Ko slišimo opis »igričarski«, se nam v glavi verjetno izrišejo živobarvna osvetlitev, rdeči ali kakšni drugačni poudarki ohišja, pretiran dizajn in podobne lastnosti. Red Magic 6 dejansko ima nekaj rdečih poudarkov, a je sicer, podobno kot tudi Black Shark 4 precej bolj zadržano oblikovan kot nekateri prejšnji telefoni te vrste. S tem Xiaomi in Nubia (ZTE) zelo očitno ciljata na širšo publiko, kar je tudi pravilno. Kajti oba modela sta zaradi svojih procesorjev, zaslonov, zvočnikov, baterij in ostalih lastnosti več kot samo dobra tudi za uživanju v videu in nasploh večpredstavnosti, in še kako primerna za zahtevne uporabnike, ki ves čas žonglirajo med različnimi aplikacijami.

Osredotočili se bomo na »običajni« izvedbi obeh modelov, ker sta cenovno privlačnejši in zato tudi bolj zanimivi kot različici Pro. Predvsem Black Shark 4 se zdi atraktiven tako zaradi začetne cene – 499 evrov – kot zaradi izskočnih fizičnih sprožilnikov na obodu, ki ju bodo cenili zagrizeni igričarji. Red Magic 6 ima tam na dotik občutljivi mesti s 400-kratnim zaznavanjem na sekundo, kar je prav tako v redu v vlogi sprožilnikov, a po mnenju mnogih ne dosega povsem občutka ob pritiskanju fizičnih gumbov.

Morski pes ima sicer 6,67-palčni zaslon OLED polne visoke ločljivosti z osveževanjem 144 Hz, 1300 kandelami najvišje svetilnosti in visoko pokritostjo barvnega spektra DCI-P3. Dotike preverja kar 720-krat na sekundo, kar je trikrat več od večine ostalih »najboljših« neigričarskih modelov. Tako je zakasnitev med dotikom zaslona in izvršitvijo dejanja vsega 8,3 ms. Spodaj in zgoraj sta simetrična in glasna stereo zvočnika, kar se tudi spodobi za tako napravo. Telefon poganja procesor Snapdragon 870, kar je zanimiva in v bistvu pametna izbira. Res ni najzmogljivejši 888, vendar ni daleč stran, omogoča pa bistveno nižjo ceno. Gre namreč za še nekoliko »naviti« lanski Snapdragon 865+. Prisotna je seveda podpora za 5G. Baterija ima kapaciteto 4500 mA, kar je nekje na spodnji meji za igričarsko zver, polniti pa jo je mogoče s kar 120W. Priložen je sicer 67W polnilnik, ki delo opravi v približno pol ure, če je baterija prazna.

Osnovna različica, ki je zdaj tudi edina na voljo za prednaročilo, ima 8 GB delovnega in 128 GB podatkovnega pomnilnika. Slednji podatek bi morda lahko bil rahla omejitev, a kdor s tem telefonom ne bo veliko fotografiral in snemal, bi najbrž lahko zdržal tudi s 128 GB. Različica z 256 GB (in 12 GB pomnilnika) bo sicer sto evrov dražja. Kombinacija kamer z 48-milijonsko glavno, 8-milijonsko ultraširoko in 5-milijonsko makro je sicer na ravni telefonov za pol nižjo ceno, to pa je tisti kompromis, ki ga je treba sprejeti za zmogljivosti in zaslon. Delno tudi maso, ki znaša 210 g, a ta v resnici v današnjem okolju ne izstopa bistveno.  

Red Magic 6 je v osnovi sto evrov dražji, kajti poganja ga Snapdragon 888 in vsebuje 12 GB delovnega pomnilnika. Za hlajenje je vgrajen pravi ventilator, na zunanjo stran pa je mogoče namestiti še dodatnega za daljše seanse. Zaslon je tu še nekoliko večji, v diagonalo meri 6,8 palcev, zato je tudi telefon za 10 dag težji. Gre prav tako za OLED, ki zmore kar 165-herčno osveževanje, lahko pa ga dinamično prilagaja na 60, 90, 120 ali 165 Hz. Dotike zaznava s 360 Hz. Poleg podpore za povezljivost 5G je prisotna še podpora za najnovejši standard Wi-Fi 6E, ki dodaja frekvence 6 GHz.

Foto-video sklop se ponaša s 64-milijonskim tipalom glavnega objektiva in snemanje videa v razločljivosti 8K. Ultraširoki objektiv ima prav tako 8-milijonsko tipalo, makro pa nesmiselno dvomilijonsko. Tako kot pri Balck Sharku manjka teleobjektiv. Enako kot pri konkurentu sta prisotna stereo zvočnika in izhod za slušalke (3,5 mm). Baterija ima kapaciteto 5050 mAh in jo je mogoče polniti s 65W. Ni pa povsem jasno, ali je priložen tak ali počasnejši pomnilnik.

