Telefonu, ki se zloži kot knjiga, takšna zasnova ne povzroča nikakršnih težav. To, da je najtanjši tovrstni telefon nasploh, ni oviralo vgradnje trenutno najboljšega procesorja za naprave s sistemom Android, Snapdragona 8 Elite pete generacije, dovolj pomnilnika ter kakovostnega in vsestranskega sistema treh zadnjih kamer. Te pokrivajo širok obseg goriščnic, ki jamčijo, da vas telefon v vlogi fotoaparata nikdar ne bo pustil na cedilu. A to ni vse, kar vam želimo tokrat predstaviti.

Kako tvorno izkoristiti večji zaslon?

HONOR Magic V6 izstopa zaradi izjemno zmogljive večopravilnosti. Okolje omogoča, da imate na večjem zaslonu sočasno odprte do štiri aplikacije. Tri v oknih razdeljenega zaslona in še eno v plavajočem oknu, ki mu po potrebi spreminjate velikost. Zaradi tega je primeren za veliko več kot opravljanje običajnih opravil. Tisto več je resno delo. Ko moramo na poti izdelati predstavitev, urediti preglednico s poslovnimi podatki ali zgolj napisati poročilo. Morda celo kaj drugega. Za vse to imate na voljo cel kup aplikacij. Ovira, da tega niste v večjem obsegu počeli že do zdaj, je bila predvsem manjša zaslonska površina. Dalo se je narediti marsikaj, le najbolj priročno ni bilo. Nič več, kajti 20-centimetrski zaslon močno izboljša udobnost dela in s tem poveča produktivnost. Pomislite. Koliko vam pomeni žepna naprava, s katero postorite stvari, za katere ste do zdaj nujno potrebovali prenosni računalnik? Za nekatere je to neprecenljivo.

Projektor, tipkovnica in pisalo …

HONOR vam ob nakupu podari tri naprave, ki telefonu še dodatno povečajo uporabnost. Za projektor si česa takšnega ne bi mislili. Čeprav ni pretirano velik, ni najbolj priročen za prenašanje. Ni pa ga nemogoče prenašati. Takšen je, da ga spravite v vsak nahrbtnik ali poslovno torbo. Zdaj si skušajte predstavljati, kako bi vas pogledali, ko bi prišli na pomemben sestanek, vklopili projektor, nanj povezali HONOR Magic V6, prezrcalili njegov že tako uporabni zaslon in začeli predstavitev. Nadvse iznajdljivo, mar ne?

Če projektorja res ne morete nositi povsod s seboj, ni ovir za elektronsko pisalo in zložljivo brezžično tipkovnico. Marsikaj je mogoče postoriti z zaslonsko tipkovnico, a nima smisla zatiskati si oči. Fizična tipkovnica je preprosto boljša. Če telefon postavite predse in ga povežete z njo, boste praktično lahko postorili čisto vse. Podobno je s pisalom. To je še posebej pomembno, ko zapisujete dogajanje okoli sebe. Oblikovanje zapiskov je nekaj, kar vse pogosteje počnemo na telefonu zaradi njegove opremljenosti. Pisani besedi namreč zlahka dodamo fotografije, videoposnetke ali zvočne posnetke. Tu trčimo ob naslednjo pomembno zmogljivost telefona HONOR Magic V6. Vsestransko umetno inteligenco, ki med drugim pomaga urejati zapiske, prevaja v živo in prilagaja fotografije. Bolj vsestranskega orodja trenutno ne bi mogli dobiti.

Kaj pa okolje?

Uporabniški vmesnik ni samo vsako leto lepši, ampak tudi vse bolj uporaben. Ni preprosto izkoristiti danosti dveh zaslonov, a Honorju je to uspelo. Ker je širina telefona HONOR Magic V6 praktično enaka napravam klasične zasnove, enako pa velja tudi za debelino, ga boste večino časa uporabljali zaprtega. Nobene potrebe ni po razpiranju, ko se pogovarjate, klepetate ali prebirate objave na družbenih omrežjih. Vse to udobno opravite na sprednjem zaslonu. Večjega uporabite le takrat, ko ga potrebujete. Bodisi za delo bodisi za konzumacijo vsebin. Film ali videoposnetek je lažje gledati na večjem zaslonu kot na manjšem. Mislim, da tega ni treba posebej poudarjati.

HONOR Magic V6 je poseben telefon, katerega zmogljivosti morate v celoti osvojiti. Takrat bo hitro pokazal svojo moč. V tej luči ni nepomembno, da je zložljiva zasnova prebolela začetne bolezni in se že dokazala kot primerno robustna. To med drugim potrjuje večletna podpora, ki jo HONOR nudi za svoj letošnji zložljivi telefon.

Družbena omrežja HONOR Slovenija:    

www.instagram.com/honor.slovenija

www.facebook.com/honor.slovenia

www.tiktok.com/@honor.slovenija  

youtube.com/@HONORSI   

The post Bi imeli PISARNO vedno na dosegu roke? appeared first on Tehnozvezdje.

Razmislek je tukaj še kako na mestu. Imamo zelo specifičen trg, na katerem prevladuje prodaja naprav prek ponudb operaterjev, kar vpliva na njihove cene. Nekako se ne nagibam k možnosti, da bi poceni telefone kupovali na obroke. Bolje je poiskati najboljšo ponudbo. Te ne boste našli v slovenskih trgovinah, poiskati jo boste morali v tujih spletnih trgovinah in hkrati ujeti trenutek, ko bo cena najugodnejša. Razmislite o naslednjem pristopu. Izberite model, ki vam najbolj ustreza, nato pa mesec ali dva spremljajte cene. Če zanj trenutno ni ugodne ponudbe, počakajte, da se pojavi. To, da ga spletna trgovina v času iskanja nima na zalogi, še ne pomeni, da ga nikoli več ne bo imela.

Kje je cenovna meja?

Ni preprosto postaviti cenovne meje. Še posebej ne zaradi specifike slovenskega trga. Zdi se mi, da je meja 300 evrov primerna, če upoštevamo naslednje. Ne ozirajte se na priporočene slovenske cene. Te so izkrivljene. Model, za katerega pri nas zahtevajo od 400 do 500 evrov, boste drugje dobili za okoli 300 evrov. Nekaj deset evrov gor ali dol. Le vztrajni morate biti.

Izdelovalci nižjo ceno dosežejo na več načinov, najpomembnejši pa je ta, da vsi, vključeni v prodajno verigo, zaslužijo manj, kot zaslužijo s prodajo najdražjih modelov. Ti imajo plastična ohišja, s čimer ni nič narobe. Zadnje čase plastiko zakrivajo s premazi, da je videti prestižnejša. Procesor je manj zmogljiv, vendar še vedno dovolj zmogljiv za gladko delovanje večine aplikacij, ki jih uporabljate vsak dan. Izjema so kajpada grafično zahtevne igre, ki morda sicer delujejo, vendar zaradi manj sličic na sekundo in manj zmogljivega zaslona igralna izkušnja pogosto ni najboljša.

Velikost pomnilnika do letošnjega leta ni bila velika težava. To se je zaradi podražitve čipov spremenilo in kaže, da bodo spremembe ostale. Bodisi bodo telefoni stali sto evrov več bodisi bo cena ostala enaka, pomnilnika pa bo manj. Ker gre za pomembno komponento, ki vpliva na zadovoljstvo z napravo, predlagam, da se nikar ne zadovoljite z manj kot 256 gigabajti prostora za shranjevanje in najmanj 8 gigabajti delovnega pomnilnika (RAM). Slednji je pomemben, da ne boste razočarani nad delovanjem algoritmov umetne inteligence, ki so vse pogostejši tudi v napravah nižjega cenovnega razreda.

Največja razlika v primerjavi z najboljšimi modeli se skriva v kamerah. Vse manj je sicer modelov, ki imajo še vedno neuporabne makro kamere, prav tako pa nisem opazil pomembnejše nadgradnje širokokotnih kamer. Izdelovalci najpogosteje ves denar in trud vložijo v tipalo glavne kamere. Rezultat so kajpada dobri dnevni posnetki, nočni pa vas skoraj zagotovo ne bodo razveselili. To preprosto vzemite v zakup.

