Christina Sulebakk, generalna direktorica HBO Max za Evropo, Bližnji vzhod in Afriko je v pripravljeni izjavi napovedala »popolnoma novo izkušnjo predvajanja, ki bo na enem mestu ponujala legendarne vsebine Warner Bros., HBO, DC, Cartoon Network in izvirne produkcije Max za atraktivno ceno.« Iz te samohvale lahko izluščimo, da bo glavnina vsebina že poznanih, a bodo vključili tudi nove, torej bo ponudba obširnejša. Medtem ko bodo naročniki imeli na voljo izboljšano aplikacijo oz. spletni vmesnik in določene nove možnosti, znane pa so tudi cene za neposredno naročnino. Vendar pojdimo po vrsti.

Med vsebinami si poleg zdajšnjih serij, kot so Volčja vzgoja (prihaja druga sezona), Nasledstvo, Evforija, Westworld in Mare iz Easttowna, lahko obetamo Mirovnika, Postajo 11 in Spolno življenje študentk. Med evropskimi izvirnimi vsebinami so v Warner Media napovedali naslovne Vsi preostali, Kamikaze, Sla, Ruxx, Tajanje, Vohun in Garcia!. Potem še resničnostne vsebine Amy v pričakovanju, Iskanje Vročega Mika, Otok ženskarjev in Selena + kuharji, ter otroške Dajmo, najstniški velikani!, Gumballov fantastični svet, Looney Tunes Cartoons in CoComelon. Filmi Warner Bros. bodo na tej platfomi na voljo 45 dni po premieri v kino dvoranah. Tako bodo med začetnimi naslovi Matrica: Obuditev, Dune: Peščeni planet in Kralj Richard.

Direktor HBO Max International Johannes Larcher je izjavil: »Uresničujemo strategijo postati neposredno dostopni potrošnikom po celem svetu, kar bo ob naših priljubljenih vsebinah prispevalo k temu, da zrastemo v eno od vodilnih svetovnih platform pretočnega videa.« Po število naročnikov sicer trenutno v globalnem merilu prednjačita Netflix z 222 milijoni in Disney+, ki zaostaja za približno sto milijonov, a raste najhitreje.

Aplikacija HBO Max bo na voljo za kopico naprav, kot so pametni telefoni in tablice (Android in iOS), pametni televizorji (Android/Google TV, LG, Samsung), večpredstavnostni predvajalniki (Apple TV, Chromecast z Google TV), igralne konzole (Xbox One in novejši, Playstation 4 in novejši), seveda pa ostaja tudi ogled v brskalniku (www.hbomax.com). Po novem bo mogoče biti prijavljen na neomejenem številu naprav (pri HBO Go je omejitev pet naprav) ter oblikovati pet uporabniških profilov, gledati pa se bo dalo na treh napravah naenkrat (seveda različne vsebine). Določeni naslovi bodo na voljo v razločljivosti 4K, na voljo bo tudi prostorski zvok, v nekaterih primerih Dolby Atmos.

Cena mesečne naročnine se bo sicer z zdajšnjih 5,99 evrov, kakršna je pri HBO Go, zvišala na 6,99 evrov. Toda obstoječi naročniki, ki so naročnino sklenili neposredno pri ponudniku (ne prek operaterja), bodo deležni 30-odstotnega popusta vse dokler bodo ostali »zvesti«. Plačevali bodo torej 4,66 evrov na mesec. Ta ponudba bo na voljo tudi novim naročnikom do konca marca. Kasneje pa se bo mogoče odločiti za letno plačevanje, kar bo naneslo 54,99 evrov, ali drugače povedano, štirje meseci bodo »zastonj«, na mesečni ravni bi to naneslo 4,58 evrov.

Pri operaterjih večjih sprememb ne bo. V Telekomu Slovenije so zapisali, da podrobnosti sledijo kmalu, so pa ključne informacije že povedali v Telemachu. Pojasnili so namreč, da bo HBO Max v dodatnem paketu HBO Premium samodejno nadomestil HBO GO, pri čemer si bodo morali uporabniki namestiti novo aplikacijo. Vanjo pa se bodo prijavili z enakimi podatki, ki jih zdaj uporabljajo za dostop do HBO GO. »Cena dodatnega paketa HBO Premium, katerega del bo po novem HBO Max, se ne bo spremenila, še naprej pa velja tudi, da je vključen v pakete EON Premium,« so še zapisali v Telemachu.

Fotografije: Warner Media

The post HBO Max v Sloveniji od 8. marca 2022 (#videonapovednik) appeared first on Tehnozvezdje.

Poletna širitev bo ena največjih doslej, potem ko je Disney+ po splovitvi v ZDA, Kanadi, Avstraliji in še ponekod novembra 2019 najprej pomladi in nato še jeseni 2020 postal dostopen v zahodnoevropskih in južnoameriških državah ter nato lani v nekaterih azijskih. Na seznamu tokratne runde so po navedbah korporacije naslednje države: Albanija, Alžirija, Andora, Bahrajn, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Češka, Črna gora, Egipt, Estonija, Grčija, Hrvaška, Irak, Izrael, Jemen, Jordanija, Južnoafriška republika, Katar, Kosovo, Kuvajt, Latvija, Libanon, Libija, Lihtenštajn, Litva, Madžarska, Malta, Maroko, Oman, Palestinska ozemlja, Poljska, Romunija, San Marino, Saudova Arabija, Severna Makedonija, Slovaška, Slovenija, Srbija, Tunizija, Turčija, Vatikan in Združeni arabski emirati. Dodatna ozemlja pa so: Ferski otoki (Danska), Francoska Polinezija, Francoska južna ozemlja, St. Pierre in Miquelon čezmorski kolektiv (Francija), Ålandski otoki (Finska), Sint Maarten (Nizozemska), Svalbard in Jan Mayen (Norveška), Britansko ozemlje Indijskega oceana, Gibraltar, Otoki Pitcairn in Sveta Helena (Združeno kraljestvo).

V sporočilu poleg seznama držav in nedoločnega termina »letos poleti« ni nič drugega konkretnega. Ne vemo torej natančnega datuma štarta, prav tako niso razkrili cene in o vsebini ter tehnikalijah lahko sklepamo samo po tem, kar je na voljo v drugih državah. V Evropi mesečna naročnina na Disney+ večinoma stane 8,99 evrov in je enotna, storitev ne ponuja več nivojev kot denimo Netflix. Letno plačilo znesek zniža na 89,99 evrov (namesto 107,88 evrov). Nekatere storitve, denimo Apple TV+ ali HBO Go (ponekod se je že prelevil v HBO Max) so v »vzhodni« Evropi nekoliko cenejše kot v zahodni, ni pa nujno, da se bo tudi Disney odločil za tak nastop na trgu.

