Pri Telekomu Slovenije megabajt prenosa podatkov v Združenem kraljestvu po izstopu slednjega iz Evropske unije (»brexitu«) stane 0,49 centa. Telemach po novem zaračunava en cent in A1 Slovenija 8,90 evrov. V primerjavi s Telemachom je to 890-krat več, glede na Telekomovo pa je cena kar 1816-krat višja. Še malo dražji je HoT z 11 evri na megabajt (v omrežju večine operaterjev, razen Vodafona, kjer je cena 4 evre), kar pomeni 2245-krat več od najcenejšega operaterja.

Pri Telemachu tako 1 GB nanese 10,24 evrov, pri Telekomu toliko podatkov stane 5,02 evrov. V praksi najbrž nekoliko več zaradi obračunskih intervalov, toda obe ceni sta dovolj »normalni«, da uporabniku niti ni treba vklapljati dodatnih opcij, čeprav jih operaterja ponujata, ali sploh izklopiti prenosa podatkov in se zanašati zgolj na brezžična omrežja Wi-Fi ter delovanje brez povezave (denimo z zemljevidi, prenesenimi v pomnilnik telefona). Pri drugih dveh operaterjih in tudi pri T-2, kjer megabajt stane 8,50 evrov, je brez zakupa dodatne opcije res najbolje vse skupaj izključiti, saj bi sicer takoj prišli na postavljeni limit 60 evrov. A1 ima v večini paketov opcijo za prenos gigabajta podatkov na dan za 10 evrov, ki se vklopi samodejno, ponuja pa še opcijo za 5 evrov, ki vključuje klice, kratka sporočila in 500 MB podatkov.  

Vendar ni namen tega članka iskati najbolj ugodne možnosti komunikacije in pretakanja bitov v Veliki Britaniji, tudi ne kritiziranje posameznih operaterjev s tisočkrat višjimi (osnovnimi) cenami od preostalih. Hočem samo pokazati na operatersko miselnost, ki se skozi leta in desetletja prav nič ne spreminja. Take cene, kot so jih zdaj (znova) postavili A1, HoT in T-2, smo poznali in plačevali, preden je Evropska unija operaterjem postavila najvišji cenovni nivo tudi za prenos podatkov, potem ko je to že prej storila za klice in sms-e. In seveda že ves ta čas ostajajo za gostovanje zunaj EU. Malo sem razočaran, da se določeni ponudniki mirno vrnejo za 15 in več let nazaj, kot da prenašanje megabajtov (!!!) še vedno poteka po počasnih povezavah in je ekstremno drago, nisem pa nad tem prav nič presenečen.

Če kaj, je to neposreden dokaz, da operaterji brez uredb ali direktiv, ki jih dejansko prisilijo v pocenitve, ne bi nikoli znižali cen roaminga. Pa tudi, da izjemno radi puščajo stvari (ponudbo) take, kot so (od nekdaj), zraven pa prodajajo različne pakete, ki te osnovne cene znižajo za red velikosti. Tako potem izpadejo neizmerno velikodušni, ker opcija je vendar izjemna ponudba v primerjavi s tem, »kar za gostovanje zaračunava tuji operater.« Ob tem seveda zamolčijo, da tudi sami zaračunavajo enako, ko uporabniki tujih operaterjev gostujejo pri njih. In da se na cenah čisto nič ne pozna niti v primeru operaterjev po različnih državah v lastništvu iste multinacionalke. Igra lahko traja, dokler vanjo ne poseže taka ali drugačna regulacija. In ko ta ne velja več, je mogoče obuditi staro zgodbo in znova nekaj dodatnega zaslužiti na račun nepazljivih uporabnikov.

• 
  Po toči nima smisla zvoniti
• 
  Preprosto omreževanje brez velikih naložb
• 
  Renault 4 Iconic: S Katro do Malinske in nazaj brez postanka za polnjenje
• 
  TerraMow V1000: »Kapibara« mi je pojedla vso travo!
• 
  NEDELJSKI NASVET: Glede baterij s trdnim elektrolitom si je treba naliti čistega vina!

The post Tisočkratna razlika v ceni iste storitve appeared first on Tehnozvezdje.