Eno leto starejši da, več pa raje ne

Že nekaj časa je jasno, da so se proizvajalci ujeli v past prehitrega predstavljanja novih modelov. Posledica tega so manjše vsakoletne nadgradnje, ki se pogosto začnejo in končajo z novejšim modelom procesorja. Nakup eno leto starejšega modela je zato gospodarna odločitev iz več razlogov. Ceneje dobite napravo, ki bo brez večjih težav normalno delovala naslednja štiri leta, saj bodo v tem času zelo verjetno na voljo varnostni popravki, procesor pa bo še vedno dovolj hiter in sodoben. Dodajte še solidno kakovost dnevnih fotografij in razlogov za takšno odločitev ne manjka. Ne predlagam pa nakupa dve ali celo več generacij starejših modelov, kajti prepričan sem, da z njimi skoraj zagotovo ne boste zadovoljni.

Primeri zanimivih modelov!

Honor 600 Lite stavi na tanjše ohišje, kakovosten zaslon AMOLED in dobro avtonomijo. Procesor zadostuje za vsakodnevna opravila, manj pa navduši pri zahtevnejših igrah. Glavna kamera je uporabna predvsem podnevi, širokokotna in nočni posnetki pa zaostajajo za najboljšimi tekmeci. Model je primeren, ako iščete uravnoteženo napravo z dobrim zaslonom in dolgo podporo programske opreme. (procesor Mediatek Dimensity 7100 Elite, 16,7-centimetrski oziroma 6,6-palčni AMOLED zaslon, 108-milijonska glavna kamera, 8+256 GB)

Redmi Note 15 Pro 5G izstopa z odličnim zaslonom AMOLED, zmogljivo baterijo in zelo dobro glavno kamero. Procesor brez težav opravi z vsakodnevnimi nalogami, telefon pa premore še zaščito IP68. Šibkejša stran je uporabniški vmesnik HyperOS, ki vsebuje precej prednameščenih aplikacij. Če vam to ne predstavlja težave, gre za enega zanimivejših telefonov srednjega razreda. (procesor MediaTek Dimensity 7400 Ultra, 17,3-centimetrski oziroma 6,83-palčni AMOLED zaslon, 200-milijonska glavna kamera, 8+256 GB)

Redmi Note 15 5G cilja na kupce, ki želijo sodoben telefon za čim manj denarja. Ponuja svetel zaslon AMOLED s 120-herčnim osveževanjem, dobro avtonomijo in tanko ohišje. Glavna kamera je zanesljiva pri dnevni svetlobi, manj prepriča ponoči. Procesor je dovolj hiter za običajno uporabo, med slabostmi pa ostajajo številne prednameščene aplikacije in povprečni zvočniki. (procesor Snapdragon 6 Gen 3, 17,2-centimetrski oziroma 6,77-palčni AMOLED zaslon, 108-milijonska glavna kamera, 8+256 GB)

Galaxy A37 nadaljuje Samsungovo preverjeno formulo srednjega razreda. Njegove prednosti so kakovosten zaslon AMOLED, dolgoletna programska podpora, zanesljivo delovanje in dobra glavna kamera. Ne izstopa po zmogljivosti ali hitrem polnjenju, zato je primeren, ako vam več pomenita stabilnost sistema in redne posodobitve kot surova zmogljivost. (procesor Exynos 1480, 17-centimetrski oziroma 6,7-palčni AMOLED zaslon, 50-milijonska glavna kamera, 8+256 GB)

Galaxy A27 predstavlja osnovo Samsungove ponudbe. Primeren je za vsakodnevna opravila, komunikacijo in uporabo družbenih omrežij. Njegove največje prednosti so preprost uporabniški vmesnik, dolga podpora posodobitvam in zanesljivo delovanje. Pri fotografiji, zmogljivosti in hitrosti polnjenja pa ne dosega dražjih modelov. (procesor Snapdragon 6 Gen 3, 17-centimetrski oziroma 6,7-palčni AMOLED zaslon, 50-milijonska glavna kamera, 8+128 GB)

Oppo Reno 15F nagovarja predvsem z elegantnim videzom, kakovostnim zaslonom AMOLED in dobro avtonomijo. Procesor zadostuje za običajno uporabo, kamere pa dajejo najboljše rezultate podnevi. Oppo veliko pozornosti namenja programski opremi in funkcijam umetne inteligence, zato je telefon zanimiv, če cenite prijeten uporabniški vmesnik. (procesor Snapdragon 6 Gen 1, 16.7-centimetrski oziroma 6,57-palčni AMOLED zaslon, 50-milijonska glavna kamera, 8+256 GB)

Motorola Edge 70 Fusion združuje tanjše ohišje, kakovosten zaslon OLED in skoraj nepredelan Android. Procesor zagotavlja dovolj zmogljivosti, dobra pa je tudi glavna kamera. Prednost telefona je pregledna programska oprema brez odvečnih aplikacij, zato je eden najbolj uravnoteženih modelov v svojem cenovnem razredu. (procesor Qualcomm Snapdragon 7s Gen 3, 17,22-centimetrski oziroma 6,78-palčni OLED zaslon, 50-milijonska glavna kamera, 8+256 GB)

Poco M8 Pro stavi na razmerje med ceno in zmogljivostjo. Ponuja zmogljiv procesor, kakovosten zaslon AMOLED, veliko baterijo in hitro polnjenje. Glavna kamera je dobra v dnevnih razmerah, manj prepričljiva ponoči. Uporabniški vmesnik je podoben drugim Xiaomijevim telefonom, zato prinaša precej dodatnih aplikacij, a strojna oprema za ta denar ostaja zelo konkurenčna. (procesor Snapdragon 7s Gen 4, 17,3-centimetrski oziroma 6,83-palčni AMOLED zaslon, 50-milijonska glavna kamera, 8+256 GB)

Čeprav sodi iPhone SE (2022) med starejše modele, ga še vedno odlikujejo zelo hiter procesor, dolga programska podpora in kakovostna glavna kamera. Največja slabost sta majhen zaslon in zastarela zasnova z velikimi robovi. Na trgu najdete le še obnovljene telefone, kar ni najboljša popotnica za dolgotrajno uporabo. (procesor Apple A15 Bionic, 11,9-centimetrski oziroma 4,7-palčni IPS LCD zaslon, 12-milijonska glavna kamera, 4+128 GB)

Fotografije je upodobila umetna inteligenca!

The post SOBOTNO IZBIRANJE: Razmišljate o nakupu razumno poceni telefona? appeared first on Tehnozvezdje.

Trditve, da se zaradi zasnove pogosto kvarijo, padajo v vodo. Blizu mi je oseba, ki ima takšen telefon, in odkrito povedano ga razpre le takrat, ko pride do izraza večji zaslon. Ko želi udobneje prebrati daljše besedilo ali gledati videoposnetke oziroma fotografije. Več kot polovico stvari opravi na sprednjem zaslonu. Kako tudi ne, ko je v vseh pogledih enakovreden vsakemu drugemu. Dvomim, da ga drugi uporabljajo bistveno drugače. S tem odpade bojazen, da se bo pokvaril tečaj ali da bo na pregibu počil zaslon. Pogostost odpiranja in zapiranja je daleč od števila ponovitev, ki jih izdelovalci izvedejo, da bi dokazali robustnost preklopnega zaslona.

Letos so ga še za odtenek stanjšali. Ne zato, ker bi bilo to nujno, temveč zato, da bi obdržali naziv najtanjšega zložljivega telefona. Tega vsaj niso naredili za vsako ceno. Čeprav je polovica telefona debela le nekaj milimetrov, deluje trdno in se ne zvija niti pod nekoliko večjim pritiskom. Edino, kar me pri tanjšanju vedno rahlo zmoti, je, da pozabijo debelini prišteti še konkretne milimetre, za kolikor iz ohišja štrli izboklina s kamerami. Fizikalne omejitve so neizprosne. Fizična velikost fotografskega tipala določa globino objektiva. Dodatno težavo povzroča še to, da je za vgradnjo na voljo le polovica običajne debeline ohišja. Če želijo, da so fotografije dobre, vrh objektiva pač ne more biti poravnan s hrbtno ploščo.

Malce tanjši, sicer pa dokaj enak

Rezultat izboljšanega tečaja iz nadvse močnega jekla je bolj napet sredinski zaslon. Guba na sredini je še vedno vidna in otipljiva, a opazno manj kot lani. To poleg tankosti vpliva na zadovoljstvo pri uporabi. Izkušnje mi pravijo, da je obvladljivost zaprtega Magica V6 enaka obvladljivosti telefona z enim zaslonom in podobnimi merami, medtem ko pri razprtem telefonu do izraza poleg tankosti pride še razmeroma majhna debelina.