Za omenjeno ceno sicer gledalec dobi tudi sliko 4K HDR in prostorski zvok (Dolby Atmos), pretakati pa je mogoče štiri podatkovne vire naenkrat. To je na ravni Netflixovega najvišjega paketa, ki v Sloveniji stane 11,99 evrov. Seveda pa je v osnovi pomembna vsebina in tu Disney, kakopak, stavi na lastno produkcijo. Med drugim na serije in filme iz franšiz Vojne zvezd (Mandalorian, Rebels, Knjiga Bobe Fetta) in Marvel (Sokolje oko, Maščevalci: Brezmejna vojna, Shang-Chi in legenda o desetih prstanih, Loki).

Predvsem bo zanimivo videti, kaj se bo po prihodu storitve Disney+ zgodilo z naslovi tega izdajatelja, ki so zdaj dostopni na drugih platformah, v prvi vrsti na HBO Go. Med temi so denimo animirani filmi in še določena druga vsebina. Zelo verjetno pa bo vsak od ponudnikov poskušal svojo produkcijo držati čim bolj pri sebi. Kar ne velja zgolj za Disney, temveč tudi za druge studie. Nekateri filmi bodo verjetno ekskluzivno na voljo na še eni napovedani storitvi SkyShowtime, bondiade in gospodarji prstanov se utegnejo sčasoma preseliti na Prime Video, saj je pravice odkupil Amazon. Okopi bodo verjetno vse trši in bitka za naročnike vedno bolj srdita.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Takšen je naš izbor »najboljših« telefonov
• 
  Omrežni strežniki QNAP postajajo pametnejši
• 
  V Sloveniji je skoraj vsak otrok do 15. leta žrtev ene od oblik spletne zlorabe ali nasilja
• 
  PRVI VTIS Škoda Epiq: Imajo velik problem in ne vem, kako ga bodo Čehi rešili?
• 
  Če ima dva, potem oba čim bolj izkoristite!

The post Disney+ po napovedih poleti prihaja v Slovenijo, toda … appeared first on Tehnozvezdje.

Storitev, ki želijo nadomestiti klasično televizijo, je vsako leto več. Najmanj šest »splošnih« se jih ta čas v Sloveniji puli za naročnike, vsaj še dve novi sta napovedani za letos (ena pravzaprav že za lani, a je nismo dočakali), ene si marsikdo zelo želi, vendar je še ni na vidiku, ena od obstoječih pa se bo preimenovala in menda obogatila. Potem so tu še nekatere ožje usmerjene, denimo v zgolj v filme, dokumentarce ali seveda šport. Verjetno smo še kakšno spregledali, ne nalašč, ker jih je res veliko.

Ponudniki imajo nekoliko različne pristope. Nekateri ponujajo striktno mesečno naročnino in se ne povezujejo z nikomer. Pri drugih je mogoče skleniti tudi letno naročnino, ki običajno prinese nekaj nižjo ceno v primerjavi s seštevkom mesečnih zneskov, a storitvi zagotovi gledalce za daljše obdobje. Naročnina na katerega od njih je lahko vključena v višje pakete (»trojčke«) pri operaterjih ali pa so vsebine iz pretočne storitve vključene v operaterjevo videoteko. Zato je morda smiselno izbrati paket ali celo operaterja tudi na osnovi želenih tovrstnih vsebin, čeprav to najbrž ne bi smel biti najpomembnejši kriterij. Naročanje za celo leto priporočamo zgolj, če je naročnina res ugodna in če ste prepričani, da jo boste dovolj izkoristili in vas vmes ne bo morda premamilo še kaj drugega. Povsem legitimna taktika namreč postaja kolobarjenje med različnimi storitvami. Imeti naročene več kot denimo dve, mogoče tri naenkrat (če je ena že v paketu pri operaterju) je za veliko večino gledalcev predrago, če ni meja še nižje. Če je gledalec mesec ali dva nekje, potem pa naslednja dva drugje, se lahko lepo prebije skozi vse poglavitno, kar je ponudnik v zadnjem času dodal v »knjižnico«. Toliko konstantnega pritoka res dobrih serij (in filmov) ni, da bi bilo treba ves čas imeti isto naročnino.

Storitve s serijami, filmi, risankami, resničnostnimi šovi in še čim

Voyo

Edina slovenska med temi storitvami, ponuja jo namreč Pro plus, ki izdaja tudi programe Pop TV, Kanal A, Oto in še nekatere. Zato je Voyo nekakšen podaljšek teh programov ali celo (ne povsem popolno) nadomestilo zanje. Na njem so resničnostni šovi in druge oddaje v produkciji omenjenega izdajatelja, informativne oddaje, športni prenosi, a seveda tudi serije in filmi ter risanke z Ota, od lani pa še spletna učilnica 5ka. Med serijami in filmi so še posebej zanimivi slovenski naslovi, ki jih je težko najti kje drugje, kot so Čefurji raus, Naša mala klinika, Pr’ Hostar, Razredni sovražnik, Reka ljubezni, Sekirca v med, Šiška Deluxe, Usodno vino, Vse punce mojga brata in Za hribom. Pa tudi filmi z Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala (Liffe), med njimi 112, Adelino življenje, Bojevnica, Hiša, ki jo je zgradil Jack, Moj najboljši profil, Nažgani, Thelma in Tranzit.

Mesečna naročnina na Voyo stane sedem evrov, operater A1 pa je naročnikom na pakete A1 Net+TV nedavno dodal vsebine te storitve v videoteko, do katere lahko dostopajo prek sprejemnika za televizijsko storitev A1 Xplore TV.

PREDNOSTI: Ponudba ima nekaj edinstvenih vsebinskih sklopov in precej obširen razpon, vse do športnih prenosov, vsebine so podnaslovljene ali sinhronizirane, aplikacija je ob zadnji prenovi dobila nekaj uporabnih novosti.

SLABOSTI: Ni slike v razločljivosti 4K (HDR) in prostorskega zvoka, filmi so večinoma starejšega datuma, razen naslovov z Liffa je vsebina večinoma prilagojena manj izbranemu okusu.