Kot vemo, je Evropski komisiji najprej uspelo z omejitvijo cen roaminga, nato pa je l. 2017 prišla »popolna ukinitev.« To sicer ne drži v celoti, kajti določena doplačila oz. pribitki še naprej obstajajo, vendar jih velika večina uporabnikov le redko plača. Ta regulacija bi se iztekla 30. junija 2022, čez dobre pol leta. Zato se je z dogovorom o novi že malo mudilo, saj morajo zdaj institucije zdaj pripraviti besedilo uredbe in parlament mora o njej glasovati. O tem, da bo potrjena, verjetno ni nobenega dvoma. Bistvo dogovora je, da pravila ostajajo enaka. Telefonski pogovori in kratka spročila imajo v tujini enako ceno kot doma, kar v praksi pomeni, da zanje ne plačujemo dodatno, ker izkoriščamo količine iz naročniškega paketa ali po identični ceni dobroimetje na računu. Prenos podatkov in večpredstavnostna sporočila so prav tako brez doplačila do meje, ki jo določa znesek naročnine (koliko GB po veljavni veleprodajni ceni gre v ta znesek, pomnoženo z dve).

Novost bo zapoved operaterjem, da morajo pri prenosu podatkov oz. dostopu do interneta ponujati enako hitrost, kot so je uporabniki deležni v njihovem domačem omrežju. S pripisom, »v kolikor to omrežje dopušča,« kar verjetno operaterjem daje nekaj manevrskega prostora za tako in drugačno telovadbo. Toda v osnovi se ne bi smelo dogajati, kar zdaj ni bilo tako redko, da smo bili v tujini deležni bistveno slabše kakovosti, denimo povezovanja v omrežje 3G ali celo 2G namesto v LTE (in zdaj morda že v 5G), kot smo navajeni doma.

Ta čas je pribitek za 1 GB prenosa podatkov še pri 3,66 evrih. Z novim letom se znižuje na 3,05 evra, kajti tudi veleprodajna cena se zniža na 2,50 evra. Ta bo veljala do konca zdajšnje regulacije, torej do 30. junija prihodnje leto. Dogovor predvideva, da bi nova desetletna regulacija na začetku postavila ceno gigabajta na dva evra (k temu je treba prišteti še davek), se pravi s prvim julijem. Nato bi se postopno zniževala do enega evra v l. 2027.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

• 
  Po toči nima smisla zvoniti
• 
  Preprosto omreževanje brez velikih naložb
• 
  Renault 4 Iconic: S Katro do Malinske in nazaj brez postanka za polnjenje
• 
  TerraMow V1000: »Kapibara« mi je pojedla vso travo!
• 
  NEDELJSKI NASVET: Glede baterij s trdnim elektrolitom si je treba naliti čistega vina!

The post Cene roaminga enake domačim vsaj še naslednjih deset let appeared first on Tehnozvezdje.

Tako zdaj 1 GB prenosa podatkov za 34 držav, ki niso del evropske povezave, dobivajo tudi naročniki na pakete Svobodni. Vsi, ki so že zdaj, ali se bodo nanje naročili do konca junija (velja tudi menjave paketa pri obstoječih naročnikih). Vsem bo dodatek v naročniških paketih veljal najmanj do konca septembra 2020, torej dobri dve leti. Kaj bo po tem datumu, v A1 še niso sklenili. Se pa lahko do takrat marsikaj zgodi in zato je verjetno še malo prezgodaj razmišljati o takratnih ponudbah mobilne telefonije. V teh 34 državah ima A1 po enega ali dva operaterja, kamor se lahko uporabniki povežejo za izkoriščanje teh vključene količine. Sistem načeloma sam poskrbi, da gre naročnik k pravemu operaterju, da pri njem tudi ostane, pa je mogoče bolje ročno izbrati omrežje.

Ni pa to edina obogatitev paketov Svobodni. Navsezadnje je lahko enako, kot je za nekatere skoraj od Boga poslana, za druge povsem irelevantna, saj nikoli ne prestopijo meja katere koli od teh držav. Tudi domačih količin prenosa podatkov bo več. Jih skoraj mora biti, ker sta jih pred A1 povečala že Telekom Slovenije in Telemach in tako vsaj v primerjalnih tabelah ponudba ne bi več izgledala pretirano seksi. Tako osnovni od teh svežnjev, Svobodni 30 GB (prej Svobodni 20 GB) za 21 evrov na mesec vsebuje, kot že ime pove, 30 gigabajtov prenosa podatkov. Od teh jih je šest gigabajtov mogoče izkoristiti v državah EU. Nadalje potem paketi prinašajo 50, 80 in 120 GB, v roamingu pa osem, deset in dvanajst gigabajtov. Domače količine so za deset ali dvajset giga večje kot prej. Po doseženi količini se uporabniku samodejno vključi opcija za dodatnih 250 MB, ki stane dva evra in tako največ petkrat v enem mesecu, nato se prenos podatkov upočasni na 64 kb/s. Lahko pa se naročnik tem dodatnim megabajtom tudi odpove.