Tega sicer nisem preizkusil, a Honor trdi, da so v notranjosti ohišja elementi, ki absorbirajo silo padca in preprečujejo poškodbe elektronike. V kompletu je tudi polovični zaščitni ovitek. Ne ščiti celotnega telefona, temveč le hrbtni del, pa še tega po mojem mnenju predvsem pred praskami. Njegovo bistvo je pravzaprav obroč okoli izbokline z objektivi, ki se spremeni v priročno stojalo. Telefon drži pod dokaj primernim kotom za gledanje na zaslon v zloženem ali razprtem položaju. Ob tem ni odveč omeniti še lastnosti tečaja, da je stabilen praktično v vsakem položaju.

Gretje je še vedno omembe vredna težava

V tankem ohišju je elektronika bolj stlačena, dodatno težavo povzroča omejen prostor za sistem pasivnega hlajenja. To je razvidno iz grafa omejevanja hitrosti jeder, ki je milo rečeno zelo slikovit, saj prikazuje pogosto in izrazito zmanjševanje zmogljivosti. Čeprav tako velike obremenitve v praksi niso pogoste, stresni test kaže, da je pregrevanje tokrat izrazitejše kot pri telefonih klasične zasnove z enakim procesorjem.

Pregrevanje je posledica nadvse hitrega procesorja, ki ga izdelovalci vgrajujejo v skoraj vse najboljše telefone današnjice. Da Magic V6 ne bi bil kos čemurkoli, kar boste postavili predenj, je malo verjetno. To velja tudi za aplikacije in algoritme umetne inteligence, ki so ga pričakovano osvojili. Tu je še dobra novica. Po zaslugi baterije z večjo vsebnostjo silicija sega avtonomija od dobrih štirih ur in pol pri polni obremenitvi do dobrih 16 ur predvajanja videa (14 ako ga gledaš na notranjem zaslonu). To pomeni, da celodnevna razmeroma zahtevna uporaba ne bi smela biti vprašljiva. Ob upoštevanju zdrave pameti, saj to ne pomeni, da boste ves dan igrali igre in baterija ne bo izpustila duše.

Glavna težava zložljive zasnove, s katero se soočajo prav vsi izdelovalci, je še vedno nezmožnost učinkovite zaščite notranjega zaslona pred praskami. Pazljivost pri uporabi je zato na mestu. Predvsem je pomembno, da se med polovicama ne znajde tujek. Telefon vas opozori, če zazna, da je vmes nekaj takega, vendar se zdi, da je sistem nekoliko preveč občutljiv. Dvakrat me je opozoril, čeprav za to ni bilo razloga. V drugih pogledih in če zanemarim pričakovano povečano najvišjo vršno svetilnost, ki velja za omejeno veliko območje prizorov z visokim dinamičnim razponom, zaslona nista doživela večjih nadgradenj. Udobna sta za uporabo na prostem, barve so živahne, kontrast visok, dinamično prilagajanje frekvence osveževanja v razponu od 1 do 120 hercev pa učinkovito. Hkrati so za dvajset pik razširili sprednji zaslon, ki je zdaj prave širine za polno visoko razločljivost.

Zgornji in spodnji zvočnik sta pri razprtem telefonu postavljena diagonalno. Dovolj sta glasna in nudita primerno kakovost zvoka brez omembe vrednih presežkov. Nizki toni niso najbolj prepričljivi, kar je še ena posledica tankega ohišja.

Znano, a prepoznavno okolje

Poleg umetne inteligence je druga zveneča novost okolja preprostejša izmenjava datotek z iPhoni. Honorjeva rešitev deluje, vendar ni najbolj priročna. Zahteva namreč, da je na iPhonu nameščena aplikacija Honor Connect. Ker je podobnih, ne najbolj elegantnih rešitev še nekaj, da ne omenjam Googlovih podvojenih aplikacij, ki se jih ni mogoče preprosto znebiti, še vedno trdim, da gre razvoj v pravo smer, vendar okolje potrebuje še nekaj različic, da bo dozorelo. To med drugim velja za stalna opozorila o aplikacijah, ki v ozadju praznijo baterijo in ti hitro začnejo iti na živce. So pa, to je treba priznati, izboljšali večopravilnost z vodoravno in navpično delitvijo zaslona, razmeroma širokim razponom prilagajanja razmerja ter možnostjo prikaza plavajočih oken. To pomeni, da imate lahko hkrati odprte štiri aplikacije.

Po pričakovanju je tudi letos velik poudarek na algoritmih umetne inteligence. Podobno kot drugi se Honor v veliki meri zanaša na Google. Če nič drugega, sem imel spet možnost fotografijo preoblikovati v videoposnetek, čeprav z rezultatom tokrat nisem bil najbolj zadovoljen. Druge storitve so enake tistim, ki smo jih že spoznali, ob dejstvu, da je marsikatero preprosto lažje uporabljati na večjem zaslonu. Oziroma prevajalnik v živo celo sočasno na obeh zaslonih.

Fotografija je bila že lani dobra

Kamere so enake kot pri lanskem modelu, zato tudi kakovost fotografij ostaja na primerljivi ravni. Omejitve, ki jih narekuje izjemno tanko ohišje, sem že omenil, zato menim, da pri telefonu z zložljivim zaslonom trenutno težko pričakujemo občutno boljši fotografski sklop.

Pri dnevni svetlobi se sistem izkaže predvsem z enakomerno kakovostjo fotografij pri različnih goriščnicah. Širokokotna kamera dobro nadzoruje geometrijsko popačenje ob robovih, čeprav je pri 12-milimetrski goriščnici opaziti nekoliko več mehkobe kot pri 18-milimetrski, ki v zameno ponuja ožji zorni kot. Glavna kamera podpira hiter dostop do goriščnic 23, 28 in 35 milimetrov ter še 2-kratno digitalno povečavo oziroma 50-milimetrski pogled. Prav njeni posnetki so najbolj prepričljivi, saj zajamejo največ podrobnosti. Pri digitalni povečavi kakovost nekoliko upade. Zelo dobro se odreže tudi kamera s periskopsko povečavo, kjer se pozna tipalo z veliko ločljivostjo. Presenetljivo uporabna ostaja celo 6-kratna hibridna povečava, ki kakovost fotografij poslabša manj, kot bi pričakoval, ponekod celo manj kot 2-kratna digitalna povečava. Glede barvne natančnosti, dinamičnega razpona, osvetlitve, ostrenja in količine podrobnosti večjih pripomb nimam. Kakovost je povsem primerna za telefon višjega cenovnega razreda.

Tudi pri nočnem fotografiranju se razlike med kamerami pokažejo na podoben način. Širokokotna kamera posnetke nekoliko presvetli, zato barvni odtenki med kamerami niso povsem usklajeni. Ob robovih se razmeroma hitro pojavijo nejasnosti, hkrati začne primanjkovati drobnih podrobnosti. Najbolj uravnotežene fotografije pričakovano zajame glavna kamera, medtem ko ima telefoto pri večjih povečavah občasno težave z ostrenjem. Izostritev robov je sicer prisotna, vendar ni pretirana. Izjema je 6-kratna povečava. Šuma in izrazite izgube kakovosti večinoma ni opaziti.

Podobna slika se pokaže pri videu. Vse kamere dosegajo primerljivo raven z rahlo prednostjo glavne. Dnevni videoposnetki so zelo kakovostni, saj večjih težav z dinamičnim razponom, ostrenjem ali šumom nisem zaznal. Ponoči se razlike povečajo. Posnetki ostajajo dobri, vendar širokokotna kamera ustvari nekoliko pretemno sliko z več nejasnostmi, kamera s povečavo pa med snemanjem ni vedno dovolj zanesljiva pri sprotnem ostrenju.

HVALIMO:

• Robustna konstrukcija in impresivna tankost ohišja
• Svetla zaslona in prilagajanje hitrosti osveževanja
• Zmogljivost procesorja
• Avtonomija baterije in hitrost polnjenja
• Dobre vsestranske kamere

GRAJAMO:

• Manj udobno stransko tipalo prstnih odtisov
• Premalo izkoriščene prednosti dveh zaslonov in večjega notranjega zaslona
• Še vedno opazna guba
• Slabše odvajanje toplote

The post Honor Magic V6: Kljub tankosti zmogljivejši in z daljšo avtonomijo appeared first on Tehnozvezdje.

Če smo še pred časom govorili, da so cenovno dostopnejši telefoni polni kompromisov, danes to ne velja več. Na nobenem področju. Ne pri kakovosti izdelave in uporabljenih materialih, ne pri zmogljivosti procesorja in zaslona ali kakovosti kamer. Ali če zapišemo bolj preprosto: nova telefona znamke HONOR se brez težav kosata z najboljšimi, saj nudita vse in še več, kar večina uporabnikov potrebuje. Ne verjamete? Potem pa pojdimo lepo po vrsti!