HBO Go

Ameriški HBO je starosta med ponudniki pretočnega videa. Začel je seveda s paketom plačljivih televizijskih programov, ki je še vedno na voljo, a nato dodal še storitev HBO Go. Najprej kot dodatek, kasneje pa tudi kot samostojno storitev. Tu je mogoče najti najbolj nove hollywoodske in evropske filme med vso pretočno konkurenco, v povprečju prihajajo semkaj z enoletnim ali v zadnjem času celo krajšim zamikom za kinematografi, nekatere najbolj čislane filmske franšize (bondiade, filme o Harryju Potterju, Matrico, itd), priljubljene serije, kot so Igra prestolov, Mare iz Easttowna, Podpredsednica, Volčja vzgoja, potem Disneyjeve risanke (vsaj dokler Disney ni neposredno prisoten s svojo storitvijo).

Samostojna naročnina na HBO Go stane 5,99 evrov na mesec in omogoča gledanje na dveh od petih prijavljenih naprav istočasno. Pri operaterjih je zadeva nekoliko dražja, a vključuje še televizijske programe, ali pa že vključena v paket. Letos naj bi HBO Go nasledila modernejša storitev HBO Max s še obširnejšim katalogom vsebin, predvidoma za enako ceno.  

PREDNOSTI: Najbolj primerna storitev za ljubitelje hollywoodske in nasploh visokoproračunske produkcije, uporabniški vmesnik je v slovenščini in vsebine so podnaslovljene ali sinhronizirane.

SLABOSTI: Aplikaciji in spletnemu vmesniku se pozna zob časa, ni slike v razločljivosti 4K (HDR) in zvoka Dolby Atmos

Netflix

Ta storitev skorajda ne potrebuje opisa, ker je skoraj sinonim za pretočni video in tudi za ogled vseh delov posamezne serije na dušek (»binge watching«). Njen katalog serij, filmov, dokumentarcev, risank in še česa je zelo bogat, čeprav mnogi še vedno trdijo, da nismo deležni niti polovice tistega, kar lahko gledajo v ZDA (a tam tudi plačujejo več). Nekoč so vlekli naslovi kot so Hiša iz kart (House of cards), Kriva pota (Breaking bad), Oranžna je nova črna (Orange is the new black), v zadnjem času denimo Squid Game, Veščec (The Witcher), Bridgerton, Krona (The Crown), Lupin, Formula 1 Drive to survive in Ne glej gor (Don’t look up). Večina od teh je na voljo v sliki 4K in načinu HDR (ali HDR10 ali Dolby Vision, odvisno kaj podpira televizor oz. naprava, na kateri gledamo), vendar zgolj z najdražjim od treh nivojev naročnin, ki stane 12 evrov. Srednji nivo za 10 evrov ponuja sliko v visoki razločljivosti, najnižjemu za 8 evrov s sliko standardne razločljivosti pa se je najbolje ogniti, ker tako nizka kakovost Netflixove produkcije res ne prikaže v pravi luči. Vsekakor bi tudi ponudnik moral to možnost odpraviti.

PREDNOSTI: Najbolj obširen katalog med vsemi ponudniki in malodane vsakodneven pritok novosti, nekatere serije so res odlične, slika 4K HDR (še posebej Dolby Vision) je izvrstna, gledati je mogoče kar na štirih napravah naenkrat.

SLABOSTI: Tako 4K kot štirje podatkovni tokovi sočasno zahtevajo najdražjo naročnino, pri najcenejši je slika še vedno v standardni razločljivosti (SD), še vedno ni slovenskih podnapisov ali sinhronizacije (animiranih vsebih je sicer v ponudbi kar precej), naročnina je med najdražjimi.

Amazon Prime Video

Amazon se zelo trudi parirati Netflixu in ostalim, predvsem s svojo lastno produkcijo, kjer ima zaledje ogromne korporacije in s tem veliko milijard proračuna. Že nekaj let zanj snemajo nekdanji ustvarjalci priljubljene avtomobilistične oddaje Top Gear, nedavno je v katalog prišla serija Koločasje (The Wheel of time), jeseni naj bi bila gotova nove serija po predlogi Gospodarja prstanov, postavljena tisoč let prej, Amazon je kupil pravice za filme o Jamesu Bondu. Tu in tam se najde še kaka posrečena serija ali film, sicer pa je ponudba precej bolj skromna kot pri glavnih konkurentih, vsaj v Sloveniji. Slika je sicer večinoma v 4K, standard dinamičnega HDR pa je tu HDR10+. Naročnina stane 5,99 evrov na mesec. V bistvu storitev, ki jo za dvakrat na leto naročiš za en mesec in pogledaš, kar je zanimivega.

PREDNOSTI: Nekaj dobrih serij, slika 4K HDR, neomejeno število prijavljenih naprav.

SLABOSTI: Dokaj omejena videoteka, ni slovenskih podnapisov.

Pickbox Now

Hrvaški ponudnik se osredotoča predvsem na evropske, še posebej britanske in skandinavske serije. Nekatere od trenutno aktualnih so Šetlandske skrivnosti, Izhod, Wallander, Inšpektor Rebus, Ko se prah poleže, Iz oči v oči in Šest sester. V knjižnici so tudi filmi, večinoma sicer starejšega datuma, a za kratkočasenje se najde marsikaj. Vsebine tega ponudnika, ki so podnaslovljene v slovenščini, so med drugim v Telemachovem Video klubu. Sicer pa naročnina stane 5 evrov na mesec ali 48 evrov na leto.

PREDNOSTI: Serije, ki jih druge storitve ne ponujajo, vmesnik in podnapisi v slovenščini, naročnina je med cenejšimi.

SLABOSTI: Ne ponuja preizkusnega obdobja, ni slike 4K, ponudba zunaj evropske produkcije je skromna.

Apple TV+

Apple je dokaj pozno vstopil na področje pretočnega videa in še to z zelo omejeno ponudbo, saj je imel na začetku v knjižnici le peščico serij. Zdaj je nabor že nekoliko bolj obširen, postopno dodajo še filme lastne produkcije z zvenečimi igralci. V zadnjem času navdušuje predvsem duhoviti Ted Lasso, nujen ogled predstavlja tudi serija Foundation, dobre so še nekatere druge, medtem ko so določene tudi povprečne. Slika je večinoma odlična, pri čemer se je Apple odločil za format Dolby Vision. Naročnina zgolj na to storitev stane 4,99 evrov, v kompletu Apple One, ki obsega še glasbo, igre in oblačno shrambo pa 10,95 ali 14,95 za družinski paket.

PREDNOSTI: Izvrstna slika, slovenski podnapisi, nekatere solidne serije in filmi.

