V Nemčiji, državi brez subvencij zanje, je aprilska prodaja električnih vozil narasla na 45.535 enot, kar je predstavljalo 18,8-odstotni tržni delež. Tam so si tudi priključni hibridi odrezali deset odstotkov »pogače« (24.317), medtem ko so v Sloveniji bolj kot ne statistična napaka. Bolj proti severu gledamo, višji je odstotek »priključnih« vozil.

Mnogi so upe polagali na manjše in cenejše popolnoma električne modele, ki so zdaj končno v večji meri v prodaji, in čeprav so uspeli zapolniti nekaj Teslinega padca – ta znamka je predlani in tudi lani pretežno vlekla električni voz naprej –, vendarle kakšnega buma še niso povzročili. Seveda je še zgodaj in jih ne gre kar odpisati, a za zdaj sem nekoliko razočaran nad statistiko. Uvozniki sicer večinoma razlagajo, da so s prodajo zadovoljni, toda ali so res lahko? Razen redkih izjem številke niso niti na tempu za doseganje (konservativno?) postavljenih ciljev, še manj, da bi navduševale in nakazovale na kakšen premik v razmišljanju slovenskih kupcev. Osebno sem bil sicer ves čas skeptičen glede tega, da bodo avtomobili iz najnižjih dveh razredov (»mini« in »majhni,« lahko rečemo tudi »Twingov« in »Cliov« razred) tisti, ki bodo prinesli pravi preboj. Lahko pomagajo, toda omenjena razreda v celoti, z vsemi pogonskimi opcijami, letos v Sloveniji predstavljata slabih 13 odstotkov trga. Enako kot denimo »Golfov« razred, ki ima nekaj zmerno uspešnih električnih predstavnikov. Nismo država z velikimi mesti, kjer majhnost avtomobila pride do izraza. Dominira dva razreda SUV-jev (»SUV mali« in »SUV srednji«), poimenujmo ju »Capturjev« (ali »Kamiqov«) z dobrimi 23 odstotki in »Tucsonov« (morda »Tiguanov«) s slabimi 17 odstotki trga. Predvsem tu manjka cenejših in z bencinskimi primerljivo uporabnih za daljše poti.

Mali avtomobili so zagotovo primerni kot sekundarni, za »drugi avto v gospodinjstvu,« in izkušenj vem, da lahko celo večino dni v letu nadomestijo prvega. Vendar cene električnih, tudi po pridobljeni subvenciji, še vedno niso spektakularne. Kupovanje v večini družin pa običajne ne gre tako, da bi mali avto imel prednost pred velikim, temveč obratno. Slednji mora biti dober in čim novejši, medtem ko je za drugega nekoliko vseeno, če je starejši, manj zmogljiv, skromneje opremljen.

Vseeno je bil aprila na vrhu, sicer za las, ravno tak model in to celo povsem svež, niti cel mesec ni bil v prodaji. Namreč Hyundai Inster, ki so jih registrirali 32. Sledila je Tesla Model Y (31) in potem še dva velika Volkswagna, ID.4 (26) in ID.7 (25). Na petem mestu je končal še en Hyundai, Kona z 22 registracijami. V ospredju so bili še Cupra Born (20) ter Tesla Model 3, Škoda Enyaq in Cupra Tavascan s po 15-imi. Med vsemi naštetimi je torej edino »zmagovalec« iz enega od najmanjših dveh razredov. Podobno sliko dobimo, tudi če gledamo vse štiri letošnje mesece. Na tretjem mestu je sicer Peugeot e-208, vendar zaradi flotne prodaje za storitev Avant2Go, brez te je zabeležil bori dve registraciji. Na šestem mestu je Dongfeng Box z 89-imi, ki pa jih je aprila denimo zmogel vsega pet. Skupno je bilo v sedmih mesecih prodaje registriranih 108 Boxov, kar je tudi manj od 200 menda »naročenih« že pred prihodom prvih dobav. Pri uvozniku, podjetju Plan-net avto sicer pravijo, da prodaja presega njihova pričakovanja in da poleg odločanja zanj kot za drugo družinsko vozilo opažajo veliko zanimanja tudi med podjetji, denimo dostavljavci hrane. Na robu deseterice je še Renault 5 s 54 enotami. Tudi to je komajda na tempu za »vsaj 200 v tem letu.« Tudi če gledamo naprej do 20. mesta, je poleg Insterja tu le še Citroen e-C3, pri katerem dozdajšnjih 36 prav tako ne nakazuje »električne revolucije,« o kateri je uvoznik govoril na predstavitvi (kjer pa smo lahko vozili samo hibridno izvedbo), a so znova lahko posredi nezadostne dobave.