Moči jima zlepa ne bo zmanjkalo

Ko pogledamo, katera procesorja sta vgrajena v HONOR 600 in HONOR 600 Pro, hitro postane jasno, »v katerem grmu tiči zajec«. Snapdragon 7 v osnovnem modelu zagotavlja dovolj moči za srednje zahtevnega uporabnika, medtem ko Snapdragon 8 Elite v različici Pro doda še manjkajočo »paro«, da bodo z zmogljivostmi zadovoljni tudi najzahtevnejši uporabniki. Tudi gejmerji, ki od telefona pričakujejo brezhibno igralno izkušnjo. HONOR 600 Pro jo brez dvoma zagotavlja, pri čemer ima pomembno vlogo odličen zaslon s 120-herčnim osveževanjem. Ob tem ne gre spregledati, da je zaslon v obeh modelih praktično identičen, zato tudi HONOR 600 brez težav poganja sodobne igre.

Zaslon, kot se »šika« in kakovostno materiali

Omenili smo igre, vendar to ni edino področje, kjer zaslon blesti. Žive, a hkrati naravne barve, dober kontrast in svetilnost do 8.000 kandel zagotavljajo odlično vizualno izkušnjo tako v zaprtih prostorih kot na prostem. Poleg tega HONOR-jeva tehnologija prilagajanja svetilnosti s frekvenco 3.840 hercev poskrbi, da niti najbolj občutljivi uporabniki ne zaznajo utripanja zaslona. To je še en dokaz, da znamka veliko pozornosti namenja udobju uporabnikov.

A ne gre le za procesor in zaslon. Pri zasnovi telefonov niso varčevali ne s časom ne z materiali. Sodobno obliko pravokotno odrezanih robov in zaobljenih vogalov dopolnjujejo ozki robovi okoli zaslona ter natančno izdelani stiki med posameznimi elementi. Občutek za podrobnosti je prisoten na vsakem koraku. Ni odveč omeniti, da kovinski okvir in utrjeno steklo na zadnji strani poskrbita za robustno ohišje, ki je obenem zaščiteno pred prahom in vodo po najvišjih standardih. Dolgo življenjsko dobo naprav pa dodatno potrjuje obljuba o šestih nadgradnjah operacijskega sistema in rednih varnostnih posodobitvah.

Umetna inteligenca ju spremeni v popolna pomočnika

Umetna inteligenca je naslednje pomembno področje, na katerem nova telefona blestita. Vključujeta vse ključne storitve in orodja, ki smo jih spoznali v zadnjih letih. Posebnost je nova generacija algoritma, ki fotografije pretvarja v kratke video posnetke. Ne le, da je pri tem učinkovitejši, uporabniku omogoča tudi več vpliva na končni rezultat. Tolikšne ustvarjalne svobode na sodobnih telefonih že dolgo nismo videli. Iskanje z obkroževanjem, prevajanje v živo in pametni pomočnik, s katerim se lahko pogovarjate v maternem jeziku, so le del funkcij umetne inteligence, ki telefona spreminjajo v zmogljivo orodje za vsakodnevna opravila.

Kamere dodajo »piko na I«

S tem pridemo do fotografije, kjer nova telefona HONOR najbolj presenečata. Glavna kamera z ločljivostjo 200 milijonov slikovnih točk, ki je enaka v obeh telefonih, ustvarja odlične fotografije in videoposnetke v skoraj vseh svetlobnih razmerah. Ko je motiv širši od njenega vidnega kota in se ni mogoče umakniti korak nazaj, za kakovosten posnetek poskrbi ultraširokokotna kamera. Tu je še 50-milijonska sprednja kamera, ki omogoča odlične selfije. Konfiguracijo kamer pri modelu HONOR 600 Pro dodatno nadgrajuje 50-milijonska telefoto kamera s 3,5-kratno optično povečavo. Ta poskrbi za še večjo fotografsko vsestranskost in omogoča zajem kakovostnih posnetkov tudi pri bolj oddaljenih motivih.

Za konec lahko rečemo, da HONOR z modeloma 600 in 600 Pro jasno dokazuje, da vrhunska uporabniška izkušnja ni več rezervirana le za najdražje telefone. Oba modela združujeta zmogljivost, kakovostno izdelavo, napredne funkcije umetne inteligence in odlične kamere v paketu, ki bo prepričal širok krog potrošnikov. Prav zato ni presenetljivo, da lahko nova predstavnika družine HONOR 600 brez težav zamešata štrene tudi največjim igralcem, kot sta Apple in Samsung.

The post Telefona, ki zlahka zmešata štrene Applu in Samsungu! appeared first on Tehnozvezdje.

Vem, da proizvajalec cene določa, kakorkoli želi, vendar me je Honor tokrat presenetil v negativnem smislu. Dvesto evrov podražitve lanskega modela Honor 400 Pro, s katerim si deli nekatere komponente, ni mogoče v celoti opravičiti z dražjimi pomnilniškimi čipi. Ali pač?

Oblika, ki cilja na to, da ga zamenjaš z drugim telefonom

V primerjavi z lanskim modelom so telefon predrugačili, zdaj ne skriva več podobnosti z iPhonom in ima za odtenek manjši zaslon. Nič pretresljivega in predvsem ne toliko, da bi bila zato vizualna izkušnja slabša. Morda se vam bo celo zazdelo, da je zaradi nekaj milimetrov manj po vseh treh oseh lažje obvladljiv. V primerjavi z lani so ožje vrzeli okoli zaslona, zdaj so debele manj kot milimeter, kar menda dobro vpliva na boljšo odpornost ohišja proti poškodbam. Predrugačili oziroma bolje rečeno razširili so tudi izboklino na hrbtu čez celotno širino in odstranili tipalo globine poleg sprednje kamere, ki je vplivalo na delovanje odklepanja s prepoznavanjem obraza.

Diagonala zaslona je za 4,3 milimetra krajša, kar ni razlika, ki bi jo brez težav opazili. Vrhnja svetilnost zaslona je po novem narasla na 8000 kandel. To ne pomeni, da s tolikšno močjo sije celoten zaslon, kvečjemu njegov manjši del, do okoli deset odstotkov površine. Tipična svetilnost, ki je proizvajalci prav pogosto ne objavljajo, pa znaša okoli 2000 kandel. Še vedno je dovolj visoka, da na prostem ne boste imeli težav s čitljivostjo.

Procesor in občutno večji pomnilnik

Glede na ceno me ne bi presenetilo, če bi vanj vgradili zadnji procesor družine Elite, čeprav bi s tem hodili v zelje modelu Magic 8 Pro. Niso. Vgradili so lansko različico, ki še vedno nudi več, kot večina potrebuje, in obenem v kombinaciji z 12 gigabajti delovnega pomnilnika nima nikakršnih težav z delovanjem algoritmov umetne inteligence. Ti še vedno večinoma zahtevajo povezavo z internetom, a se moč procesorja pozna, kadar poganjaš tiste, ki je ne. Prevajanje v realnem času že sodi med takšne.

Postalo je že običaj, da Honor z novo generacijo ponudi bombonček, s katerim želi napravo narediti zanimivejšo. Se še spomnite portretnega načina Harcourt? Tokrat v to kategorijo sodi druga različica algoritma, ki pretvarja fotografije v video. Možnosti je več, a je zadeva ponovno brezplačna le omejen čas. Kako pač drugače?

Kajpada se moč procesorja med drugim pokaže v silovitejšem segrevanju. Še posebej, ker je izostal učinkovitejši sistem odvajanja toplote. Posledično je opaziti razmeroma hitro upočasnjevanje takta jeder, a si Honor 600 Pro ne polomi zob na grafično zahtevnih igrah. Najbolj priljubljene brez težav delujejo s prikazom 120 sličic na sekundo. Vsaj dokler ohišje preprosto ne postane prevroče za udobno držanje. Moč je obratno sorazmerna s porabo. Na tem področju imajo odgovor. Kljub manjšemu ohišju ima baterija večjo kapaciteto, tako da zdrži od slabih treh ur v razmerah polne obremenitve do 20 ur gledanja videa. Tega telefona ne boste polnili vsak drugi dan, bo pa brez težav zdržal najmanj do večera tudi v primeru zahtevne rabe.