SLABOSTI: Kljub dodajanju novih naslovov izbira še vedno močno zaostaja za konkurenco.

Ozko usmerjene storitve

Curiosity Stream (+Nebula)

Prostor za ljubitelje dokumentarcev oz. izobraževalnih vsebin. Na voljo jih je več tisoč in izveš lahko marsikaj o zanimivih krajih, nenavadnih pojavih, zgodovini, osebnostih, strojih in še marsičem. Občasno je storitev na voljo tudi v povezavi z naročnino na platformo Nebula, kjer objavljajo svoje vsebine nekateri neodvisni avtorji (Youtuberji). Naročnina s sliko v polni visoki razločljivosti v osnovi stane 20 evrov na leto, a pogosto se jo da skleniti za 12 evrov ali še manj. Slika 4K je bistveno dražja.

Mubi

Storitev za filmofile. Na voljo so tako nekatere največje klasike kot novi umetniški, zahtevnejši naslovi. Vsak dan dodajo enega. Naročnina z 9,99 evri na mesec ni med najcenejšimi, jo pa letna »vezava« zniža na 5,99 evrov.

Športne storitve

NBA League Pass

Spremljanje tekem košarkarske lige NBA v dokaj spodobni kakovosti, čeprav bi bila lahko še boljša. Na voljo so različne naročnine, od možnosti ogleda čisto vseh tekem (130 evrov na sezono oz. 150, da lahko gledaš dve različni tekmi naenkrat), prek »navijanja« za določeno ekipo do določenega števila tekem na mesec. Najceneje je storitev naročiti prek operaterja A1, kjer je zanimiva opcija osmih tekem na mesec za pet evrov.

F1 TV Pro

Formula 1 za tiste, ki pri svojem operaterju nimajo Sportkluba, želijo druge komentatorje ali imajo še kakšen tretji razlog za namensko naročnino. Celotna sezona stane 64,99 evrov, mesečna naročnina pa 7,99 evrov.

DAZN

Boksarski obračuni za 1,99 evrov na mesec.

Eurosport Player

Oba programa Eurosport v živo in njuna celotna videoteka za 4,99 evrov na mesec ali 24,99 evrov na leto.

Storitve, ki jih pričakujemo, nekatere letos

Discovery+

Ta naročnina naj bi združila vsebine iz programov konglomerata Discovery. To so Animal Planet, Discovery Channel, Travel Channel, HGTV, Food Network, TLC, ID, OWN in Eurosport. Tako naj bi vase pogoltnila tudi Eurosport Player. Discovery se sicer združuje s še večjim podjetjem Warner Media, ki je med drugim lastnik HBO-ja. Storitvi Discovery+ in HBO Max imata sicer precej različno osredotočenost in verjetno tudi publiko, a vseeno ni nemogoča kakšna združitev ali vsaj paket v prihodnosti.

HBO Max

V skandinavskih državah in Španiji se je HBO Go že prelevil v HBO Max, v Sloveniji na to še čakamo. S tem naj bi dobili še nekoliko obširnejšo ponudbo in tudi določene naslove s sliko 4K (Dolby Vision).

SkyShowtime

To storitev sta napovedali družbi Comcast in ViacomCBS. Vključevala bo knjižnice iz Comcastovih programov ter studijev Sky in NBCUniversal ter ViacomCBS-ovih Showtime, Nickelodeon in Paramount Pictures. Štartala naj bi letos, a dodatnih podrobnosti za zdaj še ni.

Disney+

Globalno je Disney največji konkurent Netflixu, saj že dohiteva 222 milijonov naročnikov, kmalu bi utegnil preseči številko 200 milijonov, kljub temu, da je na voljo v precej manj državah. Naročnina je privlačna zaradi kopice prepoznavnih franšiz, od katerih v zadnjem času največ denarja prinašata Vojna zvezd in Marvelovi junaki.

Dopolnitev: Disney je 25. januarja uradno napovedal širitev v 42 novih držav in 11 teritorijev letos poleti. Na seznamu držav je Slovenija, točnega datuma začetka ponujanja storitve pa še niso objavili.

The post SOBOTNO IZBIRANJE: Kaj naj gledam in koliko za to plačam? appeared first on Tehnozvezdje.

Nove možnosti za naročnike so tri, vse vsebujejo neomejene klice in kratka sporočila in vsem je skupna lastnost »neomejen prenos podatkov.« V praksi to pomeni, da tudi po porabi vključenih količin naročnik lahko naprej brska po spletu ali družabnih  omrežjih, gleda video, posluša pretočno glasbo ali pretaka podatke na kakršen koli način že, vendar z znižano hitrostjo 2/1 Mb/s. Kar je še vedno kolikor toliko uporabno, vsekakor bistveno bolje od nekdanjega omejevanja na res neuporabnih 64 Kb/s. To lastnost bodo v kratkem dobili tudi starejši paketi, denimo A1 Go. Seveda pa se novi razlikujejo po količini vključenih gigabajtov, ki so naročniku na voljo pri polni hitrosti. MiniMIO za 11,99 evrov na mesec jih vsebuje 10 GB, midiMIO za 16,99 evrov 100 GB in maxiMIO za 22,99 evrov 500 GB. V gostovanju znotraj Evropske unije oz. evropskega gospodarskega prostora pa so količine brez doplačila naslednje – 8051 MB, 11409 MB in 15438 MB.

Ni dvoma, da je A1 moral storiti nekaj bolj odločnega in vsaj malo drznega. Jure Bohinc, ki je v tem podjetju odgovoren za upravljanje ponudbe, je poudaril, da jih ni strah ponuditi neomejenega prenosa podatkov in dostopa do 5G brez doplačila in omejevanja hitrosti. »Štetje gigabajtov je že nekoliko passé, tudi povečevanje ne prinaša več veliko,« je zatrdil Bohinc. Po njegovih besedah je čas, da se uporabniki dokončno otresejo strahu, koliko podatkov bodo prenesli v mobilnem omrežju in povsem pozabijo na Wi-Fi.

Še ena razlika med paketi so vključene brezplačne razvedrilne vsebine. Video je tisti, ki najbolj poganja rast podatkovnega prometa, ta se namreč gledano skozi operaterjevo prizmo vsako leto podvoji. Naročniki na srednji paket dobijo eno od storitev zastonj za pol leta, naročniki na najvišji paket pa za dve leti. Izbirajo lahko med A1 Xplore music by Deezer, HBO Go in Voyo.

