo na račun VALÚ prejeli 10 EUR.

Kako polnimo mobilno denarnico VALÚ?

Najenostavnejša oblika polnjenja je samodejna polnitev z VALÚ Moneto, ki omogoča odloženo plačilo, saj uporabnik porabo poravna enkrat mesečno z mesečnim računom operaterja (VALÚ Moneta je na voljo uporabnikom Telekoma Slovenije, A1 in Bob). Uporabniki lahko račun v mobilni aplikaciji napolnijo tudi preko bančnega računa, plačilne kartice, z gotovino v Telekomovem centru ali enostavnega prenosa sredstev med uporabniki. Za to ni potrebno biti naročnik mobilnih storitev, tako da lahko, na primer, starši svojemu otroku VALÚ dobroimetje napolnijo kar s prenosom sredstev s svojega mobitela – v nekaj trenutkih in brez stroškov prenosa.

Uporabniki imajo enostaven pregled nad svojo porabo, možnost spremembe limita, posebne popuste pri izbranih partnerjih, aplikacija pa je z najnovejšo posodobitvijo postala še bolj prijazna.

Več na www.valu.si

The post Pametno denarnico VALÚ uporablja že več kot 110.000 Slovencev appeared first on Tehnozvezdje.

Skoraj deset let je trajalo, da je serija na temelju izredno priljubljene igričarske franšize zagledala luč sveta. Da je šlo za resen projekt, ki mu je nekoliko zagodla in upočasnila pandemija, nenazadnje priča tudi to, da je eden izmed producentov Steven Spielberg. Ravno tako ni skrivnost, da je vsaka od epizod vredna 10 milijonov evrov in da z njimi trkajo na srca in um milijonov igričarjev, ki cenijo istoimensko prvo osebno strelsko igro. Prvi del celo zaključuje Gregorijanski koral, ki prizoru doda nekaj srednjeveške čarobnosti.

Prvi del predstavlja nekakšen uvod v dogajanje v fiktivnem vesolju. Planet Madrigal je vir devterija, goriva za fuzijske reaktorje in najbolj pomembne substance v vesolju, toda vseeno tam živijo uporniki, ki se ne strinjajo s kolonizacijo vesolja pod okriljem vojaško organizirane agencije UNSC vlade združene Zemlje. Konflikt tli med ljudmi, nakar na planetu pristanejo nezemeljska bitja, ki tam iščejo neznani (in kot se bo izkazalo nadvse mogočni) predmet in obenem izbrišejo bližnje naselje z več kot stotimi prebivalci. Smešno. Piše se sredina 26. stoletja, tujci so opremljeni s plazmatskimi pištolami in osebnim energijskim oklepom, medtem ko se ljudje proti njim borijo z avtomatskimi puškami Kalašnikov in mitraljezi Gatling. Ni čudno, da preživ samo dekle pa še to po zaslugi četverice elitnih Špartancev –zemeljskih bojevnikov v eksoskeletih in mogoče malce močnejšim strelnim orožjem. Uspe jim uničiti napadalce in najti omenjeni predmet. Vodja John-117 (Pablo Schreiber) z njim in edino preživelo, najstnica Kwan Ha Boo (Yerin Ha), odleti proti štabu UNSC na planetu Reach, ko se stvari zapletejo. Ker noče sodelovati z oblastmi, bi jo moral likvidirati. Toda dotaknil se je predmeta, da so se prebudili njegovi potlačeni spomini, zato tega noče storiti. Skupaj z dekletom zbežita in tako se prvi del konča! Od tu naprej se bo pokazalo, kako dobro bo avtorjem uspela pretvorba igre v igrano serijo.

V igrici je marsikaj bolj enostavno. Dovolj so krajše animacije med misijami, ki dajo zgodbi narativ, toda igrana serija je nekaj drugega. Zahteva poglobljeno zgodbo, zaplete, like z globino in odnosi, ki gredo dlje od vsesplošnega streljanja na vse strani in ubijanja nasprotnikov. Bomo videli, ali bodo avtorji v nadaljevanju uspešnejši, kajti zasnova zgodbe nam dajo šele v tretji tretjini prvega dela. Prvi dve sta namreč ena dolga akcija, ne dosti drugačna od misije v igrici. Po drugi strani se lahko ravno tako vprašamo, ali je zgodba pomembna in v kolikšni meri, da se ne ujamejo v past posredovanja vsebine. Pretiravanje zna namreč uničiti čar igrice in posredno odvrniti njene ljubitelje, da bi enako visoko cenili še serijo. Težko rečem, kaj se bo pripetilo, treba bo počakati, saj novi deli kapljajo s frekvenco en na teden.

Po drugi strani pa je vizualizacija za enkrat dobra. Posebni učinki in podrobnosti so na ravni, ki jo od tako drage produkcije pričakujemo. Tuja bitja so prikazano izredno podrobno, ravno tako eksoskeleti super vojakov, vesoljske ladje in podrobnosti na planetih. Nežne vzporednice je mogoče najti v seriji Mandalorian, ko gre za zaplet pobeglega para, ki se namerava zoperstaviti avtoritarni zemeljski oblasti in krvoločnim zunajzemeljskim bitjem, Battlestar Galactica, ko gre za idejo, da imajo Tujci in Zemljani nekaj skupnega ter da med njimi živi človek ali v prikazu bojnih sposobnosti in tehnologije v filmih Vesoljski bojevniki.