Podnevi odlične, ponoči pa …

Honor 600 Pro ima zelo uravnotežen in presenetljivo zmogljiv fotografski sistem, ki v praksi deluje dokaj dobro. Glavna kamera zajema dnevne fotografije z veliko podrobnostmi, zelo dobrim dinamičnim razponom in lepimi, živahnimi barvami brez pretirano umetnega videza, z uravnoteženim kontrastom in ne preveč agresivnim poudarjanjem visokega dinamičnega razpona (HDR). Dvakratna digitalna povečava ohranja visoko raven ostrine in podrobnosti. Nočne fotografije imajo veliko podrobnosti, dobra je kontrola šuma, barve pa so precej naravne.

Fotografije kamere z optično povečavo imajo dovolj podrobnosti, barve so konsistentne z glavno kamero, ostrina pa ostaja na visoki ravni. Presenetljivo dobro deluje tudi 7-kratna povečava, medtem ko ponoči izgubi nekaj ostrine.

Širokokotna kamera je še najslabša. Čez dan zajema ostre fotografije z dobro dinamiko in lepimi barvami, ponoči pa se že vidi nekoliko mehkejša slika in manj podrobnosti. Kljub temu je za vsakodnevno uporabo povsem uporabna.

Video je na splošno zelo dober. Glavna kamera in kamera z optično povečavo snemata kakovosten video z lepimi barvami, dobro ostrino in širokim dinamičnim razponom. Stabilizacija sicer ni popolna in doda rahlo »lebdeč« občutek pri hoji, vendar ni moteča. Širokokotna kamera pa ponoči odpove, saj kakovost posnetka postane precej slaba.

HVALIMO:

• Uravnotežene fotografske zmogljivosti
• Preko glave procesorskih zmogljivosti
• Kapaciteta baterije
• Kakovosten in svetel zaslon
• Odpornost ohišja na vplive
• Vpadljiv videz

GRAJAMO

• Cena in še enkrat cena
• Ni tipala globine ob sprednji kameri
• Priključek USB 2.0
• Sprednja kamera brez samodejnega ostrenja
• Počasnejše polnjenje v primerjavi z lani

The post KRATKI TEST Honor 600 Pro: Odličen in (vsaj pri nas) predrag! appeared first on Tehnozvezdje.

Težko bi spregledal dobrikanje Applu, ki se ga zadnje čase gredo kitajske znamke. Od podobnosti v imenu in obliki do zmogljivosti za lažje sobivanje, če ima eden iPhone in drugi telefon s sistemom Android. Ob tem ne skrivajo želje po razbitju »ograj« Applovega skrbno negovanega rajskega vrta in pritegnitvi tamkajšnjega »življa«, da bi poseglo tudi po njihovih napravah. Honor kajpada z novo družino telefonov srednjega razreda ni nikakršna izjema. Ima sploh možnosti? Za svet ne vem, se mi pa dozdeva, da se slovenska mladež ne bo ujela v past!

Spremenjena oblika in materiali

Tokrat je v primerjavi z lanskim modelom Honor 400 več zunanjih kot notranjih sprememb, kjer je omembe vreden le novejši procesor Snapdragon 7. Ohišje je izgubilo plastiko. Okvir je iz aluminija in zadnja ploskev iz utrjenega stekla, kar ob videzu tokrat daje še »prestižen« občutek dotika. Pričakovano so za eno stopnjo dvignili odpornost na zunanje vplive in padce, kar v kombinaciji s šestletno zaobljubo o podpori nikakor ni odveč. Na desnem boku je poleg običajnih tipk še zdaj že standarda namenska. Zanimivo je, da ne gre za kombinacijo »stikala« in na dotik občutljive površine, s čimer na primer odpade možnost prilagajanja povečave »fotoaparata« z drsenjem po njej. Na voljo so le enkratni, dvakratni in daljši pritisk. Privzeto je povezana s fotografsko aplikacijo, vendar jih v nastavitvah zlahka spremeniš namen. Ni vredno izgubljati besed, od kod ideja zanjo. Raje bom ponovil, da se mi zdi nadvse uporabna, če se navadiš nanjo in jo redno uporabljaš. Drugače bo obveljala za nepotreben »dodatek«.

Kar se tiče pogleda od zadaj, boste težko spregledali izboklino na zgornjem delu, ki so jo razširili prek cele širine ohišja. Dodajte temu še izvedbo v oranžni barvi in jasno postane, kaj subtilno želi Honor z oblikovnimi spremembami doseči. Ne morem pa reči, da smo priča nesramnemu kopiranju. Odtenek oranžne, mere izbokline in število objektivov na njej so dovolj jasno drugačni, da je celo površna zamenjava z znanim jabolčnim telefonom izključena. Kar mimogrede težje rečem za Honor 400 Pro, katerega test bomo objavili v naslednjih tednih.

Dober zaslon in zadovoljiv procesor

Dobil sem občutek, da je telefon zgrajen okoli zaslona. Za marsikoga je ravno pravšnje velikosti. Večji je na primer od Galaxy S26 in manjši od S26+, zaradi česar ponuja boljšo vizualno izkušnjo od prvega in udobje rokovanja od drugega. Samodejno prilagajanje svetlosti deluje z zelo visoko frekvenco, ki preprečuje, da bi najbolj občutljivi čutili utripanje. Obenem je dovolj svetel, da s čitljivostjo na prostem nisem imel večjih težav. A bistvo je drugje. V nastavitvah barv in kontrasta, ki naredijo sliko na zaslonu očem nadvse všečno. Ne nujno popolnoma realistično, a zagotovo takšno, ki pritegne poglede.

Procesorske zmogljivosti so pričakovane in rekel bi zadovoljive. Qualcommov čip srednjega razreda se je že v dosedanjih generacijah izkazal za uravnoteženega. Četrta ni nobena izjema. Zmogljivosti so dovoljšne za dnevna opravila in še nekaj jih ostane, da si ne polomi zob, ko od njega zahtevaš dobro izkušnjo grafično zahtevnejših iger. Kajpada ne z najboljšimi nastavitvami in številom sličic na sekundo. Hkrati tudi ni pretirano energijsko potraten, kar v kombinaciji z veliko baterijo pomeni od šest ur ob polni obremenitvi in do 25 ur gledanja videa. Ali drugače. Ni popolnoma nemogoče, da boste ob srednje zahtevni in pogosti uporabi vtičnico iskali le vsak drugi dan.

Ostale tehnične značilnosti so nekako v povprečju. Ker ni reže za pomnilniške kartice, različica s 128 gigabajti ni najboljša. Še dobro, da je vetrovi k nam niso zanesli. Počasi postaja malo že še enkrat toliko pomnilnika, a več od tega si boste zaradi draženja pomnilniških čipov in posledično telefonov težje privoščili. Kakovost zvoka je zadovoljiva, ob ne najbolj priporočljivih nizkih tonih, jakost pa dovoljšna. Bolj ali manj pričakovano glede na debelino ohišja. Moti me še, da nista podprta brezžično polnjenje in zadnji standard vmesnika Bluetooth.

Poudarek na umetni inteligenci

Da ima telefon najmanj 8 gigabajtov delovnega pomnilnika, je posledica zavezanosti umetni inteligenci. Nerad se ponavljam, a zadnje čase pogosto govorimo o tem v povezavi s telefoni, ki se zanašajo na operacijski sistem Android. Hkrati je opazen trend, da orodja in storitve, ki jih tako ali drugače poganja umetna inteligenca, prehajajo v srednji razred. Da skrajšam. Kar potrebuješ, je dostopno. Od predelave fotografij prek izboljšanega iskanja do jezikovnih prevodov, ki so za marsikoga daleč najbolj uporabni.

Medtem ko je pozornost usmerjena v umetno inteligenco, so druge plati okolja manj na tapeti. Dejstvo je, da MagicOS počasi napreduje, vendar ostajajo nekateri moteči elementi. Da mi privzeta tema ni najbolj povšeči, ni ravno nekaj vredno kritike. Komu zagotovo je. Nekatere pa bo zmotila zakrita možnost preskoka vpisa ali oblikovanja računa Honor, dejstvo, da vedno vklopljen zaslon ni vedno vklopljen, saj se ugasne zelo kmalu, ter da predlaga oziroma namesti kar nekaj aplikacij, ki niso povezane z delovanjem telefona. Res ne vem, čemu je gor aplikacija Temu in še kakšna bolj eksotična, ki je nikdar ne boste zagnali. Da bi po aktivaciji dobili čisto nastavitev kitajskega telefona, je očitno pobožna želja.

