Prav v tem se razlikuje od večine sodobnih fantazijskih uspešnic, ki stavijo na stopnjevanje nasilja, šokantne zaplete in vizualni spektakel. Morda prav zaradi zasičenosti z resnejšimi in brutalnejšimi serijami, kot so Igra prestolov, Zmajeva hiša, Veščec in njim podobne, Merlin danes še vedno deluje sveže, skoraj sproščujoče.

Avtorji so imeli ob nastajanju serije očitno v mislih mlajše gledalce, a to ne pomeni, da bi bila namenjena izključno njim. Legendarno zgodbo o kralju Arturju in njegovem čarovniku so preoblikovali na izrazito samosvoj način in se precej odmaknili od klasične mitologije. Namesto epskega mita dobimo bolj osebno zgodbo odraščanja, odgovornosti in prijateljstva, postavljeno v okvir fantazijskega sveta.

Zgodba se začne, ko najstniški Merlin prispe v Camelot. Arthur je tu še vedno privilegiran, nekoliko aroganten sin kralja Utherja Pendragona, Morgana kraljeva varovanka, Guinevere pa njena služabnica. Čarovništvo je strogo prepovedano, zato mora Merlin svoje sposobnosti skrivati. Ko postane Arthurjev služabnik, se postopoma razkrije njegova usoda zaščitnika bodočega kralja. Ta zasuk, v katerem je čarovnik podrejen vitezu, seriji daje dodatno dinamiko in prostor za humor.

Na Merlin sem se znova spomnil ob gledanju Viteza iz sedmih kraljestev. Skupnih točk ni malo. Obe seriji povezuje hrepenenje po pravičnosti, poudarek na osebni časti in postopno razvijajoče se prijateljstvo. Tudi okolje je sorodno. Izmišljeni svet močno spominja na srednjeveško Evropo, kamor je, vsaj po legendi, umeščen tudi kralj Artur. Od tod izhajajo podobnosti, ki se kažejo v prikritem čarovništvu, nadnaravnih bitjih in nenehnem spopadu med dolžnostjo in lastnimi prepričanji.

Produkcija BBC je ohranila izrazit pravljični pridih. Arthur, ki ga igra Bradley James, in Merlin v podobi Colin Morgan, delujeta bolj kot sodobna mladeniča kot pa mitološka junaka iz pripovedi Geoffrey iz Monmoutha. Kljub temu serija ne beži pred bistvom legende. Zgodba ostaja tragedija, ki se zaključi s smrtjo kralja in obljubo njegove vrnitve, ko bo svet to znova potreboval.

Res je, da je razvoj zapletov počasen in da danes posebni učinki delujejo zastarelo. A prav tu tiči njen čar. Vsaka epizoda ima jasen zaključek, konflikti so razrešeni, dolgoročni cilj pa je razviden že od začetka. To je nekaj, kar številnim sodobnim ameriškim serijam pogosto manjka. Obenem ostaja primerna za družinsko gledanje, saj se izogne pretiranemu seksu in krvavemu nasilju.

Čeprav Merlin občasno vrtijo na televizijskem kanalu SciFi, je marsikomu ušel zaradi poplave novejših ameriških produkcij. Škoda. Gre za serijo, ki gledalca hitro pritegne in ga brez težav zadrži pred zaslonom.

The post SPREGLEDANO: Posodobljena »žlahtna štorija« o kralju Arturju in Merlinu appeared first on Tehnozvezdje.

Približno sto let po državljanski vojni med frakcijami rodbine Targaryen, ko so bili uničeni zmaji in približno toliko let pred krvavo, nasilno in krviskrunsko Igro prestolov, se nam predstavita klateški mejni vitez Dunk (Peter Claffey) in njegov oproda Egg (Dexter Sol Ansell)! V Westerosu vlada relativni mir. Kralj Daeron II. Targaryen vlada Sedmim kraljestvom. Upor Črnega ognja pa je bil zatrt skoraj petnajst let prej.