Oba telefona se glede na opisano kažeta kot zelo zanimiva za vse, ki si želijo zmogljiv mobilnik z dobrim zaslonom in zvočniki. Pa tudi takega, ki vizualno nekoliko izstopa, s čimer po mojem mnenju ni nič narobe.

Fotografije: Xiaomi in ZTE

The post Veliko zmogljivosti in napredne tehnologije za zmerno ceno appeared first on Tehnozvezdje.

Xiaomijeva znamka Poco malo skače sem ter tja in ne ve povsem dobro, na kaj bi se osredotočila, a lahko rečemo, da ji približno polovica modelov uspe. Poco F2 Pro denimo ponuja dosti, a ni ravno razvnel čustev kupcev zaradi precej višje cene od modela F1 pred dvema letoma. Tudi nekateri nizkocenovni telefoni se zdijo nekoliko odveč, X3 NFC pa je nekaj popolnoma drugega. Dobrodošlo je že to, da ne gre zgolj za preimenovan obstoječi model iz Xiaomijevega portfelja. Poleg tega pa so za zadani cenovni nivo res poskušali izdelati telefon s kar največ mogočimi tehnologijami. Poglejmo, kako jim je uspelo.

V ospredju je zaslon LCD z diagonalo skoraj 6,7 palcev pri razmerju stranic 20:9 in raztegnjeno polno visoko ločljivostjo. Glavna lastnost pa je (izbirno) osveževanje s 120 Hz. Zaradi tega skoraj ni opaziti zatikanja vsebine ob njenem pomikanju po zaslonu. Tako je branje spletnih strani, pregledovanje časovnih na družabnih omrežjih in še kaj drugega bolj gladko in prijetno. Edina rahlo nenavadna reč pri uporabi je hitrost samega pomikanja. Če uporabnik s prstom potegne od sredine zaslona, se vsebina pomakne samo za nekaj »vrstic«, če pa isti gib izvede od spodnjega ali zgornjega roba, pa je mogoče zelo na hitro preskočiti za praktično celoten zaslon. Sam ekran je sicer nekaj srednjega glede kakovosti prikaza in svetilnosti, a v tem cenovnem razredu ne vidimo veliko lepših primerkov, razen kakšnega občasnega OLED-a, ki pa seveda nima hitrega osveževanja in ki je običajno tudi manjši.

Skoraj neobhodno pa je malodane v isti sapi kot osveževanje zaslona omeniti trajanje baterije. Pri igričarskih računalnikih in televizorjih lahko višajo frekvenco osveževanja na 300 Hz in čez, ko tehnologija to dopusti, da se tudi na mobilnih napravah, a to malokomu koristi, če je akumulatorska zaloga izpraznjena v uri ali dveh gledanja v zaslon. Poco X3 NFC je na tem področju dobro opremljen, saj več kot 5000 mAh kapacitete sili iz povprečja, v kombinaciji z dokaj varčnim procesorjem srednjega zmogljivostnega razreda (Qualcommov Snapdragon 732G) pa je mogoče iz baterije brez prevelikega truda izvleči dva dni delovanja brez vmesnega polnjenja. Pa to niti ni nujno, ker je priložen polnilnik s 33W. To v praksi pomeni, da traja pol ure za skok s približno 40-odstotne na (skoraj) polno napolnjenost. Tistih zadnjih deset odstotnih točk telefon pridobiva počasi in se jim je zaradi kondicije baterije na dolgi rok najbolje odreči. Sicer pa ni problema računati na 20 odstotkov kapacitete v desetih minutah, zato res mislim, da ne bi smel nihče padati v zagate s to baterijo in polnilnikom. Brezžičnega polnjenja pričakovano ni, pa tudi kakšne skrbi za optimizacijo polnjenja v operacijskem sistemu ne.

Prepoznava prstnih odtisov je v stranski, rahlo ugreznjeni tipki za vklop. Ne morem potrditi, da deluje povsem brezhibno, a je to verjetno bolj posledica vremena v času testiranja, neprestanega umivanja in razkuževanja rok ter posledično stanja mojih prstov kot pa slabšega čitalnika. Lepa lastnost sta stereo zvočnika, saj zgornji pomaga tudi pri predvajanju videov ali med igranjem iger. Kombinacija ni ravno vrhunska, a vseeno bistveno boljša od običajnega mono zvočnika, še posebej, ker se basi nekoliko ojačajo pod hrbtiščem telefona, pod katerim je očitno kakšen mm praznine. Bi si pa želel še malo večje glasnosti, ki je malce bolj hrupnem okolju hitro zmanjka. S procesorjem Snapdragon 730G že imam nekaj izkušenj in vem, da se večinoma kar izkaže, s kakšnim občasno kratko pavzo. Malce nadgrajeni 732G je podoben, še malenkost zmogljivejši za igre in nasploh odličen za ta cenovni razred telefona. Aha, NFC v imenu dodatno poudarja, da telefon premore čip in anteno za brezstično tehnologijo NFC, kar pri kitajskih modelih še vedno ni povsem samoumevno. Možno ga je torej uporabljati kot mobilno denarnico.