Naročniki bodo lahko uživali v gigabitni hitrosti, a le če se bodo poklopili določeni pogoji. Prvi in osnovni je povezava v omrežje 5G. V omrežju LTE je hitrost omejena na 200/50 Mb/s. V A1 imajo sicer ta čas nekaj več kot 30 delujočih baznih postaj za tehnologijo pete generacije, do konca meseca jih želijo imeti 70. Glavnina širitve tega omrežja pa bo prihodnje leto, saj želijo v 2022 s signalom pokriti vsaj 60 odstotkov prebivalstva, kar pomeni vsa mesta in glavne ceste, pa tudi določen del podeželja. Letos so v infrastrukturo investirali dvakrat več kot lani, skupaj s pristojbino za uporabo frekvenc pa bi bila vlaganja štirikrat višja.

Za pet evrov doplačila na mesec je mogoče pridobiti dodatno kartico SIM, ki izkorišča podatkovne količine iz paketa. Pri srednjem je limit ena kartico, pri zgornjem dve. Ne da pa se s temi dodatnimi karticami klicati ali pošiljati sporočil. Povezovanje naročnin v »družino« prinese kakšen evro popusta, pri čemer mora biti naročnik dejansko ista oseba (davčna številka), ne da se zgolj obkljukati naročnikov, ki so sodijo na skupni račun.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Takšen je naš izbor »najboljših« telefonov
• 
  Omrežni strežniki QNAP postajajo pametnejši
• 
  V Sloveniji je skoraj vsak otrok do 15. leta žrtev ene od oblik spletne zlorabe ali nasilja
• 
  PRVI VTIS Škoda Epiq: Imajo velik problem in ne vem, kako ga bodo Čehi rešili?
• 
  Če ima dva, potem oba čim bolj izkoristite!

The post Pri A1 novi paketi z bistveno več »interneta« za nižjo ceno appeared first on Tehnozvezdje.

WarnerMedia je bil zadnja tri leta v lasti telekomunikacijskega giganta AT&T, saj je ta prevzel družbo Time Warner in jo preimenoval. Sem denimo sodita tudi ameriški televizijski mreži TBS in TNT, filmski studio Warner Bros. Zdaj namerava AT&T izločiti WarnerMedio v samostojno podjetje, ki se bo nato združilo z družbo Discovery. Šlo bo za »papirnato« transakcijo, sicer vredno 43 milijard dolarjev (35 milijard evrov), saj bodo vse izvedli z delnicami, nič z dejansko kupnino. Delničarji AT&T bodo 71-odstotni lastniki novega, združenega podjetja, delničarji Discoveryja pa 29-odstotni lastniki.

Kaj o združevanju bodo morali povedati še regulatorji, kajti gre za oblikovanje pravega televizijskega in »pretočnega« giganta, kar lahko vidimo že samo iz te grafične upodobitve vseh znamk:

Predvideni prvi mož novega, še neimenovanega podjetja, tudi zdajšnji glavni izvršni direktor Discoveryja David Zaslav napoveduje še več vlaganja »v prvovrstne televizijske vsebine in novinarstvo,« združevanje različnih žanrov in ponudb, ter seveda tudi prihranke iz klasične »optimizacije stroškov«, ki naj bi dosegli tri milijarde dolarjev na leto.

Novo podjetje bo imelo v knjižnici skoraj 200 tisoč ur že znanih vsebin in več kot sto priljubljenih znamk. Na leto bo v produkcijo vlagalo približno 20 milijard dolarjev, kar je več kot Netflix in verjetno še vedno manj kot Disney, prihodki pa naj bi v letu 2023 dosegli 53 milijard dolarjev.

Discovery je bil že doslej znan kot eden najbolj neizprosnih pogajalcev z operaterji, zaradi česar so ponekod njegovi programski paketi občasno izginjali iz programskih shem. Kot večina močnih ponudnikov tudi to podjetje programe operaterjem »proda« zgolj v kompletu in z določenimi zahtevami, kako morajo biti uvrščeni v sheme. Kar je, kot sem že večkrat pojasnil, eden od ključnih razlogov, zakaj gledalci ne moremo prosto izbirati, na katere programe bi bili radi naročeni. Ko bodo k temu priključeni še dodatni filmski, informativni, otroški in ostali programi, bo podjetje dodatno povečalo svojo pogajalsko moč. Povsem verjetno bo od operaterjev še lažje zahtevalo višja plačila, kar bo na koncu pomenilo dražje naročnine. Verjetno pa bo moralo ponudbo razbiti na več sklopov in morda mu bodo tudi varuhi konkurence naložili določene zaveze, da bodo sploh potrdili združevanje.

Potem pa je tu še področje naročniških storitev. HBO letos prenavlja svoje in jih združuje pod imenom HBO Max. Do Evrope in sploh do Slovenije sicer ta sprememba še ni prišla, tudi tu pa bi se že zaradi napovedane vključitve dodatnih vsebin iz obstoječega kataloga podjetja WarnerMedia lahko naročnina podražila glede na zdajšnji HBO Go. Kam v tej zgodbi sodi storitev Discovery+, ki jo prav tako letos pričakujemo v Evropi (in dodatno še že znani Eurosport Player), za zdaj ni znano. Poznavalci pričakujejo ali paketiranje teh storitev pod eno naročnino ali pa celo združitev v eno samo storitev. Toda ta bi bila zagotovo daleč najdražja samostojna naročnina na pretočni video.

Vse bolj se kaže, da bo tudi na tem področju o(b)stalo nekaj globalnih velikanov in določeni regionalni oz. lokalni ter področni (denimo športni) ponudniki. Med globalnimi je Netflix že presegel dvesto milijonov naročnikov, Disney+ pa sto milijonov. Naslednji za omenjenima bo očitno novi HBO-Discovery, Amazon in Apple pa sta tu že po inerciji in zaradi svojih neomejeno globokih »žepov«.

Predloga za naslovno fotografijo: DepositPhotos, logotipa: AT&T

The post Z združevanjem televizijskih velikanov WarnerMedia in Discovery nastaja morda največji konkurent Netflixu appeared first on Tehnozvezdje.

V Penny Dreadful nastopajo volkodlaki, vampirji, Frankenstein, Dorian Gray in drugi liki iz svetovnih klasik grozljivk, v seriji Nemogoče pa so v ospredju ljudje in ne stvori, večinoma ženske, ki se jih je pred tremi leti nekaj dotaknilo. Kot se izkaže na koncu prvega dela, neznani leteči predmet videza groteske gotske katedrale nekaj raztrosi nad Londonom. Svetleči »kosmiči« se dotaknejo peščice, jim dajo posebne moči, medtem ko ostali na dogodek pozabijo. Obisk božanstva, ki želi ljudem dobro ali začetek zakrite invazije na planet? Ne vem. Bomo videli. Vsekakor sproži dogodke, ki bi lahko spremenili svet.