Dunka spoznamo, ko pokoplje gospodarja, revnega viteza Sera Arlana, kateremu je služil kot oproda. V njegovi službi je bil od otroških let, zato ne ve, kako naprej. Prepriča se, da mu pripada naziv viteza, čeprav vanj nikdar ni bil povsem povišan. V preprostih oblačilih, s tremi konji, mečem in ščitom se odpravi v bližnje mesto, kjer ravno ta čas poteka turnir, da bi našel plemiča, ki bi mu podelil službo mejnega viteza. Na poti tja sreča plešastega dečka Egga, ki se mu, drugače ne morem reči, vsili za oprodo. Dunk je velik in močan, ne ravno neumen, a na trenutke morda malo neroden. Egg ne skriva pameti in obenem natančno ve, kaj hoče. Občutek imam, da bo zlahka viteza vodil do skupnega cilja. Kakršen koli ta že je!

Če boš zdržal prvih deset minut, potem boš zlahka zdržal tudi dobrih trideset minut, kolikor traja epizoda. Vsaj na začetku je dogajanje nekoliko počasno, morebiti za nekatere dolgočasno. Ni akcije, seksa, le nekaj dokaj nedolžne moške golote, da ne bi pozabili, »kje smo«. Okolje hitro postane domače. Podobno je onemu v Igri prestolov. Ljudje takisto. Humor tudi! Le da ni izrazit in zahteva, da natančno spremljaš dialoge.

V Pesmi ledu in ognja Vitez sedmih kraljestev predstavlja obrobno prigodo. Daleč od pomena Hiše zmajev, ki je bila jasen odgovor na ne najbolj domišljen konec serije Igre prestolov. Martin še vedno ni dokončal romanov, zato je to edini zaključeni del, ki ga poznamo. Na prvi pogled bi dejal, da želijo prepričati s preprosto zgodbo in prijateljstvom, namesto s spletkami, krvjo in nasiljem, tako dobro poznanimi iz dogajanja, sto let kasneje. Čisto brez krvi seveda ne bo šlo in kasneje se zgodba obrne v bolj mračne smeri. A daleč od tistega, česar smo vajeni.

Mladi bi zgodbo o naravnem odraslem, ki ga občasno rešuje pametni otrok, hitro sprejeli, a serija zaradi nekaterih neprimernih vsebin ni pisana na kožo otrokom. Ravno tako ne zagrizenim ljubiteljem fantazije. Dogajanje vse preveč spominja na legalizirano nasilje, ki smo mu priča vsak dan. Avtorji tokrat ciljajo na širšo množico in ne zgolj na zagrizene ljubitelje dela in lika Georgea R. R. Martina. Druga sezona je že potrjena, torej ne gre za muho enodnevnico.

Vitez sedmih kraljestev ob nekaterih spremembah zvesto sledi knjižnim predlogam. Igralska zasedba je popolna od vrha do dna, preprostejši, manj epski in manj mračno-temni ton pa je dobrodošla sprememba. Ni nujno, da je fantazija polna spletk, nadnaravnega in podobnega. Včasih je dovolj dober vitez, zanesljiv konj, star meč in zvesti oproda.

Kaj: Vitez iz sedmih kraljestev (A Knight of the Seven Kingdoms).

Kje: Televizijski program HBO in pretočnik HBO Max.

Ocena 3: Ni boja za oblast med člani rodbine Targaryen, ni zmajev in predvsem ni spletk. Kaj torej sploh še ostane? Dobro vprašanje. Prigode viteza, ki ni čisto pravi vitez, in oprode, ki ni čisto običajna oproda!

Priporočilo: Pričakuj, da bodo v naslednjih prizorih tudi manj »okusni« prizori. Nenazadnje smo v Sedmih kraljestvih, kjer so nekoč leteli zmaji in se kasneje dogajali množični poboji. Še pomniš »rdeče poroke«?

The post Takšne vrnitve v Westeros se najbrž nisi nadejal appeared first on Tehnozvezdje.