Prenovljena Dacia Spring se v Sloveniji sploh ne prodaja, razlog so verjetno carine za uvoz s Kitajske, Mini Aceman ostaja popolnoma spregledan, še manj se proda Cooperjev, tudi »sestrična« omejenega Peugeota, Opel Corsa electric praktično ne obstaja, podobno Fiat 500, ki je nekoč še pritegnil kakšnega kupca. Nekako se ob analiziranju teh podatkov ne morem znebiti občutka, da bi večji skok lahko spodbudile kvečjemu precej bolj atraktivne cene in da bodo morali glavnino prodaje vseeno ustvarjati večji električni modeli.

The post Smo res prepričani, da bodo majhni avtomobili »REŠILI« prodajo električnih? appeared first on Tehnozvezdje.

Osnove o Insterju smo že razdelali v ločenem članku, zato se tokrat ne bi preveč ponavljali. Pomembno je, da sta na voljo dve kapaciteti baterije – 42 in 49 kWh -, kar prinese tudi različno moč motorja, pri manjši bateriji 71 kW in pri večji 84 kW, sam avto pa se z dolžino 3,82 m uradno uvršča v najmanjši razred (kot denimo i10), vendar ga zaradi presenetljive prostornosti (pozna se, da je nekoliko višji od običajnih avtomobilov tega razreda) lahko postavimo ob bok Citroenu e-C3, Dongfengu Box ali Renaultu 5. Zagotovo je po večini meril nad Dacio Spring, v zadnjem času edinim pravim električnim predstavnikom, v avtomobilističnem žargonu razreda A, ki pa ga v prenovljeni podobi tudi ni naprodaj v Sloveniji (verjetno zaradi višjih carin, saj ga izdelujejo na Kitajskem). Ne more seveda skriti, da je majhen, prtljažnika ni ravno oblo, je pa v dveh nivojih in še klop se da pomakniti naprej, kar pa seveda odsvetujem, če namerava na njej kdo sedeti. Sprednja sedeža se lahko (ne pri osnovni opremi) prevrneta v mizico, na voljo so določeni praktični dodatki, kot so držala in podobno, na strehi so lahko vzdolžne sani za pritrditev prečk, avto je pripravljen še na kaj več kot zgolj vožnjo v službo in po opravkih. Konec poletja prihaja še izvedba Cross, ta zgolj z večjo baterijo, z nekoliko drugačnim videzom, zaščitnimi oblogami in lahko strešno košaro.

Morda najpomembnejše opažanje je to, da notranjost avta pri najcenejši opremi ne zaostaja dosti za tisto pri dražjih. Slednje so bolj barvite in z več zanimivimi detajli, toda funkcionalnost, tudi v tehnološkem pogledu, je na skoraj enakem nivoju. V vsakem primeru sta vgrajena tako voznikov kot osrednji zaslon z diagonalo 26 cm (10,25 palca) ter glavnina asistenčnih sistemov, vključno z aktivnim regulatorjem hitrosti. Pri vseh so na voljo obvolanske ročice za nastavljanje stopnje rekuperacije (na voljo je tudi možnost vožnje z enim pedalom). Hecno je, da proizvajalci niti pri takih vozilih ne odstopajo od ponujanja različnih voznih načinov, med njimi »športnega.« Resda sem poskusil samo na kratko, za več ni bilo časa, a poskočnosti se pri šibkejši izvedbi zdi nekoliko več kot pri dokaj zaspanem Boxu. Enako kot ta ima tudi Inster lahko zmožnost vtičnice za napajanje večjih naprav (V2L), tako v notranjosti kot tudi zunaj, prek adapterja na priključku za polnjenje.

Slednje je trifazno, torej 11 kW na izmeničnem toku, medtem ko gre na enosmernem do 60 ali 70 kW, traja pa približno pol ure za polnjenje od 10 do 80 odstotkov. Kdor se namerava kdaj peljati kam dlje, mu morda pride prav večja baterija, ki stane približno 1.700 evrov več, sicer pa je verjetno povsem smiselno izbrati kar manjšo. Za »drugi« avto bi morala več kot zadoščati. Z njo predvidevam, da bo realnega dosega kakih 250 km, z večjo pa blizu 300 km, lahko pa seveda tudi več, če se ne boste veliko vozili po avtocesti.

