Spomnimo se predprejšnjega začetka prodaje pred dobrimi štirimi leti, ko so že tako visoke postavke zletele v nebo ob pomanjkanju čipov. Tokrat česa takega ne gre pričakovati, kartico pa prinašajo kombinacijo strojnih pospešitev in izboljšanja slike na osnovi umetne inteligence.

 Serija RTX 50 bo na začetku obsegala štiri kartice oz. stopnje, 5070, 5070 Ti, 5080 in 5090 povsem na vrhu. Slednja bo dvakrat dražja od tiste stopničko nižje, a pravzaprav tudi dvakrat zmogljivejša, in za najbolj zmogljive zadeve je vedno treba plačati ekstra. Hkrati bo tudi zahtevala 1000-vatni napajalnik v računalniku (oz. tako bo priporočilo), kajti najvišja možna poraba bo znašala 575 W. Seveda je vprašanje, kako pogosto, če sploh, jo bo kartica med uporabo zares dosegla. Zanimivo pa je, da je kljub tem dokaj neobilna, saj jo bo mogoče vstaviti tudi v manjša ohišja in bo zasedla dve reži, medtem ko so predhodnice tri.

Že za (na začetku) osnovno Geforce RTX 5070 je šef Nvidie Jensen Huang na odru izjavil, da bo »ponujala zmogljivosti RTX 4090,« ki je bila seveda prejšnja najbolj zmogljiva kartica. Ni povsem jasno, kaj je s tem mislil, a zelo verjetno bo s pomočjo tehnologije DLSS 4 dosegala enakovredno število sličic na sekundo pri določeni ločljivosti, toda v golem izrisovanju, brez programskih trikov, zagotovo zaostaja. Ravno omenjena tehnologija zviševanja ločljivosti, ki uvaja izrisovanje do treh dodatnih sličic na vsako izvirno, pri čemer si, kakopak, pomaga z umetno inteligenco, je ena ključnih novosti. Tudi v senčenje, izrisovanje svetlobe in pravilne geometrije so dodali UI.

Najhujša izmed kartic na procesorju vsebuje 92 milijard tranzistorjev in zmore 3.352 bilijonov operacij za umetno inteligenco na sekundo (enota TOPS). Premore 21.760 grafičnih jeder CUDA, pomnilnika vrste GDDR7 pa je 32 GB. Na drugi strani Atlantika naj bi stala dva tisoč dolarjev, koliko bo to tukaj v evrih, pa še ne vemo. Že pri naslednji, RT 5080, se vidi razlika, zaradi česar je tudi pol cenejša. Ima 10.572 jeder in 16 GB pomnilnika, najvišja moč pa gre do 360 W. Tudi 5070 Ti, ki naj bi stala 750 dolarjev, ima 16 GB pomnilnika, jeder je 8.960, pri »običajni« 5070 za 550 dolarjev, pa se to število zmanjša na 6.144, medtem ko je pomnilnika le še 12 GB. Ta kartica bo porabljala največ 250 W, kar pomeni, da bo dovolj 650-vatni napajalnik, morda celo šibkejši.

Skoraj zagotovo lahko kasneje pričakujemo še Geforce RTX 5060, verjetno nekje v razredu 400 dolarjev (upajmo, da pod 500 evri), in povsem vstopno RTX 5050, ta bi znala biti pogosta predvsem v prenosnikih. Kartice za namizne računalnike, o katerih je bilo govora, bodo sicer med priključki vsebovale displayport 2.1b, o HDMI 2.2 še ni podatkov, in bodo sposobne prenašati sliko 8K z osveževanjem do 165 Hz na tri monitorje.

Fotografije: Nvidia

The post Serija Geforce RTX 50 kot kaže ne bo razjezila igričarjev appeared first on Tehnozvezdje.