Ni preprosto igre spremeniti v serijo ali film, saj obstaja kavelj 22. Zgodba je nujna, saj je lepilo dogajanja, toda pretiravanje z njo izniči dinamičnost igre. Prvi del ravno veliko težav s tem nima, saj je akcije (ubijanja) nesorazmerno veliko, medtem ko so prizori brez akcije kratki in razumljivi, da je napetost ves čas na primerni ravni. A res je prav tako, da je vse skupaj dokaj preprosto in banalno, zato nič ne zgrešiš, ko skočiš na stranišče. Če ste ali niste ljubitelj igrice, se vseeno splača pogledati prvi del in se potem odločiti. Ravno tako ni treba jokati, če serijo preskočite. Ni, ne bo in ne more se pririniti na raven Igre prestolov, česarkoli iz franšize Vojne zvezd ali Zvezdnih stez, saj za kaj takšnega nima dovolj globine. Primerjava z Vesoljskimi bojevniki je zato kar na mestu.

Kaj: Znanstveno fantastična serija Halo.

Kje: pretočna storitev Paramount+

Ocena 3: Gotovo je produkcija na visoki ravni, toda vedno je težko igro, v kateri se osredotočamo na misije in »šefe« spremeniti v filmsko ali televizijsko vsebino z repom in glavo.

Priporočilo: Ni najbolj prisrčno gledati ljudi ali glave napadalcev, ki se razpočijo po strelih. Čeprav so prizori hitro in največkrat bolj od daleč, serija gotovo ni za občutljive.

The post Halo: Adaptacija igre se je ujela v past zagotavljanja konkretne zgodbe (#videonapovednik) appeared first on Tehnozvezdje.

Tetris ni bila prva računalniška igra. Daleč od tega. Postal pa je prototip nove generacij iger, ki so igralce zasvojile. V takratnih jugoslovanskih podjetjih so ustanavljali interna tekmovanja in zaposleni, ki je imel največ doseženih točk, je bil nekaj podobnega kot »zaposleni meseca«. Idol v luči ostalih in kralj, ki ga je treba vreči s prestola. Ker takrat računalnik ni bil na vsakem delovnem mestu, je bila pred njimi prava gneča. Ljudje so glasno navijali in čakali, da se bodo lahko sami usedli za tipkovnico. Kako je to vplivalo na njihovo produktivnost, si lahko le mislimo. Igra je bila izjemno priljubljena in veliko igralcev je bilo z njo v trenutku zasvojeno. V ameriški računalniški reviji Computer gaming world so jo leta 1986 opisali z naslednjimi besedami: zavajajoče preprosta in zahrbtno zasvajajoča.

Igra je pozneje postal tudi predmet znanstvenih raziskav. Doktor Richard Haier je prišel do zanimivih odkritji. Opazil je, da je delovanje možganov med igranjem učinkovitejše. Možganske funkcije in dejavnost možganov se povečajo, poveča pa se tudi poraba cerebralne energije, merjeno s presnovo glukoze. Igralci Tetrisa so postali spretnejši, njihovi možgani pa so kazali nižjo porabo glukoze, kar je značilno za bolj učinkovito delovanje možganov. Že zmerno igranje Tetrisa (pol ure na dan tri mesece) izboljša delovanje spoznavnih možganskih funkcij, kot sta kritično razmišljanje in jezik, ter poveča debelino možganske skorje. Nam, ki smo pred skoraj tridesetimi leti podlegli skušnjavi in bili nekaj časa zasvojeni s Tetrisom, ni treba imeti slabe vesti. Nismo se igrali, trenirali smo možgane. Leta 2009 je oxfordska raziskovalna skupina pod vodstvom dr. Emily Holmes ugotovila terapevtske učinke te igre pri ljudeh, ki imajo »more«, ker so bili izpostavljeni travmatičnim stvarem. Igranje Tetrisa naj bi vplivalo na te spomine oziroma zmanjšalo število, kolikokrat so pomislili nanje.

S pomočjo preučevanja igralcev Tetrisa so prišli še do ene ugotovitve oziroma vpliva računalniških iger na ljudi. Tako imenovani Tetrisov učinek pomeni, da si možgani predstavljajo kombinacije likov iz igre, tudi ko igralec igre ne igra. Danes je splošno znano, da ima tak učinek večina iger, pa tudi nekatere ponavljajoče se dejavnosti življenja zunaj računalnika.

Tetris je tipična igra, ki je hkrati enostavna, in nima jasnega cilja (tudi ne vsebine) oziroma konca. Kar pomeni, da jo lahko vsak igra isti trenutek, ko sede za računalnik. Tudi najboljši igralec konča igro na ravni, ko se zadeva na zaslonu premika hitreje, kot se lahko odziva. A vseeno poskuša vedno znova, da bi naredil korak naprej. Pomembno je le, koliko točk uspe doseči. Vsak si prizadeva, da več kot ostali igralci. Zaradi tega te igra hitro zasvoji.

The post Ko te »igrica« zasvoji in ustavi gospodarstvo! appeared first on Tehnozvezdje.