Znova ponavljam, da se mi zdi najbolj smiselno ali ostati pri osnovni opremi (Trend) in mogoče dodati katerega od paketov (Winter, LED) in/ali posamičnih elementov opreme (aluminijasta platišča, vzdolžne nosilce), ali pa skočiti na tretji nivo (Premium), kar avto podraži za dobrih tisoč evrov. Pri opciji z dodatno opremo je sicer ta omejitev, da boste verjetno lahko izbirali zgolj izmed avtomobilov na zalogi (ali že naročenih), kajti izdelujejo jih v Južni Koreji in v Evropo vozijo okrog Afrike (zaradi napadov na ladje v sueškem prekopu).

Inster je še eden izmed falange, pri katerih uvoznik napoveduje, da jih bo letos prodal vsaj 200. Po do zdaj videnem avto ima prave atribute, vključno s ceno (pri čemer je zanimivo, da so za Kono in Ioniq 5 denimo na voljo visoki popusti na objavljene cene, tu pa nikakršnih), a konkurenca je zdaj že kar številčna, zasidranost bencinskih modelov pa tudi še precejšnja.

The post PRVI VTIS Hyundai Inster: Nenavadna oblika je prej prednost kot ovira (#video) appeared first on Tehnozvezdje.

Inster je 3,82 m dolg avto, ki z oblikovanjem mogoče malo spominja na nekatere priljubljene modele iz preteklosti. S svojo kombinacijo ravnih linij in delno zaobljenih zaključkov ter retro pridiha vsekakor ne bo ostal neopažen, zagotovo pa bo tudi nekoliko razdvajal. Znotraj ni tako radikalen, na risbah deluje prav simpatično, in čeprav sta nameščena neizbežna zaslona, je tudi kar nekaj fizičnih tipk. Prtljažnik ponuja 280 litrov, to je dokaj standardna prostornina za ta velikostni razred, s pomično klopjo (od drugega nivoja opreme naprej) pa ga je mogoče brez podiranja naslonjal povečati do 351 l (vendar je vprašanje, če pri največji prostornini še lahko kdo sedi na klopi).

V standardni izvedbi ta avto nudi 71 kW moči (97 KM) in 42 kWh baterijske kapacitete, medtem ko izvedba s »podaljšanim dosegom« zvišuje moč na 84,5 kW (115 KM), vendar ohranja enakih 147 Nm navora, energijsko zalogo pa na 49 kWh. Pri prvi varianti je pospešek od 0 do 100 km/h 11,7s in najvišja hitrost 140 km/h, pri drugi 10,6 s in 150 km/h.

Večja baterija prinese dodatnih 7 kWh, kar pomeni povečanje kapacitete za dobrih 16 odstotkov. Dosega je pri prvi po uradnih podatkih za dobrih 300 km, pri drugi pa 360 km. V praksi pričakujem kakih 250 km z manjšo in morda 300 km z večjo baterijo. Sami morate presoditi, če vam tistih maksimalno 50 km kaj pomeni. Sam bi se verjetno odločil za manjšo kapaciteto in 1.700 evrov, kolikor znaša razlika, vložil v dodatno opremo. Razen, če bi me zanimal Inster Cross z dodatnimi zaščitnimi plastičnimi oblogami, kar pa avto podraži še za 1.800 evrov.

Cene se sicer začnejo pri 23.990 evrih za manjšo in 25.690 evrih za večjo baterijo. V osnovni opremi Trend je marsikaj, denimo zelo spodoben nabor asistenčnih sistemov, vključno z avtocestnim, skoraj popolna infozabavna opremljenost in med opremami tudi ni razlik glede polnjenja. Z izmeničnim tokom je trifazno do 11 kW, z enosmernim gre do 120 kW. Vseeno pa nekaj zadev manjka in teh večinoma ne doda niti naslednji paket Style, temveč šele tretji nivo Premium za dodatnih 3.390 evrov. Sam bi, če je tudi v praksi mogoče naročiti avto in ga dobiti razumno hitro (tak vtis daje cenik),  dodal nekaj paketov in posamičnih elementov dodatne opreme. Denimo paketa Winter (340 evrov) z ogrevanjem sedežev in volana in LED (690 evrov) z žarometi v LED in ambientalno osvetlitvijo, aluminijasta platišča (270 evrov) in vzdolžne nosilce za strešni prtljažnik (140 evrov). To bi naneslo še sprejemljivih 1.440 evrov doplačila.

Tretji nivo denimo vsebuje tudi toplotno črpalko in pregretje baterije. Oboje je smiselno za tiste, ki se bodo več vozili na daljše razdalje in po poti polnili na ultra hitrih polnilnicah, za prevažanje po vsakdanjih opravilih in polnjenje doma (čemur je, povejmo pošteno, avto tudi namenjen), je oboje dokaj nepomembno.