Odlična glavna in malo manj širokokotna kamera

Fotografije, narejene z glavno kamero, izstopajo po naravnih in nekoliko zadržanih barvah ter ustreznem dinamičnem razponu. Podrobnosti je na posnetkih dovolj, v svetlih in v temnejših delih. Redko se zgodi, da bi bil kateri del prizora presvetljen. Prav tako mi je všeč, da ostane nekaj mehkobe, saj ni opaziti želje po pretiranem ostrenju. V dnevnih posnetkih je šuma malo, v nočnih pa se količina nekoliko poveča. Kljub temu lahko tatrdim, da so nočni posnetki ne le dovolj dobri za uporabo, ampak ohranijo tople tone in dovolj podrobnosti, da služijo tudi širšemu namenu kot le prikazu na zaslonu telefona.

Fotografije širokokotne kamere niso na podobni kakovostni ravni. V dnevnih razmerah so barve realistične, ostrina je primerna v osrednjem delu prizora, na robovih se hitro izgubi, podrobnosti je dovolj, če nisi pikolovci, le v primerjavi z glavno kamero so fotografije manj svetle. Nočne razmere razkrijejo vse slabosti tipala. Pojavijo se težave z ostrenjem, več je šuma in težko je posneti fotografiji, ki po domače rečeno ni »zamazana«.

Pri snemanju videoposnetkov bi se izognil širokokotni kameri, ki je brez optične stabilizacije. Opazno boljše rezultate zagotavlja glavna kamera, ki zaradi zmogljivega tipala in stabilizacije nudi naravne barve, dovolj podrobnosti in zanesljivo ostrenje. Kakovost nočnih videoposnetkov pa je močno odvisna od svetlobnih pogojev. V zelo temnih okoljih bodo podrobnosti skromne, medtem ko v mestnem okolju s prisotno ulično osvetlitvijo nastanejo vizualno precej privlačni posnetki.

HVALIMO:

• Trpežna zasnova ne prevelikega ohišja
• Svetel zaslon
• Avtonomija baterije
• Zmogljivosti glavne kamere
• Šestletna podpora

GRAJAMO:

• Nočne zmogljivosti širokokotne kamere
• Ni brezžičnega polnjenja
• Še vedno ne najboljše programsko okolje

The post Honor 600: Oranžna je nova črna oziroma »kaj jim je tega treba bilo«! appeared first on Tehnozvezdje.

Vsak si želi najti izvirni modni slog. Mladi morda še nekoliko bolj, a tudi starejši se ne bi branili osvežiti svojega videza. In danes slog že dolgo ni več povezan zgolj z oblačili, barvami ali materiali. Vse pomembnejši del osebne podobe postaja tudi pametni telefon, ki ga imamo skoraj ves čas v roki.

Telefon mora biti lep, sodobno oblikovan in v barvi, ki odraža naš značaj. Prav zato HONOR 600 Lite ni le zmogljiva naprava, temveč tudi modni dodatek. Eleganten črn ali nekoliko drznejši zelen odtenek poskrbita, da izstopa ravno prav. Diskretno, a opazno. In včasih je prav to tisto, kar šteje.

Oblika, ki pusti vtis

Kompromisi se slej ko prej pokažejo. Plastika morda na prvi pogled deluje sprejemljivo, a občutek v roki pogosto razkrije pravo sliko. Zato odločitev za aluminijast okvir v primeru HONOR 600 Lite ni naključna. Kovina ne prinaša le večje trpežnosti, temveč tudi občutek kakovosti in prestiža. Ko telefon primete v roko, to takoj občutite. V kombinaciji z ravnimi robovi, nežno zaobljenimi vogali in debelino zgolj 7,5 milimetra naprava deluje izčiščeno in sodobno.

Posebnost, ki jo velja izpostaviti, je tudi velikost. Marsikomu je pomembno, da telefon ni prevelik. HONOR 600 Lite s svojo dolžino slabih 160 milimetrov in širino dobrih 75 milimetrov ponuja odlično ravnovesje. Je večji kot telefoni iz preteklosti, a hkrati bolj kompakten od številnih današnjih modelov srednjega razreda.

Zaslon kljub temu ostaja dovolj velik za vse, kar potrebujete. Zaradi tankih robov je izkoristek površine odličen, kar pomeni, da dobite veliko uporabnega prostora brez občutka okornosti. Kompaktnost ima svoje prednosti. Telefon zlahka spravite v žep ali manjšo torbico, ne da bi vas pri tem oviral. In to je v vsakdanjem življenju še kako pomembno.

Kamere, ki sledijo vašemu tempu

Če kamere niso dovolj dobre, potem vse drugo hitro izgubi pomen. To dobro vedo vsi proizvajalci, zato ne preseneča, da HONOR 600 Lite stavi na zmogljiv fotografski sistem. Glavna kamera s 108 milijoni slikovnih pik poskrbi za ostre, podrobne in barvno bogate fotografije. Dopolnjuje jo 5-megapikselna širokokotna kamera, ki omogoča zajem širših prizorov, ter 16-megapikselna sprednja kamera, ki bo razveselila vse ljubitelje selfijev.

A zgodba se tu ne konča. HONOR je naredil korak dlje z dodatkom na dotik občutljive tipke na desni strani telefona. To ni le zanimiv dodatek, temveč praktično orodje, ki ga lahko prilagodite svojim potrebam. Z enim dotikom lahko med drugim hitro dostopate do kamere ali funkcij umetne inteligence. Brisanje neželenih elementov s fotografij, pametni izrezi ali druge napredne možnosti so tako vedno na dosegu roke. Fotografiranje postane hitrejše, bolj intuitivno in predvsem bolj zabavno.

Baterija, ki vam daje svobodo

Ni skrivnost, da stanje baterije vpliva na naše razpoloženje. Ko odstotki začnejo hitro padati, se pojavi nelagodje. Pri HONOR 600 Lite so te skrbi skoraj odveč. Telefon je opremljen z zmogljivo baterijo kapacitete 6.250 miliamperskih ur, ki omogoča dolgotrajno uporabo celo zahtevnejših opravilih. Ne glede na to, ali brskate po družbenih omrežjih, gledate videe ali igrate igre, vas baterija ne bo pustila na cedilu.

Ko pa energije vendarle zmanjka, poskrbi hitro polnjenje z močjo 45 vatov. V dobrih tridesetih minutah lahko skoraj prazno baterijo napolnite na približno 60 odstotkov. To pomeni manj skrbi in več svobode pri uporabi.

Umetna inteligenca, ki olajša vsakdan

Sodobni pametni telefoni niso več le naprave za klice in sporočila. Postajajo osebni pomočniki. HONOR 600 Lite z okoljem MagicOS 10, ki temelji na Androidu 16, prinaša vrsto naprednih funkcij umetne inteligence. Med temi izstopajo iskanje z obkroževanjem, prepoznavanje vsebine na zaslonu, ustvarjanje povzetkov, pomoč pri pisanju besedil in prevajanje v tuje jezike. To so orodja, ki prihranijo čas in olajšajo vsakodnevna opravila.

Posebno pozornost si zasluži tudi tehnologija zaznavanja zlorab z umetno generiranim glasom, ki dodatno povečuje varnost uporabnikov. V času, ko so digitalne prevare vse pogostejše, je to pomemben korak naprej. Vse te funkcije so preprosto dostopne tudi prek namenske bočne tipke, kar pomeni, da je uporaba umetne inteligence hitra, naravna in smiselno vključena v vsakdan.

Izkušnja, ki presega pričakovanja

HONOR 600 Lite združuje zmogljivo baterijo, zanesljivo delovanje, napredne kamere in uporabne funkcije umetne inteligence v celoto, ki presega pričakovanja svojega cenovnega razreda. To ni samoumevno. Telefon ponuja tudi dovolj moči za igranje grafično zahtevnejših iger, kar dodatno potrjuje njegovo vsestranskost. Namenjen je uporabnikom, ki želijo več, ne da bi za to morali odšteti največ.

Na koncu pa gre za nekaj preprostega. HONOR 600 Lite je telefon, ki se prilagodi vam. Vašemu slogu, vašemu tempu in vašim potrebam. In prav zato je odlična izbira za mlade po letih ali po duši.

The post Popoln telefon za mlade po letih ali po duši appeared first on Tehnozvezdje.

Še preden pogledaš v notranjost, postane jasno, da se je Honor podobno kot lani posvetil predvsem oblikovanju. Večjih pripomb glede tega nimam, posebej ne, ker so mi bolj všeč manjši in temu primerno kompaktnejši telefoni.