Tri leta kasneje Amalia True (Laura Donnelly) z močjo videti delčke prihodnosti vodi sirotišnico, v kateri živi večina »dotaknjenih«, pri čemer ji je v veliko pomoč izumiteljica Penance Adair (Ann Skelly). Po Londonu in širše iščeta dotaknjene, da bi jih zaščitili, saj jih iščejo tudi drugi, katerih nameni niso enako dobri. Aristokrat Hugo Swann (James Norton), brutalni ameriški kirurg Dr. Edmund Hague (Denis O’Hare) in Lord Massen (Pip Torrens), zagovornik imperija in s skeptičnim pogledom na dotaknjene, čeprav je ena izmed njih tudi njegova hči. Maladie (Amy Manson), psihično nestabilna dotaknjena, s svojo skupino sodi nekje vmes. Ne vem ali samo mene porazdelitev »vlog« do nekje spominja na Može X. Zgolj naključje. Morda. Sicer je glavno vprašanje, kdo in zakaj je vse skupaj zakuhal? Na odgovor bo verjetno treba počakati najmanj do konca prve sezone oziroma šestega dela, ki bo na sporedu 17. maja.

Zaradi poplave filmov in serij o takšnih in drugačnih junakih z nadnaravnimi močmi oziroma meta ljudmi, kot jih ponekod imenujejo, je težko biti originalen. So scenaristi zato dogajanje prenesli v viktorijanski London, čas zanimiv že zaradi Jacka Razparača in Sherlocka Holmesa? Zna biti, čeprav to pomeni več dela s kostumi in scenami, ki so poleg fotografije v seriji na zelo visoki ravni. Česa drugega od HBOja niti nismo pričakovali. Dobri prizori, igra in dialogi, preko katerih počasi spoznavate zgodovino in namene likov, so razlog, zakaj ogled serije še kar priporočam. Pod pogojem, da vam je tovrstni žanr všeč.

Kaj: Nemogoče (Teh Nevers) – znanstvenofantastična serija o ljudeh z nadnaravnimi sposobnostmi.

Kje: Program HBO (ob ponedeljkih) in pretočna storitev HBO Go

Ocena 4: Z izbranim igralskim zborom, odlično produkcijo se serija trudi) splet zanimivih idej in likov sestaviti v trdno celoto.

Priporočilo: Pretepi, streljanje in »grozljivejši« prizori so dovolj zakriti, da je serija primerna za vse, ki jih tovrstne zgodbe zanimajo.

The post Nemogoča kombinacija Charlesa Xaviera in Vanesse Ives (#videonapovednik) appeared first on Tehnozvezdje.

HBO Max je lani pomladi štartal v Severni Ameriki, kjer se je kot tretja možnost pridružil HBO Go in HBO Now. Za zdaj še vedno sobivajo vse tri storitve, kar med uporabniki ustvarja rahlo zmedo, in krovno podjetje še ni oznanilo kakšnega združevanja v eno. Prav to pa bo storilo na »tujem«, kjer bo z uvedbo nove storitve naročnike na HBO Go migriralo na Max. Konec junija bodo najprej na vrsti 39 držav oz. »ozemelj« v Južni Ameriki in karibskem otočju, nato pa predvidoma jeseni sledijo nordijske države, srednja Evropa, Portugalska in Španija.

V primerjavi s prejšnjimi storitvami, ki pretežno temeljijo na serijah lastne produkcije, filmih studia Warner (tudi v lasti AT&T), Disneyjevih risankah in še nekaterih drugih vsebinah, je HBO Max bistveno razširil knjižnico. Predvsem z vsebinami izpod dežnika WarnerMedia, kot so risanke s programov Cartoon Network in Looney Tunes, serijami, filmi in dokumentarci studijev HBO, Warner Bros, New Line, DC, CNN, TNT. Pa tudi z vsebinami od drugod. Ali bo to pomenilo povišanje mesečne naročnine, še ni jasno. V ZDA je cena enaka – 15 dolarjev na mesec – kot za prejšnjo storitev HBO Now. Tamkaj je sicer HBO Go, ki ga poznamo tukaj, zgolj podaljšek naročnine pri kabelskem operaterju, nikoli ga niso ponujali samostojno. Dolgo je bilo tako tudi v Sloveniji, toda zdaj je že nekaj let mogoče to storitev naročiti neposredno na spletu.

Spremembi, ki si ju želimo z novo storitvijo, sta izboljšan uporabniški vmesnik, predvsem glede odkrivanja in iskanja vsebin, ter slika in zvok v skladu s sodobnimi standardi. Pri HBO Go je slika še vedno zgolj v polni visoki razločljivosti, zvok pa v formatu Dolby Digital. V ZDA je za božič na HBO Max premiero doživel film Wonder Woman 1984, ki je bil prvi v razločljivosti 4K z dodatkom HDR-ja (Dolby Vision) in z zvokom Dolby Atmos. V AT&T pa so takrat napovedali, da bo letos sledilo še več naslovov v tovrstni kakovosti. Glede na to, da so Amazon Prime Video, Apple TV+, Disney+ in Netflix že povsem posvojili vse omenjeno (Apple, Disney in Netflix za napredni HDR zagovarjajo Dolby Vision, Amazon pa HDR10+), je vse manj časa za odlašanje z dodajanjem tovrstne slike in zvoka.

The post Namesto HBO Go morda še letos prihaja HBO Max appeared first on Tehnozvezdje.

Praznična promocija pri tem operaterju bo trajala od 16. decembra do 15. januarja in v tem času bo poleg vsega v programski shemi odklenjen tudi paket HBO Premium, dostop do storitve Voyo in celoten Video klub, kar je ime za videoteko z različnimi filmi iz več virov. Po Telemachovih navedbah je v njej več kot 16 tisoč naslovov. Tisti, ki so že tako ali tako naročniki najvišje paketa in imajo celotno ponudbo vključeno ali pa doplačujejo določene opcije, da pridejo do take celote, pa bodo deležni desetih dodatnih filmov v videoteki, ki se bodo pojavili v posebnem katalogu in bodo po zagotovilih Telemacha privlačni. Kateri so, bomo verjetno videli v ponedeljek.