Še tretja novost pa sta nova cenejša paketa Svobodni mikro in Svobodni mini. Ta dva nimata neomejenih klicev in sms-ov/mms-ov, temveč po tisoč ali tri tisoč vsakega. In pa gigabajt ali tri gigabajte prenosa podatkov. Za 12 oz. 15 evrov. Dodatek za ne-EU tu odpade. Morda se v primerjavi s kakšnim Telemachom ali Hoferjem to ne zdi najbolj konkurenčna izbira, toda v A1 so prepričani, da so pri njih še druge dobrobiti in da ne gre vsega gledati skozi ceno. Med temi omenjajo denimo hitrost omrežja, pomoč uporabnikom, naročniški model in še kaj.

Podražitvam tako sledi cikel obogatitev naročniških paketov in glede na to, da bo verjetno naslednja sprememba kakšno novo višanje cen, je tako dodajanje količin dobrodošlo. Še ta mesec naj bi Telekom Slovenije predstavil tudi novo podobo in ponudbo Izimobila.

The post Več gigabajtov, tudi zunaj EU, pri A1 appeared first on Tehnozvezdje.

Telekom Slovenije, ki je spremembe čisto resno napovedal za prvi april, sicer tokrat ni zvišal cen – to je storil že pred nekaj meseci – je pa znižal količine, ki jih lahko naročniki brez doplačila izkoristijo v roamingu znotraj EU. V bistvu je prešel na toliko gigabajtov, kolikor jih po evropski uredbi uporabnikom pripada. A1 pa je za 3. april napovedal podražitev vseh naročniških paketov za en evro, paketa A1 Orto Tripster+ pa za dva evra, a bo pri slednjem tudi zvišal količino »domačih« gigabajtov z osem na dvajset. Poleg tega bo dražji tudi dodatni zakup prenosa podatkov. Naročnik bo za en gigabajt (po preseženi količini v paketu) moral plačati pet evrov, ne več tri evre.

Medtem ko Telekom svojih podražitev in brkljanja po paketih nikoli ne komentira, ampak samo objavi spremembe, so v A1 nekoliko bolj odkriti. V sms-ih, ki so jih poslali, naročnikom, so zapisali:

Od junija lani vam omogočamo brezskrbno uporabo mobilnih storitev v EU/EGP. Zaradi rasti stroškov mobilnega gostovanja v teh državah bomo 3. 4. 2018 zvišali mesečno naročnino mobilnih paketov za en evro.

Na spletu pa so bili še nekoliko bolj podrobni. Omenili so, da se je v tem času »količina prenosa podatkov med gostovanjem pri uporabnikih A1 povečala za šestkrat.« In da pričakujejo nadaljnje povečevanje. Nenazadnje letos stopa v veljavo odprava zemljepisnih omejitev za pretočni video. Prav lahko se zgodi, da je to šele prva v nizu podražitev. Veleprodajne cene, torej zneski, ki jih operaterji lahko zaračunavajo eden drugemu, se resda vsako leto znižujejo – trenutno znaša šest evrov brez DDV na gigabajt. Toda s tem se povečuje tudi količina, ki jo uporabnik lahko brez dodatnih stroškov porabi v tujini. Če bi operaterji že osnovi pristali na bistveno nižje veleprodajne cene, bi bili tudi njihov stroški nižji. Toda s tem bi se prehitro znižale tudi marže (EBITDA), kar bi bilo težko pojasniti delničarjem, mnogi najmočnejši operaterji pa so tudi neto »prejemniki« roaminga. Torej več ljudi gostuje pri njih kot njihovih uporabnikov gostuje drugje. Za slovenske operaterje velja ravno obratno. Slovenci veliko hodimo v tujino, turisti, še posebej poslovni, pa v Sloveniji niso tako zelo številčni.

The post Sprostitev roaminga že vpliva na strukturo naročniških paketov in viša cene appeared first on Tehnozvezdje.