Malo pred novim letom sem opravil zamenjavo najprej procesorja in nato še grafične kartice v pomožnem osebnem računalniku, ki sem se ga namenil priključiti na televizor (prej je pretežno sameval ob monitorju v »studiu«, kjer snemam videe). Nato smo na test dobili še Asusov prenosnik ProArt Studio Book, kjer je bilo seveda zmogljivosti in hlajenje (pa konec koncev tudi zaslon OLED) najlažje preizkusiti z grafično navdušujočo igro. Na televizorju sem s prvotno grafično kartico lahko osveževanje 120 Hz oz. izrisovanje do 120 sličic na sekundo (fps) v igrah lahko dosegal samo pri polni visoki ločljivosti. Šele z novo, ki premore priključek HDMI 2.1, in ustreznim kablom, sem lahko nastavil na 4K/120 ter pri tej ločljivosti izkoristil še spremenljivo osveževanje (VRR, G-Sync ali FreeSync). Prenosnik sicer ponuja samo 60 Hz, toda za določene zvrsti iger je to povsem dovolj (za strelske ali dirkaške je fino, če se število sličic približa ali preseže stotico), s svojim 16-palčnim, izjemno lepim in kontrastnim zaslonom pa je kot naročen za Spidermana (Miles Morales), ki ni več Playstationova ekskluziva, Cyberpunk 2077 ali Ghostwire: Tokyo.

Omenjeni prenosnik je sicer drag, stane več kot dva tisočaka, toda ceno mu zvišujejo druge lastnosti, od zaslona do materialov, »ustvarjalskega« kolesca, nabora priključkov in še česa, ne toliko same zmogljivosti. Po drugi strani bi ustrezen namizni računalnik lahko sestavil za dobrega »jurja«. Procesor AMD Ryzen 5 5500 je zdaj že generacijo star in sodi med vstopne, toda s šestimi jedri in dvanajstimi nitmi ter taktom med 3,6 GHz in 4,2 GHz je povsem spodobno zmogljiv, hkrati ga je enostavno hladiti in ne zahteva močnega napajalnika. Za dodatnih nekaj deset evrov še malce več nudijo Ryzen 5 5600 (ali 5600X) in Intelova Core i5-11400F ter i5-12400F (če za podobno ceno najdete različico brez oznake F, ki vsebuje še integrirano grafiko, nič narobe). Mimogrede, v prenosniku se je »potil« i7-11800H, toda v prodaji boste zdaj našli izvedbe z novejšimi čipi. Pri grafičnih karticah sta AMD Radeon RX 6650 XT (v mojem računalniku) in Nvidia RTX 3060 (v prenosniku) podobni izbiri z že zelo dobrimi zmogljivostmi, hkrati pa še obvladljivo energijsko porabo in možnostjo, da so zraven cenovno razumni preostali gradniki. Pri meni to pomeni napajalnik z vsega 430 W, ne najhitrejši pomnilnik DDR4, vstopno osnovno ploščo, cenovno ugodno in ne preveliko ohišje, »počasne« SSD-je.

Z grafično kartico višjega razreda bi v namiznem računalniku hitro zabredel v težave in precejšnje dodatne stroške, še zdaleč ne samo zaradi (bistveno dražje) kartice same. Bila bi namreč daljša (s tremi ventilatorji namesto dveh) in požrešnejša, kar bi zahtevalo drug napajalnik, osnovno ploščo in ohišje, za nekatere mora biti pomnilnik vrste DDR5, tudi procesor bi moral biti zmogljivejši, vse skupaj pa za veliko večino skoraj zagotovo ne odtehta investicije. Cena celotnega računalnika bi se namreč najmanj podvojila, koliko bi opazil lepšo sliko ali dodatne sličice na sekundo (kar bi zahtevalo tudi drugačen zaslon), pa je vprašljivo. Predvsem tu ne govorimo o računalnikih za profesionalne igričarje, temveč o takem, ki je dovolj dober za k televizorju s 120-herčnim osveževanjem, ali lahko opravlja tako delovne kot igričarske naloge. Tudi v prenosniku RTX 3060 (nekje do 100 W) skoraj zagotovo nudi najboljše razmerje med zmogljivostmi in segrevanjem. Zmogljivejše namreč zahtevajo še agresivnejše hlajenje, kar pomeni glasnejše ventilatorje ali debelejša ohišja (ali oboje).