Ob zaslonu in bateriji so fotografske in video sposobnosti tega mobilnika nekoliko v ozadju. Mogoče celo delno neupravičeno, po drugi strani pa tudi zasluženo. Za fotoaparat na zadnji strani pravijo, da je »četverni«, kar pa je običajno marketinško zavajanje. Uporabna sta, kot pri večini podobnih, dva od štirih objektivov – glavni in ultra široki. Namesto objektiva makro je bolj uporabljati glavnega, kajti fotografije z ločljivostjo dveh milijonov pik in slabimi barvami so pretežno same sebi namen. Za globinsko tipalo z enako podpovprečnim številom pik pa težko kdo dokaže ali k čemu pripomore ali ne. »Portretni« učinek je zelo odvisen od kompleksnosti motiva, včasih zelo soliden, drugič pa je zraven ozadja zamegljenega še toliko objekta ali osebe, da nihče ne bo skakal od navdušenja. Toda fotografije z glavnega objektiva (tipalo ima 64 milijonov pik) so dobre. Težko bi iz spomina priklical kakšen telefon pod tristo evri, ki bi bil konkretno spredaj v fotografski kakovosti. Mogoče bi se lahko pritoževal glede barv ali glede podrobnosti, a če niti Oneplus Nord, vsaj 130 evrov dražji telefon, ni opazno boljši, v določenih primerih pa celo slabši, je dlakocepljenje rahlo nesmiselno. Ultra široki objektiv s 13-miljonskim tipalom je tudi soliden, zagotovo naprednejši od tistega v Nordu z 8-milijonski tipalom. Ima pa fiksno razdaljo ostrenja, zato z njimi ni mogoče fotografirati na blizu.

Za snemanje videa je Oneplusov model vseeno nekoliko naprednejši, njegovi posnetki imajo več podrobnosti, širši dinamični razpon in malce manj »trgajo« sliko ob hitrem premikanju roke. Vseeno pa je tudi video 4K in FHD, ki ga zajame Poco, zelo spodoben in predvsem dobro umirjen. Prav slednje je mogoče največje presenečenje, kajti mnogi telefoni pod 500 evri imajo s tem velike težave. Tudi Xiaomijev Redmi Note 9 Pro, na primer, ki je cenovno pozicioniran podobno kot X3 NFC, a glede kakovosti videa daleč zadaj. Sprednji fotoaparat v Pocu, ki premore 20 milijonov pik, je soliden, izstopajoč pa ravno ne.

Nakar pridemo do samega ohišja in Xiaomijeve oz. Pocove implementacije Androida. Še enkrat – X3 NFC je velik in predvsem debel. Slednje je zagotovo posledica baterije in tudi omenjene votline v ohišju, pa nedvomno sama optimizacija notranjega prostora ni vrhunska. Okrog zaslona pa je nekaj robov, še največ spodaj, kar pripomore predvsem k dolžini. Vendar največ k velikosti prispeva zaslon z veliko diagonalo. Verjetno bi bilo za večino kupcev dovolj nekje med 6,2 in 6,4 palcev diagonale. Plastično ohišje tudi ne daje ravno premijskega občutka, je vsaj hrbtišče dokaj zanimivo na pogled in skoraj prepričan sem, da bi telefon zlahka preživel kakšen padec na tla, čeprav nisem poskušal.

Ob zaključku namestitve telefona uporabnika pričaka domači zaslon s kopico aplikacij, ki jih verjetno ne bo nikoli zagnal. To se seveda da preurediti, pa nekatere od množice prednameščenih programčkov tudi odstraniti (druge ne), uporabniški vmesnik MIUI je nekoliko lepši in prijaznejši od prejšnjih različic, še vedno pa malce pretiran. Manj bi bilo več. Če se odpoveš uporabi Xiaomijevih aplikacij, se v pretežni meri izogneš tudi njegovim oglasom, s kateri poskuša nadoknaditi nekaj zaslužka, ki se mu je odpovedal z nizko ceno telefona.

Poco X3 je verjetno najboljši poceni telefon leta 2020. Na vidiku ni ničesar, kar bi mu še lahko odvzelo ta naziv. Sprijazniti se je treba samo z zajetno velikostjo in nekoliko vsiljivo izdajo Androida.