Z novim letom se medoperaterska cena gigabajta prenesenih podatkov zniža s 7,7 na šest evrov (brez davka), kar pomeni, da bodo uporabniki deležni večjih količin, ki jih lahko brez doplačila prenesejo v tujini. Razen če imajo naročniški paket, ki že zdaj dopušča bogatejši prenos podatkov od t. i. poštene uporabe. Za te naročnike bo vse ostalo enako. Primeri takih paketov so denimo Telekomovi Dostopni z 20 GB prenosa podatkov v EU in Svobodni pri A1, kjer se količine gibljejo od šest do 12 GB. Večina ostalih pa se bo razveselila od približno pol do več kot enega gigabajta prirasta. Koliko točno, je razvidno iz tabele, sicer pa si lahko količino preprosto izračunaš tako, da svojo mesečno naročnino (znesek na računu) pomnožiš z dve in deliš z veleprodajno ceno prenosa podatkov z vračunanim DDV-jem, kar za leto 2018 pomeni 7,32 evrov.

Že zdaj, ko sta bila v najcenejših paketih oz. tarifah za tujino na voljo dobra dva gigabajta, v dražjih pa trije ali štirje, so po podatkih operaterjev uporabnikom zavore popustile. Kar se v prejšnji regulaciji gostovanja ni in ni zgodilo. Celo za klice ne, čeprav so bili tudi ti nazadnje že precej poceni. A zdaj so »zastonj«, česar so se ljudje hitro navadili. Pa tudi gledanja youtuba in še česa na plaži. Tako je količina prenesenih podatkov poskočila. Ni se podvojila ali potrojila, ampak je zrasla za sedem- ali celo desetkrat. Kar po svoje ni presenetljivo, saj smo prej za megabajte, ne gigabajte, še vedno doplačevali večevrske zneske. Zunaj EU jih še zdaj (še višje) in tudi z določenimi znižanji prihodnje leto, denimo pri Telemachu, bodo cene še vedno nesorazmerno višje od tistih znotraj evropske povezave. Kot so denimo tudi za klice iz Slovenije v tujino.

Pri prenosu podatkov v EU pa ne smemo pozabiti, da pomladi začnejo veljati pravila o koncu zemljepisnega blokiranja. Tako bodo morale biti naročnikom kjer koli v Evropi na voljo storitve videa in glasbe, ki jih plačujejo. Tako bi utegnila mobilna televizija še dodatno povečati pretok bitov po omrežjih in povzročiti nekaj dodatnih stroškov operaterjem. A ti so si pretežno krivi sami. Prvič zato, ker dolgo niso želeli spustiti cen in so se tem dovolj razjezili evropsko komisijo, da je udejanjila trdo regulacijo. Mehka pač ne bi zalegla. In drugič, ker so v lanskih pogajanjih o veleprodajnih cenah vztrajali na visokih nivojih, čeprav to zdaj vsem, ki niso v turistično pomembnih državah, prinaša višje stroške. A prevladajo po navadi interesi velikih in strah pred preveč sunkovitim upadom finančnih kazalnikov (EBITDA, denimo).

The post Novo leto prinaša več gigabajtov v roamingu appeared first on Tehnozvezdje.

Nazadnje je sicer vodilni operater hitro razpustil prevzeta. Debitel ni obstal niti kot del ponudbe, kaj šele kot kolikor toliko samostojna znamka. To niti ni presenetljivo, glede na licenciranje nemške znamke, ki najbrž res ni imelo več nikakršnega smisla. Toda znamka Izimobil je vseeno drugačna, Telekomu pa manjka nekaj v tem delu ponudbe, ki stavi na enostavnost, mladostno podobo, prilagojenost navdušencem nad tehnologijami in cenovno atraktivnost. A1 ima Bob, vzniknil je HoT, zdaj pa bi lahko še Telekom vzpostavil nekaj podobno kulskega in za konkurenco motečega, kot je uspelo navezi Ventocom – Hofer.

Najbolj enostavna in tudi verjetna pot je najprej pustiti stvari take, kakršne so, nato pa sčasoma prestaviti uporabnike na lastno ponudbo (Mobi ali kar koli že) in se prenehati ukvarjati s kupljenim. Enako kot pri Debitelu. Mislim, pa da obstaja še druga, precej bolj intrigantna. Ta pa je, da se Telekom dejansko ukvarja z Izijem in ga razvija naprej. Tu so tri področja, vključno s predlogi poimenovanja storitev, ki bi jih vodilni operater lahko »odkril« po tem prevzemu in jih prodajal pod to (recimo temu) samostojno znamko, ne da bi s tem pretirano posegal v svoj osnovni posel.