DLSS in FSR na pomoč

Prepričanje iz uvoda bi še naprej veljalo, če proizvajalci grafičnih kartic ne bi uvedli naprednega »izboljševanja« ločljivosti (angl. upscalling). Izvirna ločljivosti 4K v zahtevnih naslovih je seveda za oba opisana računalnika prehud zalogaj. Toda oba sta več kot dovolj zmogljiva za 1440p in to je že povsem solidna osnova, iz katere se da prikazovati sliko v 4K, četudi se v osnovi izrisuje z bistveno manj pikami. Tovrstni načini, Nvidijin DLSS (Deep Learning Super Sampling), AMD-jev FSR (FidelityFX Super Resolution) in Intelov X^eSS (X^e Super Sampling) uporabljajo »umetno inteligenco« za »ustvarjanje« manjkajočih pik ter ponujajo več nivojev nastavitev, da je mogoče ujeti pravo razmerje za želeno kakovost slike oz. za zmogljivost PC-ja, ki vse skupaj poganja. V mojem konkretnem primeru se za televizor, ki ga ne gledam s 30 cm, več kot zadovoljivo obnese srednja možnost za FSR. Ne rečem, podoba iger je na Xboxu, ki zmore pravi 4K, še bolj impresivna, vendar je tudi tu odlična, in konzola pri redkih igrah preseže 60 fps. Grafične podrobnosti iger imam lahko v nekaterih primerih (F1 2022) celo nastavljene na visoke, saj je zgornja meja smiselnosti 120 fps (televizor pač nudi 120 Hz), v drugih pa kombinacijo srednjih in visokih, denimo pri omenjenem Spidermanu ali v Dirt 5, kjer gre tudi udobno čez 70 fps. Kdor želi napredno senčenje, lepše odbleske, detajle in ostalo, kar ponuja tehnika Ray tracing, bo moral poseči po mnogo zmogljivejšem hardveru, a sam zlahka preživim brez tega. Miles Morales na prenosniku je s srednjimi nastavitvami (tako DLSS kot grafičnih podrobnosti) tekel nekje med 50 in 60 sličicami na sekundo, kar je glede na zaslon blizu optimalnega. Računalnik se je močno segreval, toda to je pričakovano, igranje pa je bilo z vidika konkurenčnosti popolnoma neokrnjeno.

Na obeh računalnikih bi se dalo začasno, za igre, znižati ločljivost na 1080p oz. 1200p (prenosnik ima zaslon z razmerjem stranic 16:10), a če tega ni treba, toliko bolje. Že v igrah je slika lepša, četudi je njena ločljivost umetno napihnjena, za vse ostalo pa nedvomno velja, »več pik je bolje.« Praznični preizkus je tako potrdil, da je mogoče z dokaj cenovno dostopno strojno opremo ne samo poganjati, ampak uživaško igrati zahtevne igre v 4K. Še toliko bolj to velja za QHD, ki je verjetno najbolj primerna ločljivost zaslona marsikaterega modela prenosnika, pa tudi mnogih monitorjev.

The post Za igranje v 4K sploh ni nujen ultra zmogljiv PC appeared first on Tehnozvezdje.

Ena od posledic dogajanja v svetu v zadnjih tednih je tudi strmoglavljenje vrednosti kriptovalut. Bitcoin je bil še v začetku aprila vreden več kot 40 tisoč evrov, nato je v začetku maja padel s približno 37 na 27 tisočakov, junija pa nato na 17 tisoč evrov, nakar si je rahlo opomogel na malo več kot 19 tisoč evrov. Eth je bil pred dvema mesecema in pol vreden več kot tri tisočake, zdaj se vrti približno na enem. Te cene so sicer še vedno bistveno višje kot pred nekaj leti, a očitno ne dovolj visoke, da bi se velikim »rudarjem« to početje še splačalo, zato menda množično razprodajajo grafične kartice, ki so jih prej tudi v enormnim količinah kupovali in v času največjega pomanjkanja polprevodnikov ustvarjali tudi pomanjkanje končnih izdelkov ter napihovali cene v nebo.