Zmajeva hiša (House of the Dragon) povzema drugo polovico vsebine romana Ogenj in kri (Fire & Blood), ki jo je George R. R. Martin izdal konec leta 2018. Dotika se zgodovine rodbine Targaryen od njihovega prihoda na Zahodnje in osvajanja Sedmih kraljestev. Serija, pri kateri je poleg Martina soavtor Ryan J. Condal, opisuje krajše časovno obdobje. Vrne nas v čas dve stoletji pred dogodki Igre prestolov, tik pred krvavo državljansko vojno poimenovano Ples zmajev, ko se je prvič začutila slutnja padca dinastije.

Zgodovina rodbine je veliko pestrejša in sega daleč v preteklost na polotok Valyria kontinenta Essos onkraj Ozkega morja. Na tistem delu sveta, kjer je mladost preživela mati zmajev Daenerys, zadnje preživela članica po begu iz Zahodnjega. Pleme preprostih ovčarjev je namreč pod vulkanom odkrilo zmajev brlog. S čarovnijo, biči in rogovi so jih ukrotili in postali znano kot jezdeci zmajev. Izredna bitja so jim dala moč za osvajanje kontinenta in majhnega otoka Zmajev kamen daleč na zahodu. Tik preden je bila v naravni katastrofi uničena Valyria skupaj s prebivalci in njihovimi zmaji, so se nanj s petimi svojimi preselili člani eno od tamkajšnjih plemenitih rodbin, hiša Targaryen z jasnim namenom. Osvojiti Sedma kraljestva. Ostalo je zgodovina. Ne naša, temveč njihova opisana v omenjenem romanu, katerega del bomo spremljali v seriji, ki jo marsikdo težko pričakujejo. HBO si namreč obeta vsaj tolikšno priljubljenost, kot jo je imela Igra prestolov. Brez zadnje osme sezone, za katero še vedno velja, da je bila daleč pod kritiko.

Dobro je, da se seriji le nežno navezujeta eno na drugo, zato jo boste zlahka spremljali, čeprav o prvi, ki je kronološko postavljena v kasnejši čas, ne boste vedeli ničesar. A tako kot v izvirni, bo tudi nova serija postregla z bogatim naborom likov z ožjo zasedbo glavnih. To so kralj Viserys I (Paddy Considine), njegova prvorojenka in dedinja princesa Rhaenrya (Emma D’Arcy), kraljev mlajši brat princ Daemon (Matt Smith – njega se bo marsikdo z odobravanjem spomnil v vlogi enajste inkarnacije doktorja Whoja), kraljeva roka Otto Hightower (Rhys Ifans), njegova hči Alicent Hightower (Olivia Cooke) in vitez Criston Cole zaljubljen v Rhaenryo (Fabien Frankel).

Zmajeva hiša je zgolj ena do predzgodb priljubljenih fantazijskih svetov, saj se septembra obeta premiera serije Prstanov moči, predzgodbe Gospodarjev prstanov. Amazon in HBO sta se tako zapletla v manjšo vojno, kateri bo gledalcem ponudil vsebino, ki jih bo bolj pritegnila, pri čemer stavita na slavo »izvirnikov«. Ko sem že pri njima. Romane Georga R. R. Martina ne moremo popolnoma enačiti z deli pisatelja J.R.R. Tolkiena. Svet zadnjega je namreč neprimerno bolj fantazijski. Kajti če Igri prestolov vzamemo zmaje in bele hodce, potem ostane pripoved o boju srednjeveških plemičev za moč in oblast! Nekaj pa je kot na dlani. Seriji sta pogoltnili veliko denarja, zato bosta razkošni, dodelani in (verjetno) tudi izredno gledljivih. Prednost Zmajeve hiše je še ta, da jo boste poleg v pretočni storitvi HBO Max lahko spremljali še na programu HBO in bo zatorej opremljena s slovenskimi podnapisi.

• 
  Zemlja zdrsne za obzorje, ko izveš, za kaj gre
• 
  PRVIČ VIDENO KIA EV5: Niso računali nanj, a to ne pomeni, da ni dobrodošel
• 
  Nova družinska ponudba Telekoma Slovenije prinaša prihranke
• 
  BYD Atto 2: Da sta s Sealom iz istega hleva, še ne pomeni ničesar!
• 
  Urin ni ravno tema za pogovore. Ali pač?