S »pametno« izbiro opreme – bomo videli, kakšne Insterje bodo jemali na zalogo trgovci – se torej da ostati na podobni ceni, kot jo ima omenjeni Box, in nato s subvencijo priti pod 20 tisoč evrov.

Cenik

The post V prodaji še en električni malček z dokaj zanimivo ceno appeared first on Tehnozvezdje.

Januar bo poln novih pametnih telefonov, očitno je to novi marec. Honor je že začel z nizkocenovnim modelom Magic7 Lite, medtem ko bo paradnega Magic7 Pro predstavil na evropskem dogodku na Bledu 15. januarja (zvečer). Takrat torej več o njem, četudi je na Kitajskem že znan. Vsekakor lahko pričakujemo vrhunske kamere, zaslon, zmogljivosti in še kaj.

Teden kasneje bosta na sporedu dve predstavitvi. V Pragi si bomo 21. januarja prvič ogledali linijo Xiaomi Redmi Note 14, verjetno s tremi ali štirimi predstavniki, ki bodo znova vsebovali zmes modelov s procesorji Qualcomm in Mediatek.

Dan kasneje (22. 1.) bo Samsung predstavil serijo Galaxy S25, zagotovo s tremi modeli (običajni, Plus in Ultra), govori pa se še o četrtem z oznako Slim, vendar bi ta lahko tudi nekoliko »zamudil.« Velika neznanka ostaja, ali bo korejsko podjetje znova v Evropi uporabljalo lastne procesorje Exynos (razen v modelu Galaxy S25 Ultra) ali bo v vseh za delovanje skrbel Qualcommov Snapdragon 8 Elite. Ultra bo menda letos nekoliko bolj zaobljena, nadejamo pa se tudi kakšnih resnih sprememb na fotografskem področju (pri vseh, ne zgolj Ultri).

Serija Xiaomi 15, tudi z modelom Ultra, zelo verjetno sledi ob robu sejma MWC v Barceloni, predstavitev bo zelo verjetno 2. marca popoldne. Vmes prihajajo še nekateri, denimo Oneplus 13 in 13R, morda kakšen nov Huawei in drugi.

Še v prvem četrtletju bi lahko tudi Apple končno predstavil novi cenejši iPhone, naslednika modelov SE, ki naj bi hkrati v Evropi nadomestil tudi starejše s priključkov Lightning, saj se ti umikajo iz prodaje. Vendarle naj bi bil tudi SE ali kakorkoli se bo že imenoval (govori se o oznaki iPhone 16 E) deležen modernejše oblike in zaslona OLED, še vedno pa utegne imeti zgolj en fotografski objektiv na zadnji strani, torej bo brez širokokotne kamere.

Če se malo odmaknemo od telefonov, februarja ali marca pričakujemo tudi predstavitev težko pričakovane igralne konzole Nintendo Switch 2. Ta bo zagotovo bistveno bolj zmogljiva od prve generacije s skoraj desetletje starim procesorjem, nadejamo se tudi večjega zaslona. Pomladi bo morda že čas za prenosnik Macbook Air s procesorjem M4.

Že prej, na sejmu CES v Las Vegasu prihodnji teden, pričakujemo napoved podjetja Nvidia. Namreč grafičnih kartic serije Geforce RTX 5000, hkrati bodo tudi proizvajalci prenosnikov napovedali svoje adute s temi čipi.

Na avtomobilskem področju si bomo že januarja ogledali najmanjšo predstavnico znamke Alfa Romeo, imenovano Junior, in verjetno tudi prvič sedli za volan Kie EV3, ki smo jo že predstavljali. Prav tako prihajajo Hyundaijev električni malček Inster, pa malce kasneje tudi težko pričakovana Renault 5 (in še kakšen mesec pozneje Renault 4) in Škoda Elroq. Pa Audi Q6 e-tron in Ford Capri, ki so ju v tujini že spoznali, in še druge novosti, med njimi Fiat Grande Panda in verjetno prenovljena Tesla Model Y. V kolikor EU ne spremeni zahtev do avtomobilskih proizvajalcev glede zniževanja izpustov, se bodo ti letos morali bolj potruditi s prodajo električnih modelov, da ne bodo plačevali kazni, tako da bo leto tudi na tem področju vsekakor pestro.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post POGLED NAPREJ: Kaj vse je na vidiku v prvih mesecih l. 2025? appeared first on Tehnozvezdje.