Zdaj se dogaja troje. Povpraševanja po karticah je bistveno manj, ker jih rudarji ne kupujejo, izboljšuje se situacija s čipi (zaradi manjšega povpraševanja na več koncih, ki je posledica inflacije in zato manj razpoložljivih prihodkov za »luksuz«), in na trgu je veliko rabljenih kartic. Vse to je prineslo konkreten padec cen. Po podatkih organizacije 3D Center, ki spremlja gibanje cen, so nekatere kartice (predvsem Radeon) že celo pod priporočeno ceno, druge (Geforce) pa kakšnih 10 do 20 odstotkov nad, medtem ko so bile še nedolgo tega tudi 2- ali celo 3-krat dražje od cene, ki jo sicer nastavi proizvajalec. Tako se kartice Radeon 6600 (v Nemčiji in še nekaterih državah) gibljejo med 300 in 400 evri, Radeon 6600 XT med 400 in malo več kot 500 evri, Geforce RTX 3060 se da najti za malo več kot 400 evrov, Geforce RTX 3060 Ti pa za približno 550 do 650 evrov.

Tudi na drugih področjih se skoraj zagotovo lahko nadejamo kakšne razprodaje, preden bodo proizvajalci za naslednjo generacijo prilagodili predvidene količine in nedvomno tudi cene. Po poročanju portala The Elec, je Samsung bistveno zmanjšal proizvodnjo telefonov in naročil različnih sestavnih delov, medtem ko ima menda v skladiščih kar 50 milijonov še neprodanih mobilnikov, predvsem serije Galaxy A, ki se letos zdi manj konkurenčna kot lani. Ne bi bil presenečen, če je podobno še pri kateri znamki, kajti Xiaomi denimo letos ne raste, pa tudi prodaja telefonov v splošnem pada, enako prenosnikov in česa drugega.

Ob sproščanju proizvodnih linij bo na vrsto končno prišla tudi avtomobilska industrija, vendar tam glede na bistveno dražje materiale in višje stroške (zaradi energentov, plačnih pritiskov, itd) vsaj kratkoročno ne gre pričakovati padca cen, ki so v zadnjem letu konkretno zrasle. Kaj se bo dogajalo prihodnje leto in naprej, pa najbrž ne zna z gotovostjo napovedati nihče.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Kako iz zagate po 13. oktobru?
• 
  Buzz »popravljen« in s štirikolesnim pogonom!
• 
  Nehajte sanjati o vodiku in trajnostnih gorivih!
• 
  To je kamera, ki cilja na en sam popoln posnetek
• 
  SPREGLEDANO: Zabaven in tudi, temu ni moč oporekati, na trenutke TRAPAST

The post Nekaj svetlikanja v vsesplošno obupni situaciji appeared first on Tehnozvezdje.

Nova linija z arhitekturo RDNA 2 na začetku obsega tri grafične procesorje oz. »kartice«. Na vrhu je RX 6800M s 40 »pospeševalniki« za izris grafike in svetlobnih učinkov in 12 GB pomnilnika. Pod njim pa sta še RX 6700M in vstopni RX 6600M. Prvi ima 36 procesorskih enot in 10 GB pomnilnika, drugi pa 28 enot in 8 GB. Vsi podpirajo napredno tehnologijo senčenja in izrisovanja svetlobe Ray tracing, poleg tega pa uvajajo še FidelityFX Super Resolution (FSR). To je ustreznica Nvidijini tehnologiji DLSS, pomeni pa povečevanje ločljivosti z uporabo umetne inteligence (»upscaling«). V praksi tako procesor v igri vzame nižjo izvorno ločljivost in jo prilagodi, da izgleda dovolj dobro tudi na cilji ločljivosti monitorja (denimo iz 1080p na 1440p ali iz slednje na 4K). S tem seveda igra teče s precej več sličicami na sekundo (razlika je lahko do 2,5-kratna) kot bi pri »pravi« ločljivosti.

Po prvih testih je RX 6800M zmogljivostno nad Geforce RTX 3070 in le malo pod RTX 3080 (s podobno močjo, kajti Nvidia za svoje čipe omogoča veliko različnih nastavitev, koliko W lahko porabijo), pri čemer naj bi bili prenosniki s to »kartico« približno 150 evrov cenejši od tistih z RTX 3070. Vprašanje pa je, kakšne količine čipov AMD sploh lahko pridobi iz proizvodnje – verjetno pri tajvanskem TSMC – in koliko proizvajalcev prenosnikov bo uspel že letos prepričati, da vgradijo to novost v svoje modele.

Medtem je Nvidia pripravila dve novi možnosti za grafične kartice, namenjene namiznim računalnikom. To sta RTX 3080 Ti in RTX 3070 Ti. Kot bi lahko razbrali že iz imena, sta nekoliko zmogljivejši od RTX 3080 in RTX 3070 brez dodatka Ti.