Pri materialih niso varčevali

Utrjenemu steklu dajem prednost pred veganskim (beri umetnim) usnjem in s steklenimi vlakni ojačano plastiko, ki se je letos iz dokaj nerazumljivega razloga uveljavila celo v najdražjih telefonih. Steklo ima čar. Posebej v kombinaciji s kovinskim okvirjem. Skupaj dajeta ohišju občutek »hladnega« prestiža, ki mi je všeč. Če bi torej na tem mestu nehal brskati naprej in se zadovoljil le s tem, potem na svetlo dneva ne bi prišle stvari, ki so mi nekoliko manj všeč.

Ampak zaenkrat se še malce posvetimo ohišju. Ravni robovi in zaobljeni vogali mu pričarajo sodoben videz, medtem ko majhne mere v kombinaciji z optičnim tipalom prstnih odtisov, ki mu nekaj težav povzroča branje mokrega prsta, izboljšajo udobje enoročne uporabe. Prijetno je še oblikovana majhna in predvsem ne pretirano izstopajoča izboklina z objektivoma kamer. Celota deluje čvrsto, kompaktno in predvsem daje občutek, da bo telefon zdržal več let. Kar se od njega pravzaprav pričakuje v povezavi z obljubljeno šestletno podporo.

Še mimo nečesa ne morem. Na spodnjem delu desnega boka je ponovno večfunkcijska tipka, natančneje kombinacija »stikala« in na dotik občutljive površine, ki jo je imel že model Honor 400 Lite. Njena privzeta vloga je fotografiranje, vendar ji lahko, če želite, po mili volji prilagajate. Ideja je uporabna, a le pod pogojem, da se jo navadite uporabljati.

Ko že omenjam lanski model. Objektiva kamer in tretji, v katerega je prebrisano skrita bliskavica, so ponovno organizirani na način, ki spominja na skoraj dve leti star Applov telefon. To sem dejal lani in to ponavljam letos.

Zaslon v mejah pričakovanj, procesor manj

Zmogljivosti ne smemo gledati absolutno, temveč vedno v kombinaciji s ceno. Pa smo tam. Procesor je zadovoljivo dober za večino dnevnih opravil, le da na tem telefonu raje ne bi igral zahtevnejših iger ali urejal videa. Izkušnja ni na primerni ravni, saj procesorju zmanjka sape. A ni v tem srž težave. Skriva se v dejstvu, da bi v napravi, za katero želijo skoraj petsto evrov, moral biti za en nivo zmogljivejši. »Houston, tukaj imamo zagotovo problem.«

Dobra plat tega je, da se ob polni obremenitvi ohišje minimalno greje in skoraj ni opaziti resnega vpliva na nižanje takta jeder. Temu primerna je poraba energije. V kombinaciji z večjo kapaciteto nove baterije boste brez težav video, ki se bo na napravo pretakal prek domačega omrežja, gledali vse tja do 16 ur. Ker po drugi strani manj zmogljivih telefonov ne prekladamo toliko po rokah, ni nikakršne skrbi, da v takšnem primeru zaloga energije ne bi zdržala dva dneva in še kakšno dodatno uro več.

Komponenta, ki še malo izstopa iz povprečja srednjega razreda, je zaslon. Ponovno kajti podobno je bilo lani. Osveževanje ni prilagodljivo v intervalu od 1 do 120 Hz, a višja frekvenca poskrbi za dovolj gladko premikanje. Večino časa bo osveževanje počasnejše. Honor ravno tako ohranja hitro prilagajanje svetilnosti, ki preprečuje, da bi najbolj občutljivi zaznali utripanje zaslona.

Svetilnost po celotni površini je zadovoljiva za uporabo na prostem, kjer občasno do izraza pride točkovna, ki je letos ponovno nekoliko višja. Barve so odlične, kontrast dober, obenem pa je dovolj možnosti prilagajanja slike svojim potrebam. Hkrati ima zaslon v primerjavi z lanskim za odtenek višjo ločljivost in je posledično sposoben prikazati bolj ostro sliko.

Vse lepše okolje ob primerni vključenosti umetne inteligence

Do neke mere me okolje še vedno spominja na Huaweievo. S tem ni nič narobe, znamki sta še do nedavnega sodili pod isto streho, a je obenem treba priznati, da zadeva napreduje. V minimalističnem in našemu okusu bolj prilagojenem okolju, vključenih funkcijah in obljubljeni podpori. Šest nadgradenj sistema ni ravno običajno v tem razredu.

Dobra plat je še zavezanost Honorja k vključevanju storitev umetne inteligence v vse več modelov. Storitev ni toliko, kot jih najdete v premijskem Magicu 8 Pro, a so vse tiste, ki imajo največji vsakodnevni vpliv. Poleg Geminija, preoblikovanega v digitalnega pomočnika, so tu še orodja za popravljanje fotografij, iskanje z obkroževanjem in prevajanje. Kupec tega telefona tozadevno ne bo pretirano prikrajšan.

Podnevi glavna v redu, ponoči manj

Tako pridemo do tja, kamor pes taco moli in kar večino najbolj zanima. Do kamer. Njihove zmogljivosti so pričakovane, in če sem odkrit, podobne lanskim. Težko bi bilo drugače, saj jih kaj dosti niso spreminjali.

Širokokotna kamera se obnese, recimo temu zadovoljivo dobro in še to v dnevnih razmerah, ko svetloba ni ovira. V nočni način sploh ni vključene! Reprodukcija barv ni popolnoma slaba, opaziti je le manjše pretiravanje z nasičenjem. Njena poglavitna težava je tipalo z manj pikami, kar se pozna v manj podrobnostih, kar privede do mehkobe prizora, ki je najbolj izrazita na robovih. Fotografije so primerne, če jih kažete na zaslonu telefona, za kaj več pa ne.

Opazno bolje se obnese 108-milijonska glavna kamera. Barve so privlačne dokaj narave in manj nasičene. Podrobnosti je dovolj, a le, če se ne odločite za 2- ali 3-kratno povečavo, ki jo ponuja fotografska aplikacija. Izrez iz polne razločljivosti zmanjša podrobnosti. Pogosto to privede do pretirano mehkega prizora, na trenutke z deli, ki niso pravilno ostreni. Povečave so še za odtenek manj uporabne v nočnih razmerah, kjer predlagam zgolj »običajni« pogled. A še tedaj se v primeru, da roka ni popolnoma mirno, prikradejo nejasnosti in težave z ostrenjem. Temu primerno je na prizoru tudi več šuma. Moja ocena je, da so fotografije v popolnih svetlobnih razmerah primerne še za kaj drugega od prikaza na majhnem zaslonu.

Omejitve kamer se pokažejo še v video posnetkih, kjer je dodatna slabost omejenost snemanja na polno visoko razločljivost in odsotnost stabilizacije. Celo ponoči je video glavne kamere pogojno uporaben. Če se sprijaznite z opazno več šuma ter med snemanjem ne delate naglih premikov in se vam roka ne trese. Oboje velja upoštevati tudi podnevi, ko se glavna kamera obnese bolje. Takrat je njen video dokaj uporaben!

HVALIMO:

• Prijetno oblikovan kompakten telefon
• V dnevni svetlobi dobre fotografije glavne kamere
• Kapaciteta baterije
• Korekten zaslon

GRAJAMO:

• Procesorju hitro zmanjka moči
• Širokokotna kamera in nočna fotografija
• Počasno polnjenje
• Samo WiFi 5 (802.11ac)

The post Honor 600 Lite: vrhunski ni, a nekatere bo vseeno zadovoljil appeared first on Tehnozvezdje.

Razvoj fotografskih sistemov ni poceni in to je glavni razlog, da so telefoni, ki se hvalijo z napredkom kamer, iz leta v leto dražji. Prav zato postajajo modeli srednjega razreda vse bolj racionalna izbira. Opremljeni so z dobrimi kamerami, brez pretiranih eksperimentov in brez obljub, ki jih v praksi nihče ne preverja. To lepo razkrije razkorak med čustvenim odzivom na novost in dejanskimi potrebami uporabnikov. Kupujemo dražje naprave z več funkcijami, čeprav tistih, zaradi katerih smo jih izbrali, skoraj nikdar ne uporabljamo. Mobilna fotografija je pri tem najbolj očiten primer.

Večina fotografira po principu point and shoot. Brez razmisleka o kadriranju, brez poseganja v nastavitve in brez razumevanja omejitev tipala in objektiva. V takem scenariju nadgradnje, s katerimi se proizvajalci tako radi hvalijo, preprosto nimajo priložnosti, da bi se izkazale. Razlika med zelo dobrim in vrhunskim sistemom se izgubi že po prvem pritisku na sprožilec.

