Serija Pavilion predstavlja srednji razred med HP-jevimi prenosniki za domače uporabnike. Ob boku ji v trgovinah pogosto stojijo poslovni modeli (Probook, 250) in primerjavi s temi se ponaša z bolj stilskim oblikovanjem, tanjšim ohišjem (plastičnim, a trpežnim), običajno večjo sledilno ploščico (brez preživetih klasičnih tipk) in zvočniki s pripisom Bang & Olufsen. X360 14 označuje model s 14-palčnim vrtljivim zaslonom na dotik. Prenosnik se da postaviti v »šotorski« način ali ga obrniti v priložnostno tablico, po zaslonu pa je mogoče tudi risati in pisati z aktivnim pisalom (tega je mogoče kupiti posebej za 70 evrov). V zadnjem času zasloni na dotik v prenosnikih niso več tako pogosti kot pred nekaj leti in lepo je videti kakšen tovrsten primerek, kajti sploh za brskanje po spletu, branje daljših besedil in za umetniško izražanje podpora dotikom pride zelo prav oz. je kar nepogrešljiva. Gre sicer za ekran polne visoke ločljivosti z matriko IPS, ki omogoča dobre vidne kote, to pa je glede na zasnovo in različne načine uporabe zelo pomembno. Svetilnost 250 kandel na m² je nekako še na ravni zadovoljivega za uporabo v notranjih prostorih, kajti pri zaslonih s 300 kandelami, kar je zelo pogosta vrednost, skoraj nikoli ni treba uporabljati polne svetilnosti.

Ne tako dolgo tega so najboljše razmerje med prenosljivostjo računalnika in uporabno velikostjo zaslona ponujali modeli s 13,3-palčno diagonalo zaslona. Vendar so skoraj vsi po vrsti stali krepko čez tisoč evrov. Nato se je s »hujšanjem« in manjšanjem robov okrog zaslona – Pavilion x360 14 je glede tega zelo modernega izgleda – idealna velikost prestavila na 14 palcev. Ta prenosnik namreč tehta le malo čez kilogram in pol, pri zadnji osvežitvi so mu odškrtnili približno 5 dag, zato ga ni problema odnesti kamorkoli. S to spremembo so tudi za manj kot tisočaka postali na voljo prenosniki, ki jih lahko uvrstimo v kategorijo tankih in lahkih. Kljub tankemu zgornjemu robu je v njem kamera za spletne pogovore, video konference in ostalo, žal pa ne podpira prijavljanja v operacijski sistem Windows, ki je prednaložen (različica 10, nadgradljiva na 11).  

Procesor mora biti dovolj zmogljiv, da bo tudi čez nekaj let, po vseh posodobitvah operacijskega sistema in ob kopici nameščenih programov brez težav deloval vsaj podobno dobro kot na začetku. Že dolgo velja, da je na Intelovi strani  najbolj smiselna izbira procesorja i5. »Pospešek« zaradi bistveno dražjega i7 se opazi zgolj na kratke proge, kadar mora računalnik dlje časa delovati pri polni zmogljivosti, je ovira hlajenje in kmalu tako i5 kot i7 pristaneta na enaki frekvenci. Vendar zgolj omenjena oznaka ne pove celotne zgodbe. Priporočamo procesor 11. generacije, v konkretnem primeru je to i5-1135G, saj je ta prinesla do 20-odstotkov hitrejše delovanje v primerjavi z deseto generacijo, za približno polovico zmogljivejšo grafično enoto (Iris Xe), a kljub temu precej bolj varčno delovanje, kar se odrazi v dvojem – le redko se vklopi ventilator za hlajenje procesorja, torej je prenosnik večino časa povsem tih, baterija pa zdrži od uro do dve dlje pri enaki kapaciteti.

Včasih za 900 evrov lahko dobimo 16 GB delovnega pomnilnika, tu ga je na voljo 8 GB. Za večino opravil bo še vedno zadoščalo, malce bo pripomogel tudi hitri disk SSD vrste NVMe, ki ga je solidnih 512 GB. Pri bateriji proizvajalec navaja osem ur in pol delovanja z enim polnjenjem, po naših izkušnjah gre verjetno pričakovati kakšnih šest ur. Ker pa bo ta prenosnik verjetno večino časa na eni od domačih miz, bo najbrž tudi pretežno priklopljen na električno energijo. Za napajanje je sicer v osnovi namenjen HP-jev lastni okrogli priključek, kar je v redu za uporabo v »pisarni«, saj tako ostane priključek USB-C prost, a tudi čez slednjega se da prenosnik polniti s katerim koli standardnim napajalnikom, ki zmore vsaj 45W. Tako imate lahko na potovanju isti napajalnik (z več izhodi) za prenosnik, telefon in še kakšno napravo. Od priključkov sta sicer na voljo še dva klasična USB, izhod HDMI za priklop na monitor ali televizor, izhod za slušalke, prisoten pa je tudi čitalnik kartic microSD.

HP-jeve tipkovnice so v zadnjem času dobre. Tipke ponujajo dovolj hoda in konkreten pritisk na koncu, kar daje dober občutek pri tipkanju. Izbirati je mogoče med dvema stopnjama svetilnosti. Tudi sledilna ploščica s podporo za večprstne kretnje bi morala zgledno opravljati svoje delo. Vmesnik za brezžična omrežja žal ne podpira standarda Wi-Fi 6, vendar dvomimo, da ima veliko potencialnih kupcev doma že ustrezne usmerjevalnike, tudi sami smo še na opremi Wi-Fi 5 in bomo verjetno še nekaj časa.

Za 899 evrov, kolikor v trgovini Enaa stane HP Pavilion x360 14, tako dobite lično oblikovan in dobro izdelan prenosnik, ki za razliko od mnogih drugih ponuja zaslon na dotik in več možnosti postavitve. Zmogljivosti so na ravni tega cenovnega razreda. Kot alternativi z res lepima zaslonoma lahko izpostavimo Asusova modela Vivobook 15 OLED in Zenbook 13 OLED. Vendar se na račun zaslonske tehnologije OLED ter pri prvem še 16 GB pomnilnika in izvrstnega procesorja AMD Ryzen 5 5500U (drugi ima bolj ali manj enako konfiguracijo kot Pavilion x360 14) odrečete podpori za dotike, poleg tega sta prenosnika drugačnih velikosti. Vivobook 15 z diagonalo zaslona 15,6 sicer ponuja večjo sliko, vendar je z 1,8 kg tudi težji, čeprav za svojo kategorijo še vedno dokaj lahek. Zenbook 13 pa je sicer z 1,1 kg ultra lahek, ponuja pa manjšo sliko na 13,3-palčnem zaslonu in je za odtenek dražji.

The post Sodoben in ne predrag prenosnik za delo, zabavo in ustvarjanje appeared first on Tehnozvezdje.