The post Poco X3 NFC: Manj kot 300 evrov, a mu skoraj nič ne manjka (#video) appeared first on Tehnozvezdje.

Že lani je serija Mi 9T ponujala morda celo najboljše razmerje med ceno in zmogljivostmi v celotni pahljači tega kitajskega proizvajalca in letos utegne biti podobno z družino Mi 10T, v kateri bosta poleg osrednjega predstavnika še Mi 10T Pro in Mi 10T Lite. Ključna pri dražjih dveh, ki bosta v osnovnih izvedenkah naprodaj za 500 in 600 evrov (v Sloveniji bo cena v praksi verjetno za nekaj deset evrov višja), sta procesor Snapdragon 865 in z njim podpora za 5G, ter zaslon. Model Pro pa bo poleg nekaj več pomnilnika prinesel še 108-milijonsko tipalo glavnega fotoaparata namesto 64-milijonskega.

Zaslon bo 6,67-palčni LCD polne visoke ločljivosti (2400 x 1080 pri razmerju stranic 20:9) s precej spodobno svetilnostjo do 500 kandel, za krajša obdobja pa celo do 650 kandel. Toda njegova glavna lastnost bo v zmožnosti hitrega in prilagodljivega osveževanja. Maksimalna frekvenca obnavljanj slike bo 144 Hz, toda glede na vsebino jo bo lahko sistem zmanjševal na 120, 90, 60, 50, 48 ali celo samo 30 Hz. S tem bo seveda varčeval z baterijo, ki pa bo ogromna, s kapaciteto 5000 mAh, in zato verjetno sposobna precej več od enodnevne avtonomije. Polnjenje bo tudi dokaj hitro, s 33W.

Za odklepanje telefona bo na voljo čitalnik prstnih odtisov v stranski tipki za vklop. Ogrodje telefona bo aluminijasto, hrbtišče pa stekleno. Poleg glavnega objektiva bo še ultraširoki s 13 milijoni pik in pa makro s petimi megapikami. Za povezljivost bo na voljo tudi Wi-Fi 6. Mi 10 T bo v osnovi na voljo s pomnilniško kombinacijo 6/128 GB, lahko pa tudi z 8/128 GB za približno petdeset evrov več. Kdor bo želel 256 GB prostora za podatke, bo moral poseči po Mi 10T Pro, ki pa bo v osnovi tudi naprodaj s 128 GB (in 8 GB delovnega pomnilnika).

Cenejši Mi 10T Lite, začetna cena naj bi bila 280 evrov, bo imel različici 6/64 in 6/128 GB. Njegov zaslon bo enako velik, vendar bo šlo osveževanje do največ 120 Hz, svetilnost pa do 450 kandel. Poganjal ga bo povsem novi procesor Snapdragon 750G, kar je stopničko in pol nižje od 865 v drugih dveh. Glavni fotoaparat bo enak kot pri Mi 10T, ultraširoki bo imel 8-milijonsko tipalo, makro zgolj dvomilijonskega, zraven pa bo še globinsko tipalo. Tudi sprednji fotoaparat bo nekoliko slabši in ohišje plastično. Baterija bo za odtenek manjša, polnilnik pa enak. Od povezljivosti bo ostal 5G, za domača omrežja pa bo vgrajen Wi-Fi 5.

Marsikaj od opisanega že v nižji cenovni razred uvaja Poco X3 NFC, ki smo ga ravno dobro začeli preizkušati. Tudi pri tem se zaslon lahko osvežuje 120-krat na sekundo in izkušnja je boljša, čeprav ne v vseh okoliščinah in pri vseh vsebinah. Tudi tu je eden od vrhuncev baterija, ki z lahkoto zdrži dva dni uporabe, od približno 40-odstotne do polne napolnjenosti pa s priloženim polnilnikom pride v pol ure. Procesor po prvih vtisih deluje povsem dovolj zmogljiv, fotoaparat pa tudi ne izgleda napačen, vsaj glede glavnega objektiva. Zanimiv je zvok, saj je stereo in pod hrbtiščem telefona je očitno dovolj praznega prostora, da so ga lahko uporabili za resonančno komoro za base. Ni pa zadeva zelo glasna. Če je kje kompromis, je pri ohišju, ki je dokaj veliko in debelo, pa tudi sami materiali niso vrhunski. Je pa priložen prozoren ovitek, ki sicer vse skupaj naredi še večje, a tudi bolj zaščiteno.

Več o Pocu X3 NFC seveda kasneje, ko ga dodobra stestiramo. V Sloveniji bo verjetno na voljo zgolj v prosti prodaji, medtem ko se modelov Mi 10T lahko nadejamo tudi pri operaterjih.

The post Xiaomi z družino telefonov Mi 10T in modelom Poco X3 NFC znova resno izziva tekmece appeared first on Tehnozvezdje.