V bistvu pa gre za poskus, kako od že tako obupanih igričarjev izvleči še nekaj dodatnih evrov. Vemo, da zalog in konstantnih dobav ni že vse od predstavitve prvih kartic iz serije 30 lani jeseni in da so cene nenormalno poskočile, tudi za kartice prejšnjih generacij. Procesorske rezine, ki ne prestanejo preizkusa, da bi postale RTX 3090 z vrha Nvidijine ponudbe, a niso prav daleč, bodo po novem RTX 3080 Ti, namesto da bi bili cenejši RTX 3080. Podobno je z RTX 3070 Ti, ki jih prav tako ne bodo izdelovali namensko, bodo za ta izdelek označili tiste, ki ne bodo dovolj zanesljivi za višjo oznako. Gre torej za vmesno stopničko, ki omogoča dodaten zaslužek, poleg tega pa vnaša še več zmede v že tako pretirano razdrobljeno ponudbo in otežuje izbiro. Celo v »običajnih« razmerah, kaj šele zdaj.  

Naslovna fotografija: AMD 

The post Nvidia dodatno ožema igričarje, AMD bi jo lahko prisilil v pocenitve (če bodo dobave) appeared first on Tehnozvezdje.

Kartice kot so Geforce RTX 3080, RTX 370 in RTX 3060 Ti v namiznih računalnikih predstavljajo 50- in več odstotni skok glede na RTX 2080 (Super) in ostale predhodnice. Kar pa ne gre samo na račun izboljšane arhitekture procesorjev, ampak tudi na račun bistveno višje porabe, ki za seboj potegne nujnost večjega (in glasnejšega) hladilnega sistema. Če so imele prejšnje Nvidijine kartice z arhitekturo Turing normno porabo nekje med 170 in 250W, gredo nove z arhitekturo Ampere do 350W. Prej je bil za marsikateri sistem dovolj 500W napajalnik, 650W je zadoščalo za bolj ali manj vse potrebe, zdaj pa se je že bolj varno odločiti za 750-vatnega. Črpanje dodatne energije pa se seveda pozna pri zmogljivostih. In ker je v velikih namiznih ohišjih mogoče imeti večje kartice z večjimi ventilatorji, kakšnega problema ni.

Kot so ugotavljali na portalu Notebook Check, pa prenosniki z novo generacijo čipov Geforce ne prinašajo niti približno tako velikega skoka. V povprečju ta predstavlja le nekje med 10 in 15 odstotkov, kar je povsem običajno za procesorje. Glede na obliko, debelino in način hlajenja teh računalnikov, je težko zagotavljati več kot 150W za grafični čip, običajno še manj. Z drugimi besedami – moč se tam ni spremenila, ker se zaradi fizičnim omejitev ohišij ne more, in tako so tudi zmogljivosti na zelo podobni ravni.

Nvidia pa je s serijo RTX 30 tudi ukinila označevanje Max-Q, ki je kupcu povedalo, da kupuje prenosnik z manj zmogljivo grafiko. Po novem so bile vse izvedbe označene enako, zgolj z osnovnim imenom, denimo Geforce RTX 3060. Vendar po pritožbah igričarjev in medijev Nvidia zdaj od proizvajalcev prenosnikov zahteva, da za vsak model na spletni strani označijo, s kakšno močjo lahko deluje grafični čip. Za nekaj orientacije pa si lahko pogledaš tabelo, ki so jo pripravili na portalu Tom’s Hardware, kjer je bolj jasno razvidno, koliko vatov pri posamezni seriji predstavlja Max-Q in koliko »pravo« stvar. Poenostavljeno povedano ima bolj ali manj vse pod 100W omejene zmogljivosti, a so tudi znotraj tega variacije in predvsem je treba med seboj primerjati različne modele, med katerimi izbiraš.

Naslovna fotografija: Nvidia

The post V prenosnikih pač ne gre čez fizične omejitve appeared first on Tehnozvezdje.