IziNet

Telekom že ponuja nekakšen zakup mobilnega interneta za krajše ali daljše obdobje, ki ga bo z novim letom podražil, pa že doslej ni bil niti blizu atraktivnega. Toda dalo bi se kaj prodati tistim, ki občasno potrebujejo dodatno količino prenosa podatkov, denimo za na vikend, za delovni dan ali teden zunaj domačega okolja ali pisarne, za dodaten dostop do interneta, če primarni »pade«, ali pa kar tako. Ustrezna količina kombinirana s primerno, še bolje pa privlačno ceno, bi verjetno koga zanimala. Navsezadnje tudi LTE-jevski mesečni zakup za množice (ne samo za naročnike na območjih brez fiksnega širokopasovnega interneta) Telekomu še vedno manjka.

IziTV

Fiksni televizijski paketi se spreminjajo v frankensteinovske pošasti. Iz dobrih namenov smo prišli na številčno razbohotenost in cenovno pretiravanje. Prostor za nekaj cenejšega, bolj preglednega, inovativnega, nevezanega na obtelevizorske škatle obstaja. Telekom bi lahko za to storitev preimenoval svoj Tvin, ga prilagodil še za pametne televizorje (vsaj za androidne to ne bi smelo biti problem) in mogoče še kakšno platformo, mu dodal podporo za chromecast ter ga ponudil kot alternativo IP TV in Box-u. Nekaj takega, česar z A1 Now noče ali ne zna A1. Če bi naročnik lahko izbral 20 programov (HD) izmed nabora denimo 50-ih, plačal kakšnih 10 ali 15 evrov na mesec in to prek aplikacije gledal na kateri koli napravi, bi marsikdo zagotovo dvignil obrv.

IziGost

Po uveljavitvi evropske uredbe imamo skoraj brezplačno gostovanje po celotni Evropski uniji, zunaj nje pa smo večinoma še vedno na oderuških cenah. Deset evrov za megabajt? Lepo vas prosim! Nekoč je A1 ponujal pakete z vključenim gigabajtom podatkov v več kot 60 državah, a tega nikoli ni prenesel iz mladinskega segmenta v množičnega, pa tudi zdi se, da se od tega koncepta vse bolj distancira. Operater, ki bo prvi ponudil atraktivne zakupe za ZDA, Kitajsko, Švico, Srbijo, Rusijo, Tajsko in še kakšno državo, kamor Slovenci pogosto potujejo, bo zagotovo pritegnil nove uporabnike. Če je to predplačniški ponudnik, nič narobe, mogoče še bolje. Kupim simko, ko jo rabim, in vključim tiste opcije, ki mi v določenem trenutku pridejo prav. V tujini zlahka zdržim z drugo številko, mogoče tudi samo s prenosom podatkov. In dodatnega telefona res ni težko dobiti ali pa je že tako ali tako v predalu.

Najbrž se da inovirati še kaj, če se hoče. Lepo prosim, Telekom, ne izpusti te priložnosti. Če pa si zgornje ideje sposodi kakšen drug operater ali v nekaj podobnega nadgradi svoje obstoječe storitve, pa tudi ne bom prav nič protestiral.

***

Naslovna fotografija: Jan Vašek, Jeshoots

The post Telekom, ne zapravi priložnosti z Izijem! appeared first on Tehnozvezdje.

Prenos podatkov v tujini – znotraj EU in EGP, seveda – bo le pri redkih operaterjih enak domačemu, brez dodatnih stroškov. V Sloveniji pri A1, ki bo naročnikom dal prosto izbiro, kje bodo porabili svoje zakupljene mega- oz. gigabajte. Ostali operaterji večinoma uveljavljajo načelo poštene uporabe, pri katerem velja omejitev, kolikšen del količine je mogoče brez doplačil prenesti zunaj domačega omrežja. Operater bi moral vsakemu uporabniku sporočiti, kakšno količino ima na voljo, vsak pa si jo lahko izračuna tudi sam.

Formula gre uradno takole: Ceno naročniškega paketa brez DDV-ja se deli z veleprodajno ceno gigabajta prenosa podatkov in pomnoži z dve. Poenostavljeno pa lahko rečemo, da dejansko ceno naročnine delimo 4,697. Ta enačba velja do konca leta, potem se bo delitelj spremenil, saj se bo spremenila veleprodajna cena gigabajta prenosa podatkov. Tako zdaj naročnina za 15 evrov prinaša 3,19 GB v tujini, 20-evrski paket pa 4,25 GB, ne glede na to, koliko gigabajtov je sicer vključenih. Ko presežeš »pošteno« količino, vsak megabajt plačaš po ceni iz uredbe. Kako se bo ta spreminjala in kako bo to vplivalo na izračune, si lahko pogledaš v tabeli. Preračunavanje je brezpredmetno pri A1 (v celoti) in še kakšnem paketu pri drugih operaterjih, drugače pa je te številke fino imeti v glavi.