Dodatek – filmi so se pojavili pod razdelkom Naše darilo. Tole je deseterica naslovov: Alfa in Omega, Asterix: Domovanje bogov, Snežna kraljica 2, Krij mi hrbet, Greben rešenih, Slavno neslavna Florence, Padlih osem, Zadnji lovec na čarovnice, London je padel ter Valerian in mesto tisočerih planetov.

Paket HBO premium sicer poleg programov HBO HD, HBO 2 HD, HBO 3 HD, Cinemax HD in Cinemax 2 HD vsebuje še HBO OD (video na zahtevo) in HBO Go. Prvi je del sprejemnika EON in v njem lahko naročniki izbirajo med filmi tega ponudnika. Z HBO Go pa je iste filme, serije in otroške vsebine mogoče gledati na različnih napravah – telefonih, tablicah in pametnih televizorjih. Dostop do HBO Premium in storitve Voyo, ki je med drugim zanimiva zaradi dobrega nabora slovenskih filmov, oddaj Pro plusa (Pop TV in Kanal A), športnih prenosov (boks, Moto GP, …) in risank s programa Oto, naročniki lahko aktivirajo na portalu ali aplikaciji Moj Telemach, na prodajnih mestih tega operaterja ali s klicem na 070 700 700. Kdor je to za paket HBO Premium že storil v času lanske promocije, ga bo samodejno deležen tudi letos.

To je tako tudi priložnost za ocenjevanje, ali so ti paketi in storitve dovolj privlačni, da bi jih morda imel naročene čez celo leto. Iz Voya med drugim za praznično obdobje priporočajo stand up nastope Brade, Na žaru, Roast Martine Ipša, Rojen v Jugi, vse sezone Skečoholikov, Rock’n’roll in druge. In seveda več deset zimskih in božičnih filmov. Kaj so pripravili v božično-novoletnem času so iz iste hiše sporočili tudi za programe Pop TV, Kanal A, Kino in Oto. Silvestrovo bodo tako zaznamovali filmi Skrivnostno življenje hišnih ljubljenčkov, Pr’ Hostar, Ben-Hur, Nesmrtni, Troja in celotna franšiza Smrtonosno orožje. Prihodnje leto pričakujemo vseh pet delov Umri pokončno!

Naslovna fotografija: Deposit Photos

The post Telemach čez praznike odklepa programe in vsebine appeared first on Tehnozvezdje.

Osnova je naročnina na dostop do interneta od dvajset evrov na mesec naprej. V A1 so prilagodili cene paketoma Domači Net 2 in 3, ki po novem staneta 19,99 in 24,99 evrov. Še bolj ključno pa je, da so v Internet in video vsebine po izbiri vključili internetni del paketa Kombo S. Domači Net je namreč oznaka za dostop do interneta prek mobilnega omrežja (LTE), pri Kombo S pa gre za fiksni dostop, najsi bo s tehnologijo xDSL v bakrenem ali v optičnem omrežju. Tudi v tem primeru je vstopna cena, kot rečeno, dvajset evrov. V A1 še poudarjajo, da je mogoče internet ne glede na tehnologijo naročiti brez vezave. Vendar se tu zadeva še ne konča.

Zraven sta tem naročnikom na voljo še storitvi HBO Go in Voyo, prva za šest in druga za sedem evrov na mesec. Ceni sta sicer enaki kot neposredno pri ponudniki, toda naročanje prek operaterja ima v konkretnem primeru dve potencialni prednosti. Ena je v plačevanju, saj naročnik vse skupaj plača na enem računu, ki ga izda operater, in tudi ne potrebuje kreditne kartice (te marsikdo, kljub morda drugačnemu splošnemu prepričanju, nima). Pa še dvomesečno brezplačno preizkušanje obeh storitev je na voljo. Druga prednost pa je v tem, da vsak naročnik na Domači net 2 ali 3, ki ima hkrati naročen tudi HBO Go ali Voyo, dobi neomejen prenos podatkov s hitrostjo, kakršno omogoča njegov paket (20/5 ali 40/5 Mb/s). Sicer imata ta paketa mesečno omejitev na 200 GB prenesenih podatkov, potem pa se hitrost zniža na 2/1 Mb/s.

Po zraku je torej mogoče priti do hitrosti 20/5 ali 40/5 megabitov na sekundo. Po žicah pa je osnovna hitrost 20/1, ne glede na omrežje. Sta pa različni možnosti za izboljšanje hitrosti. Naročniki, ki do interneta dostopajo pred tehnologije xDSL, lahko dobijo hibridni modem, ki jim doda še izkoriščanje omrežja LTE, in tako pridejo do najvišje hitrosti 50/20 Mb/s (v optimalnih razmerah). Za kar doplačajo pet evrov na mesec. Naročniki na optiki pa za enako doplačilo dobijo hitrost 100/100 Mb/s.

The post A1 je začel ponujati (skoraj) samostojno naročnino na internet appeared first on Tehnozvezdje.

Najprej je treba ponoviti nekaj osnov tega posla. Operaterji programe »kupujejo« od izdajateljev oz. distributerjev, ki jih običajno prodajajo v kompletih. In pri tem postavljajo različne pogoje. Najbolj pogosta sta, da je treba za določen program vzeti še štiri druge (četudi jih skoraj nihče ne gleda) in da morajo biti določeni programi v osnovnih programskih shemah. Operaterji torej večinoma ne morejo dobiti programov posamično in jih tudi naročnikom ne morejo ponuditi posamično. To ni opravičevanje operaterjev, ampak golo dejstvo. Cenovna in pogojevalna politika izdajateljev tega ne dopušča. Večinoma pa gredo pogajanja po sistemu »vzemi ali pusti«. Producentske hiše s tovrstnimi paketi, kot so Discovery (istoimenski programi, Eurosport in še kaj), United Group (Sportklub, …), Fox, Pro Plus (Pop TV, …) in druge, se morda malce omehčajo šele takrat, ko operater izbere opcijo pusti. Toda takih primerov je malo. Cene so oblikovane »na uporabnika« in se gibljejo od nekaj deset centov na program ali paket pa tudi do pet evrov na paket programov. Izdajatelji si s tem zagotovijo določeno izpostavljenost in bolj ali manj preprečijo možnost, da večina naročnikov v svoji shemi ne bi imela vsak kakšnega od njihovih programov. Imajo pa bistveno boljšo pogajalsko pozicijo, ker skoraj vsak premore vsaj en množično gledan kanal, ki preprosto mora biti v shemah. Zato lahko vanje vsilijo še vse ostalo.