Zanimivo je, da se je Intelu ob vsem zavlačevanju in težavah s prehodom na naslednje zmanjšanje razmaka med osnovnimi elementi na vezju poklopilo spajanje dveh desetic. Procesorji z desetimi nanometri bodo predstavljali deseto generacije družine Core. Podjetje je sicer lani že izdalo enega predstavnika prejšnje generacije z 10 nm, vendar ta ni bil namenjen prenosnikom ali namiznim računalnikom, ki jih srečujemo vsak dan. Pri novi generaciji so najprej na vrsti procesorji za najbolj pogoste prenosnike, zmogljivejši, tako »mobilni« kot namizni, ter ultravarčni pa pridejo na vrsto kasneje. Prvi primerki, na voljo bodo kot i3, i5 in i7, bodo največ štirijedrni (verjetno i3 tudi dvojedrni) in z osmimi programskimi nitmi ter maksimalnim taktom 4,1 GHz ter grafičnim taktom 1,1 GHz. Vgrajena pa bo tudi podpora za protokol prenosa podatkov Thunderbolt 3 s štirimi »stezami«, kar pomeni do 40 Gb/s. Procesorji bodo na voljo v treh izvedbah tipične porabe – 9 W, 15 W in 28 W. Prva bo verjetno imela oznako Y, drugi dve pa U, tako kot doslej. Najpogosteje se proizvajalci odločajo za srednjo možnost, nekateri, ki želijo več zmogljivosti in lahko zagotovijo ustrezno hlajenje, pa za 28 W. Konkretnih oznak procesorjev še ni, a verjetno bodo v slogu i5-10210U.

Glavno vprašane je seveda, kaj je Intelu uspelo pridobiti s prehodom na manjše razdalje in s tem tudi manjša jedra, ki naj bi se v teoriji manj segrevala. Hitrostno, kot vse kaže, vsaj pri teh prvih procesorjih ne bo bistvenega prirastka. Mogoče kakšnih deset odstotkov glede na prejšnjo generacijo. Zato najbrž ne bo treba  nujno čakati na nove modele ali se odpovedati nakupu prenosnika s procesorjem osme oz. devete generacije Core. Razen za specifične potrebe in želje.

Novi čipi namreč prinašajo določene prednosti na drugih področjih. Predvsem grafičnem, kjer bi bila lahko pohitritev tudi dvakratna. Kar je v navezi z izboljšanim zapisovanjem videa odlična novica za tiste, ki na prenosnikih montirajo video in opravljajo drugo resno delo, še vedno pa verjetno malo premalo za prave igričarje. Veliko hitreje naj bi se izvajale aplikacije, zasnovane na umetni inteligenci, in v procesorju je že osnova za povezovanje v brezžična omrežja po najnovejšem standardu Wi-Fi 6. Precej megleno so v Intelu predstavili pridobitve glede trajanja baterije, saj so zgolj navedli, da bi prenosniki lahko omogočali do 16 ur gledanja videa in 9 ur ali več »običajnega« dela. Kar pa je približno tako, kot če bi dejal, da avto lahko porabi od šest do devet litrov bencina na sto km. Na kratko – ne pričakujem velikih sprememb glede avtonomije, drugače bi jih Intel zelo na glas razglašal. Obljubili pa so, da se bodo računalniki iz spanja zbujali v manj kot eni sekundi.

Glede na to, da sta Thunderbolt 3 in Wi-Fi 6 vgrajena na sam procesor, vsaj krmilniki zanju, bi lahko to pomenilo večjo penetracijo prenosnikov s tovrstnimi zmožnostmi. Toda proizvajalci bodo morali še vedno dodati določene čipe in komponente za ti dve funkcionalnosti in prav lahko si predstavljam, da se pri mnogih modelih zaradi zasledovanja čim nižje cene za dejansko podporo enemu ali drugemu standardu ne bodo odločili.

Tako vsaj po prvih informacijah kaže, da je Intel vendarle izvedel prehod na 10 nm bolj zaradi imidža kot zato, ker bi lahko z njim ponudil resen napredek. Toda pustimo se presenetiti, morda bodo prenosniki z novimi procesorji kot celota vseeno bistveno boljši od zdajšnjih, ki večino opisanega že lahko premorejo, a ne tako dobro integrirano in optimizirano.

Fotografiji: Intel

The post Intel gre končno na 10 nm, prave koristi še niso vidne appeared first on Tehnozvezdje.