The post Pripravite se na mogočne Zmaje (#videonapovednik) appeared first on Tehnozvezdje.

Stvar je utečena, Telekom Slovenije in Hrvatski Telekom sta že leta dogovorjena za tovrstno sodelovanje, tudi ponudba se kaj dosti ne spreminja. Tako sta uporabnikom vodilnega slovenskega operaterja od včeraj pa vse do 5. maja na voljo dve možnosti zakupa mobilnega prenosa podatkov. Predvidoma zato, da bodo lahko brez skrbi gledali Igro prestolov, nogomet in nepomembne videe na Youtubu.

Prva možnost je sedemdnevni zakup HR-internet Plus, ki prinaša 10 GB za 5,99 evrov. Seveda v omrežju omenjenega hrvaškega operaterja, ki ga telefoni izpisujejo z imeni HR-CRONET, T-Mobile HR ali HT HR. Opcijo je mogoče vključiti s poslanim sms-om z vsebino HR PLUS na številko 1918 (za naročnike) ali na številko 1917 (za uporabnike Mobi). Po sedmin dneh od vklopa se storitev samodejno izključi. Verjetno se jo da na novo vklopiti, vendar je za daljše obdobje ali več gigabajtov bolj primerna druga možnost.

Zakup HR-internet namreč vsebuje 20 GB mobilnega interneta za 9,95 evrov na mesec. Ta opcija se vključi z sms-om, v katerega napišeš HR INTERNET. Številki sta kajpak isti in tudi ta možnost je na voljo tako naročnikom kot predplačnikom (Mobi, ne pa tudi Izi). Razlika od druge opcije pa je v tem, da je ta »trajna« in jo je treba izključiti, sicer se samodejno podaljša v naslednji mesec. Za izklop je treba poslati sms z vsebino HR INTERNET NE.

Za informacijo, koliko megabajtov od zakupljenih si že porabil, lahko pokukaš na portal moj.telekom.si ali v aplikacijo Moj Telekom. Če slučajno kot uporabnik največjega operaterja še nimaš uporabniškega računa za ta portal, se ti ga vsekakor splača odpreti, ker so tam tudi sicer vse pomembne informacije o porabi, obvestila in še druge možnosti. Lahko pa pošlješ sms z vsebino PORABA na 1919 ali 1917 (Mobi) in dobiš nazaj odgovor s številom, ki te zanima.

Pri ostalih operaterjih za zdaj ni posebnih ponudb za tujino v času prihajajočih praznikov.

The post Za Telekom je Hrvaška še aktualna appeared first on Tehnozvezdje.

Ameriški HBO (Home Box Office) je eden glavnih ponudnikov plačljive televizije, nastal je pred skoraj 45 leti. Ponuja paket programov, ki jih ne prekinja z oglasi, in na katerih vrti filme in serije, od hollywodskih in drugih do lastne produkcije. V njej je podjetje zelo močno, šele v zadnjem času ga je začel na tem področju ogrožati Netflix. Skupno ima HBO približno 180 milijonov naročnikov, od tega kakšnih 130 milijonov zunaj ZDA. V sklopu naročniškega paketa sta tudi dve storitvi videa na zahtevo – klasični HBO OD, dostopen prek sprejemnika izbranega operaterja, in HBO go, namenjen primarno mobilnim napravam in računalnikom, v zadnjem času pa je prišel tudi na pametne televizorje in celo v programske sheme.