Glede na vse prej opisano, ponudnik televizije konkurenčno shemo težko sestavi za manj kot dvajset evrov. Prodati jo seveda mora dražje, pri čemer pa televizijske stroške nekoliko zakamuflira, saj zraven vključi še dostop do interneta in fiksni telefon. Če pogledamo cene »trojčkov«, vidimo, da se začnejo pri približno štiridesetih evrih. Brez upoštevanja akcij in vsega, kar operaterji počnejo za pridobivanje naročnikov. Za tokratno primerjanje bom vzel Telemachove pakete EON, ki so dokaj pregledni in njihova cena ni odvisna od tega ali onega, niso niti najcenejši niti najdražji, zato bodo čisto v redu orientacija. Osnovni stane 41 evrov na mesec, srednji 51 in najvišji 61 evrov na mesec. Zlata sredina največkrat ustreza največjemu deležu naročnikov in tudi tu je tako. Teh petdeset evrov bo pomembnih kasneje, ko bomo poskušali podoben nabor sestaviti mimo operaterja. »Rezanje kabla«, kot temu rečejo na drugi strani Atlantika, je tam precej priljubljen šport in tudi tu ga nekateri propagirajo. Na žalost pa ni iz več razlogov ni posebej realističen in prinaša kvečjemu malo večjo svobodo (ali pa omejenost, odvisno od pogleda) pri izbiri vsebin, nikakor pa ne kakšnih prihrankov. Prva težava je že dostopnost vsebin, še posebej lokaliziranih. Se povečuje, marsikaj je na voljo v pretočni (angl. streaming) obliki z naročnino, a še zdaleč ne vse, kar ljudje gledajo na televiziji. Pa tudi tisto, kar je na voljo, je pogosto brez podnapisov ali sinhronizacije (pri otroških vsebinah).

Pa vseeno, poglejmo tabelo s tovrstno ponudbo:

Če bi sešteli vse to, pridemo na 64,50 evrov. Celo 66,50 evrov, če bi bila pri Netflixu naročnina s sliko 4K, kar je pri tej storitvi skoraj edina smiselna izbira. Jasno, da bi večina izbrala samo nekatere od teh storitev. Najcenejša kombinacija Voya, ene filmsko-serialne možnosti (moja izbira bi bila HBO go) in ene športne (Eurosport) bi nanesla 14 evrov, pa je zelo omejena že na svojem področju, ne vključuje pa celotnih sklopov, ki jih imajo mnogi gledalci radi, med njimi poljudnoznanstvenih, turističnih in kuharskih oddaj, pa še kakšna luknja bi se našla. Realistično bi približno zadovoljiv komplet hitro stal 30 evrov ali več, pri čemer v njem še vedno ni denimo nogometa (niti nacionalnih lig niti Lige prvakov), pa tudi ne prihajajoče Disneyjeve storitve (res pa je, da ima precej vsebin tega studia trenutno v ponudbi HBO).

Toda to so zgolj vsebine, ki jih je treba še nekako spraviti do gledalca, pa smo lahko že skoraj na ceni osnovnega trojčka. Telemach posamičnega interneta ne ponuja za manj kot 35 evrov (150/10 Mb/s), torej že samo s tem in prej omenjenim najbolj osnovnim naborom pretočnih storitev pridemo do petdesetih evrov na mesec. Pa dobimo manj kot v trojčku, kjer je veliko obsežnejši seznam programov in hitrejši internet (250/10), pa še fiksni telefon, če komu še kaj pomeni. Če bi se odločili za nekaj več naročnin, bi že presegli ceno najvišjega paketa EON. Če bi pa hoteli še hitrejši internet, lahko za petdeset evrov vzamemo 500/15 Mb/s in se nevarno približujemo stotaku na mesec ali ga presežemo. Močno dvomim, da je kdo pripravljen za internet in televizijo plačevati toliko, toda taka je realnost marsikje v tujini, kjer so navajeni na plačljive športne prenose. Cene interneta drugod so nekoliko nižje, toda za manj kot 25 evrov je težko dobiti ustrezno hitrost. Ponudba HoT-a za 15 evrov je z omejitvijo 200 GB neprimerna za konstantni pretočni video. V vsakem primeru je torej treba računati na vsaj petdeset evrov. Ne bom se spet spuščal v tarnanje, da so cene samostojnega dostopa do interneta napihnjene (hitrosti pa umetno omejene), toda če paket za 41 evrov, pri katerem televizijske vsebine operaterja stanejo najmanj 15 evrov in je zraven še telefon, vsebuje hitrejši internet od tistega, ki samostojno stane 35 evrov, lahko svoje dokazovanje kar zaključim. Dejstvo pa je, da bi tudi z internetom za 15 ali, bolj realno, 20 evrov, težko sestavili cenejšo kombinacijo od zdajšnjih trojčkov.

Iz A1 in T-2 bodo zdaj verjetno skočili in poudarjali, da sami že ponujajo izbiranje programov ali vsaj programskih sklopov. Že res, vendar ne na način, kot si ga predstavlja večina tistih iz uvoda. Pri A1 so sklopi oblikovani tako, da je skoraj nujno obkljukati večino ponujenih za mir v družini. In v operaterjevih prihodkovnih tabelah. Pri T-2 pa je seznam programov v »izboru« tudi dokaj omejen in cenovno je še vedno daleč najboljša opcija eden od vnaprej pripravljenih paketov.

Krasni novi svet naročniškega pretočnega videa bo mogoče prinesel večjo možnost izbiranja, vendar se bo potrdilo tudi staro reklo, da svoboda stane. Mogoče ne bomo vezani na operaterja, vsak mesec sproti se bomo lahko odločili, kaj imamo naročeno (kdo to v Sloveniji res počne?), toda skupno bomo plačali več. Vsebin pa bomo v bistvu imeli na voljo manj, kajti zdaj na televiziji lahko najdemo marsikaj, od dokumentarcev do izobraževalnih oddaj, česar potem ne bomo. Še enkrat, ne pravim, da je kombinacija televizije in operaterjev najboljša možna ali da so cene optimalne, samo pojasnjujem, da trenutna alternativa ne prinaša tistega, kar si večina želi in predstavlja kot napredek v primerjati s tem, kar ima.

***

Naslovna fotografija: Deposit Photos

The post Nehajmo se slepiti, da bo prosto izbiranje »televizijskih« vsebin cenejše od operaterskih paketov appeared first on Tehnozvezdje.