G6 v imenu nakazuje, da je to šesta generacija tega modela, petica v številki 450 pa, da ima 15,6-palčni zaslon. Obstajata še 14,1- (440) in 17,3-palčna (470) izvedba. Za večino uporabnikov bo prav ta srednja, ki smo jo testirali, najbolj primerna. Ponuja že dovolj velik zaslon in je obenem z dvema kilogramoma mase ravno toliko prenosljiva, da jo je mogoče kam vzeti s seboj. Če ne drugega, pa vsaj brez težav premikati po stanovanju in uporabljati v naročju. Po dizajnu želi ta Probook posnemati dražje prenosnike Elitebook in vsaj na daleč z dobro obdelavo ohišja ustvarja vtis imenitnega izdelka. Ko ga primemo v roke, pa se vendarle zavemo, da je v celoti plastičen in da predvsem »pokrov« (ki se sicer uporabno odpre povsem nazaj do ravnega) ni najbolj moderen. Okrog zaslona je veliko črnine in oblikovanje zelo klasično. Celotna zadeva sicer deluje solidno trdno, se pa lahko hitro pokažejo kakšne praske.

Opremljenost prenosnika je kar dobra, a tudi malo nenavadna. Premore kar tri priključke USB in čitalnik pomnilniških kartic, pa tudi žični omrežni priključek in izhod HDMI, medtem ko je USB-C samo eden in čeprav podpira tako priklop monitorja kot polnjenje, je zraven še vedno klasičen priključek za napajanje, ki to delo tudi opravlja hitreje. Prav tako USB-C ne podpira protokola Thunderbolt 3, od biometričnih načinov za prijavo v Windows 10 pa je prisoten čitalnik prstnih odtisov, ki deluje po pričakovanjih.

Tipkovnica je enaka, kakršno pri tovrstnih HP-jevih prenosnikih poznamo že nekaj časa. Nima veliko hoda in tipke so prej trde, kot mehke, zato pa lepo klikajo in zaznavajo vse pritiske nanje. Osvetlitev je na voljo, prva stopnja je bolj za silo, druga pa že zadostna. Problem s tipkovnico pa je vezan na sledilno ploščico. Ta že sama po sebi ni nič posebnega, pogosto zahteva več pritiska kot bi si ga želel uporabnik, navajen modernih ploščic. Toda še bolj moti HP-jevo nenavadno vztrajanje, da mora biti ploščica pomaknjena levo od sredine prenosnika, kar je zoprno z dveh vidikov. Če imam prenosnik v naročju, moram desno roko potisniti povsem pred trebuh in občutljive dele telesa, da lahko normalno uporabljam kazalko. Pri prenosnikih, ki imajo sledilno ploščico lepo na sredini, sta obe roki ob telesu. In nato še težava s tipkovnico. Zaradi tega položaja rok sem pogosto tudi na tipkah zamaknjen za eno ali dve v levo in tako delam veliko več tipkarskih napak kot bi bilo treba. Skratka – Probook 450 G6 je prenosnik, ki ob sebi zahteva miško.

Nad tipkovnico je kar velik predel, namenjen zvočnikom, in lahko poročam, da ta prostor ni šel v prazno. Zvok, ki tokrat nima kakšnega pridiha zvenečih znamk, je za prenosnik zelo dober. Prav tako več kot zadostne bodo za večino kupcev tudi zmogljivosti. Procesor i5-8265U je že primeren tudi za kaj zahtevnejšega, ne samo za osnovno brskanje po spletu in gledanje videa, kombinacija z osmimi gigabajti pomnilnika pa je v tem cenovnem razredu pričakovana. Več ne bi škodilo in na manj res ne bi šel, toda osem je za zdaj še ustrezna količina. Menda se da tako pomnilnik kot SSD (256 GB ga je v osnovi) nadgraditi, vendar bi bilo treba nekaj znanja in primernega orodja za odpiranje ohišja, kajti tudi potem, ko odstraniš vse vijake, se stranici še vedno držita tesno skupaj, nasilno odpiranje pa bi zagotovo pustilo sledi. Je pa zanimivo, da se trenutno da najti različico z vgrajenim grafičnim procesorjem Geforce MX130 celo za nižjo ceno od te, ki smo jo testirali in ima grafično jedro (HD 620) zgolj na glavnem procesorju. Z osnovnim Geforceom bi se morda celo dalo igrati kakšno igro pri nižjih nastavitvah ali morda ločljivosti 720p namesto 1080p. Brez Geforcea je prenosnik večino časa precej hladen in tih, le občasno resneje zažene ventilator(je), vendar tudi tedaj ni nadležen. To je kar lep uspeh, glede na to, da je za 15-palčni prenosnik dokaj tanek in lahek.

Zaslon pa je še en primer sklepanja kompromisov. Ponaša se s polno visoko ločljivostjo in matriko IPS, kar pomeni zglede barve in vidne kote. Je tudi nesvetleč, zaradi česar v njem ni veliko odbleskov, a tudi ne deluje posebej atraktivno. Njegova svetilnost pa je s 300 niti dokaj povprečna in jo je tako skoraj ves čas treba imeti na visokih vrednostih, včasih bi si želel še kakšne kandele več. Pogrešal sem tudi podporo dotikanju, predvsem zaradi frustrirajoče izkušnje s sledilno ploščico. Kamera je na pravem mestu in opravlja svoje poslanstvo za video pogovore, večje kvalitete pa niti nisem pričakoval. Še kakšna beseda o avtonomiji. Ta je na testu precej nihala, včasih je baterija zdržala samo kakšnih pet ur, drugič tudi do osem, zato sklepam, da je realna vrednost nekje v sredini, med šestimi in sedmimi urami, kar sploh ni slab rezultat in v bistvu omogoča, da greš od doma brez (kar velikega) polnilnika. Če se seveda ne odpravljaš na večdnevno pot.

HP Probook 450 G6 kljub določenim pomanjkljivostim predstavlja dober nakup za dobrih 800, mogoče 900 evrov. Je resda plastičen, a vseeno kakovostno izdelan, dokaj lahek in dovolj zračen, da omogoča dobre zmogljivosti tudi za dolgotrajnejša opravila. Opremljenost s priključki in biometrijo je zgledna, tipkovnica uporabna in zvočniki solidni ter glasni. Želel pa bi si svetlejši zaslon, boljšo in pametneje postavljeno sledilno ploščico, polno izkoriščen USB-C in modernejšo obliko z manj sala okrog ekrana.

The post HP Probook 450 G6: Dober in uporaben, toda nekaj let za trendi appeared first on Tehnozvezdje.