Z vidika slovenskega gledalca je morda HBO celo bolj zanimiv kot Netflix. V knjižnici, ki skupno ta čas vsebuje več kot 3200 filmov in serij, je več novejših filmov. Takih, ki so mogoče ostali zamujeni, ko so se vrteli v kinu. Trenutno aktualne novosti so Vaiana, Rogue One, Podzemlje: Krvave vojne, … Tudi serij, ki jih je mogoče gledati na televiziji, ne samo na HBO, ampak tudi na drugih kanalih, je na voljo več. Med njimi Nogometaši, Podpredsednica, Ray Donovan, Silicijeva dolina, Sopranovi, Twin Peaks in mnogo drugih. Netflix pač v zadnjem času daje poudarek svoji produkciji. Podobno pa HBO v zadnjem času zelo izpostavlja svojo Igro prestolov, eno najbolj visokoproračunskih produkcij, kar so se jih kdaj lotili. Znotraj HBO go se najde tudi kakšen poučen dokumentarec, pa občasno koncert ali dva in to je zagotovo najbolj primeren kraj za iskanje novejših Disneyjevih oz. Pixarjevih risank (Avtomobili, Letala, …) za takojšnji ogled. Nabor ni idealen, želel bi si seveda še več relevantnih filmov, kajti tistih pravih hitov je vseeno še premalo, vseeno pa atraktivnejši kot pri Voyu ali Pickboxu, medtem ko je primerjava z Netflixom precej odvisna od osebnih preferenc.

Aplikacije so na voljo za Android, iOS, LG-jeve, Samsungove in Sonyjeve pametne televizorje, gledati pa je mogoče tudi v brskalnikih na namiznih računalnikih. Naenkrat je lahko naročnik prijavljen na štirih napravah, od odjave ene do prijave nove pa mora miniti nekaj ur. Aplikacijam malce manjka preglednosti in enostavnosti, znotraj posamezne kategorije (denimo, če izberem akcijske filme ali drame), je dokaj zamudno najti kaj primernega. Je pa mogoče dodajati naslove med priljubljene in iskanje je kljub vsemu lažje kot v Voyu. V zadnjem času so precej izboljšali hitrost in stabilnost androidne aplikacije. Ta med drugim ponuja tudi možnost pošiljanja slike na naprave s protokolom chromecast, kar nekaterim deluje odlično, meni pa povzroča težave. Škoda je, da aplikacije ni za androidne televizorje Philips, ampak samo za Sonyje. Na računalniku priporočam brskalnik Chrome, saj v njem ni treba nameščati nobenih vtičnikov ali česa podobnega. Namen HBO go naj bi bil primarno v tem, da ga gledamo na poti ali nekje proč od televizorja, ponudnik ga obravnava kot storitev za »druge naprave« (second screen), a ga je dokaj brez težav mogoče pripeljati na veliki ekran, in si ogledati vsebino po želji. Pri Telekomu je ta storitev tudi v programski shemi (na programskem mestu 240 predvajalnika box), tako da se sploh ni treba ukvarjati z aplikacijami na televizorjih ali pošiljanjem slike s telefonov.

HBO že ves čas vidim kot enega glavnih razlogov, zakaj pri operaterju naročiti dražji paket (Modri Plus pri Telekomu, Gold Trojka Premium pri Telemachu, Oranži Diamant HBO pri T-2). V njem je filmska naročnina cenejša, kot če bi jo naročil posebej, kajti paket vsebuje še kaj drugega, od višje hitrosti interneta, do širše programske sheme in drugih dodatkov. Pri Telekomu sicer mesečna naročnina na filmski paket stane 10,20 evrov, kar vključuje visoko razločljivost (HD) in pretočno storitev. Do konca meseca novi naročniki dobijo popust, saj prvo leto plačujejo 7,95 evrov. Pri Telemachu naročnina HBO kot dodatka stane 11,50 evrov.

V ZDA so pred časom že uvedli HBO go kot samostojno naročnino (v slogu Netflixa), v Sloveniji ga je za zdaj mogoče dobiti samo v sklopu paketa televizijskih programov tega ponudnika. Kdor je naročnik televizije oz. trojčka, mu priporočam razmislek o višjem paketu ali dodatni naročnini, kajti HBO dejansko prinaša filme podobno hitro, kot pridejo na nosilce blu-ray, serije pa takoj. S slovenskimi podnapisi ali sinhronizacijo. Ker je ogled mogoče skoraj kjerkoli, je storitev še toliko bolj zanimiva. Pogrešam le še možnost nalaganja posameznih naslovov na telefone ali tablice, kar že nekaj časa omogočata Amazon Prime Video in Netflix. A ta dva nimata Igre prestolov.

The post Igra prestolov tudi po nocojšnjem finalu sedme sezone ostaja na HBO go appeared first on Tehnozvezdje.