Zgodovina mobilne fotografije je polna idej, ki so za kratek čas delovale revolucionarno, nato pa izginile skoraj brez sledu. Barvni filtri RYYB z rdečimi, rumenimi in zelenimi pikami so tipičen primer. Uporablja jih zgolj Huawei, medtem ko preostanek industrije ostaja pri klasičnih filtrih RGB. Če bi bil preskok res tako velik, bi danes gledali drugačno sliko. Realnost kaže, da so pravi izkoraki redki. Enopalčna tipala na eni strani in 200-milijonska tipala na drugi sta med redkimi primeri, kjer ima napredek tudi oprijemljiv učinek.

Na kakovost fotografij ne vplivajo le procesor, algoritmi in tipalo, temveč tudi objektivi. Prav tu se je v zadnjih letih nabralo največ eksperimentiranja. Huawei je uvedel glavni objektiv z desetstopenjsko fizično nastavljivo zaslonko na intervalu od f/1,4 do f/4,0, ki ga je kasneje posvojil še Honor. Sledili so izskočni objektivi in nato telekamera z enim tipalom ter dvema periskopskima objektivoma. Ideja je zanimiva, izvedba manj prepričljiva. En objektiv izkoristi celotno ločljivost tipala, drugi le njen del, kar že v osnovi nakazuje kompromis. Da gre za slepo ulico, posredno potrjuje Xiaomijev periskopski objektiv s spremenljivo goriščnico med 75 in 100 milimetri. Preskoki so koračni in ne zvezni, vendar je tipalo vedno v celoti izkoriščeno. To je tehnično bolj čisto in predvsem bolj smiselno.

Če se ozremo še dlje v preteklost, seznam propadlih idej hitro naraste. Huawei ni bil prvi s spremenljivo zaslonko. Samsung jo je uvedel že leta prej, a je zaslonka z dvema stopnjama hitro potonila v pozabo. Podobno se je zgodilo z Nokio 9 PureView in njenimi petimi kamerami, kjer je algoritem združeval podatke dveh barvnih in treh monokromatskih tipal. Teorija je obetala veliko, praksa precej manj. Sistem ni ponudil opazne prednosti, bil je počasen in industrija ga je tiho opustila.

Statistika uporabe kamer je pri vsem tem zelo zgovorna. Najpogosteje uporabljamo glavno kamero. Je najbolj dodelana, privzeto aktivna in najbolj zanesljiva v različnih svetlobnih razmerah. Sledi širokokotna kamera, šele nato telekamera. Če slednje skoraj ne uporabljate, so njene zmogljivosti povsem irelevantne, ne glede na to, kako impresivno zvenijo na predstavitvi izdelka.

Naj bodo kamere telefonov še tako napredne, dokler z njimi profesionalni fotografi ne bodo snemali porok in športni fotoreporterji tekem, govorjenje o profesionalnih zmogljivostih nima prave teže. Telefon tega ne ponuja in tudi ne bo, razen če se zgodi tehnološki čudež in v ohišje pametnega telefona nekako stlačijo tipalo polnega formata ter izjemno svetlobno zmogljiv objektiv.

Za večino uporabnikov so drage novosti predvsem akademska vaja. Zahtevajo znanje, izkušnje in zavestno uporabo, da sploh pokažejo svoj potencial. Ob tem pa večina fotografije gleda na zaslonu telefona. Na takem zaslonu je skoraj vsaka videti dobra. In prav v tem tiči največja ironija sodobne mobilne fotografije.

The post SOBOTNO IZBIRANJE: Čudna pota razvoja kamer v pametnih telefonih appeared first on Tehnozvezdje.

Ni še čisto jasno, ali bo Apple letos izdal prepogljivi iPhone ali ne. A če ga bo, bo to pomenilo drastično večje zanimanje za tovrstne telefone, na katere smo bolj ali manj gledali s perspektive tehnološkega napenjanja mišic izdelovalcev naprav s sistemom Android. Skepsa glede Appla je upravičena. Marsikaj jim lahko očitamo, a gotovo ne skoka v bazen, ne da bi prej preverili, ali je v njem dovolj vode. Prepogljivi telefon bo, če bo dosegel njihove standarde. Poleg splošne vzdržljivosti to pomeni najmanj še čim manj neravnin zaslona nad tečajem.

Na pregibu notranjega zaslona, katerega svetilnost je narasla na 5000 kandel, guba seveda je. Le da jo je težje otipati in še težje videti. Opazna je zgolj pod ostrim kotom in pravo svetlobo. Praktično to pomeni, da je napredek v »likanju« zaslona opazen. Prilagajanje osvetljenosti zaslonov (PWM), svetilnost sprednjega je povečana na 6000 kandel, je tudi večja. 4230 hercev.

Prej ali slej bodo morali izdelovalci ustaviti tekmo »kdo ima tanjšega«. Tanjše od 8,75 milimetra, s čimer se ponaša Magic V6, nima več nobenega pravega smisla. Na pamet mi pade nekaj razlogov. Prenos toplote stran od procesorja je v tanjšem ohišju manj učinkovit, iz lastnih izkušenj pa vem, da se Snapdragon 8 Elite pete generacije pri obremenitvah konkretno greje. Težava postane še bolj pereča, ko upoštevaš, da toplota prek tečaja ne prehaja na drugo polovico in jo aktivno odvaja le tista, pod katero je procesor vgrajen. Ohišje je sicer odporno proti vodi in prahu po standardu IP68/IP69.

Sledijo težave s kamerami. Fizično večja tipala, ki so pogoj za kakovostne fotografije, zahtevajo konkretne objektive. Zanje je kajpada na voljo manj »globine« kot v primeru enovitega ohišja. Posledično obilnost izbokline izniči prijeten občutek tankosti zloženega telefona. In še tretji razlog. Manj prostornine je neposredno povezano z manjšo kapaciteto baterije. Tu so sicer v prednosti Kitajci, ki so brez pomisleka pograbili baterije z anodami z večjo vsebnostjo silicija. Sem pa končno izvedel, zakaj so razlike v kapacitetah med evropskimi in kitajskimi modeli istega telefona. Kriva je evropska regulativa, ki zaradi varnostnih pomislekov v nekem členu zapoveduje, kakšna mora biti baterija. Ker je pridobivanje dovoljenj zaradi tega preveč zahtevno, so se pragmatično odločili, da imajo telefoni za evropski trg kapacitete od 6 do 7 tisoč miliamperskih ur. Baterija Magica V6 ima kapaciteto 6660 miliamperskih ur in 25-odstotno vsebnostjo silicija.

Naslednje področje, na katerem so (in vsaj malo še vedno) zaostajali telefoni z zložljivim zaslonom, je mobilna fotografija. Razloge sem že omenil. Tudi na tem področju Honor obljublja napredek. 50 milijonska širokokotna in glavna kamera nista bili deležni večjih nadgradenj, tega je bila tokrat deležna 64-milijonska kamera s periskopskim objektivom. To pomeni boljše nočne fotografije in povečave vse tja do goriščnice 140 milimetrov.

Ker se prepogljivi zasloni umikajo z radarja, je Honor sklenil začiniti dogajanje z robotskim telefonom, s katerim nas draži že nekaj mesecev. V teoriji povezava zgoraj omenjenega procesorja Snapdragon, umetne inteligence in 200-milijonske kamere na stabiliziranem nosilcu (gimblu), ki močno spominja na DJI-jev Osmo Pocket, drži vodo. Predvsem iz perspektive vplivnežev, s poudarkom na ustvarjalce video vsebin. A se znajo pojaviti konkretne omejitve. Že res, da telefon »kameri« daje procesorsko moč, algoritme umetne inteligence in velik zaslon, a je po drugi strani jasno, da ga je zaradi velikosti težje držati, zato je kombinacija po mojem mnenju manj udobna za rabo.

Še nečesa ni mogoče spregledati. »Robotska« kamera je zložena v levem delu izbokline, zaščitena s premičnim pokrovom, ki se premakne na desno, in s tem prekrije objektiva dveh kamer, ki sta tam. To pomeni, da kadar uporabljaš kamero na stabiliziranem nosilcu, ti nista na voljo. Kakorkoli. Čeprav naj bi ga Kitajci že kmalu lahko kupili, se ne morem znebiti občutka, da gre za izdelek, ki naj bi povečal ugled Honorja kot inovatorja v industriji telefonov, in ne za nekaj, kar bodo prej ali slej sprejeli še drugi.

The post MWC 2026: »LIFTING« zaslona, da bi se znebili gube! appeared first on Tehnozvezdje.