[infogram id=”roaming-758707855″ prefix=”E5S”]

Dobro, zdaj vemo, koliko gigabajtov je na voljo brez doplačevanja. Ampak, kako spremljati in predvidevati porabo? Vsi operaterji imajo t. i. samooskrbne (self-care) portale in aplikacije, ki imajo po navadi v imenu moj (Moj A1, …). Tam je mogoče pogledati podatke, kot jih ima operater. A ti mogoče niso povsem ažurni, saj od tujega operaterja lahko prihajajo z rahlim zamikom. Podatke, a ne povsem natančne, si lahko ogledaš tudi v nastavitvah telefona (povezave – poraba podatkov). Vsaj za orientacijo so v redu. Poleg tega pa te mora operater obvestiti, ko prilezeš ali pritečeš na 80 odstotkov porabe in potem še enkrat, ko  si na stotih odstotkih. Zato lahko med intenzivnih gledanjem Youtuba ali Netflixa pričakuješ kakšen sms svojega operaterja.

Največ megabajtov se kajpak nabere z videom. Deset minut Youtuba v polni visoki razločljivosti lahno nanese tudi 200 MB. Znižanje na običajni HD to zmanjša za tretjino ali celo polovico. Tudi Netflix v nastavitvah daje podobne ocene. V visoki kakovosti ena ura vsebine požre gigabajt podatkov. Srednja kakovost to prepolovi na pol gigabajta, nizka pa še dodatno na 250 MB. Glasba je seveda precej manj požrešna. Album pri najvišji kakovosti datotek mp3 ali aac zasede do sto megabajtov, večinoma pa jih bo za uro godbe na Deezerju ali drugi storitvi dovolj že kakšnih petdeset.

Za družabna omrežja in brskanje po spletu danes seveda porabimo več megabajtov kot še pred nekaj leti, ker je vse skupaj postalo precej bolj slikovito. Pa vseeno to še niso pretirano visoke številke. Tudi z veliko brskanja in objavljanja ter zraven še pregledovanja e-pošte prideš kvečjemu na sto ali dvesto megabajtov na dan. Vsekakor se tu še vedno pogovarjamo o posameznih megabajtih, še posebej na telefonih, kjer je vse skupaj nekoliko bolj stisnjeno. Še manj požrešni so zemljevidi, kajti tam je osnovna obračunska enota kilobajt. Če ti operater dovoli porabiti celotno domačo kvoto se ti sploh ni treba obremenjevati, drugače pa se bo po dnevu ali dveh na morju ali potovanju že dalo oceniti, če bodo tisti trije gigabajti zadosti.

Vseeno pa bodi pozoren, da telefon ne prenašal kakšnih nadgradenj (sistema ali aplikacij), kajti to pa so lahko velike številke. Ni malo aplikacij, ki silijo proti stotim megabajtom ali že čez, sistemska nadgradnja je tipično velika nekaj sto megabajtov in to potem lahko hitro zapolni kvoto. Nastavljeno imej tako, da se te stvari prenašajo samo v omrežjih wi-fi. Če te iz kakršnega koli razloga zaskrbi, lahko v nastavitvah telefona izključiš prenos podatkov v gostovanju, lahko pa tudi prenos podatkov v mobilnem omrežju nasploh. Vendar ob kolikor toliko previdni uporabi za to niti ni potrebe.

V državah, kjer velja evropska uredba, je popolnoma vseeno, v katerem omrežju si. Prepusti izbiro telefonu ali se priključi na tistega z najboljšimi signalom oz. hitrostmi. Zunaj EU je treba biti bolj izbirčen.Za nekatere države operaterji ponujajo določene opcije ali že v naročnino vključene količine, ki so precej bolj ugodne od siceršnjih cen, ne veljajo pa nujno v vseh omrežjih. Zato je treba pogledati seznam operaterjev in telefon ročno nastaviti na pravo omrežje. Pa veselo pretakanje megabajtov v tujini!

The post Pri kakšnem operaterju brez skrbi, pri drugih preštevanje gigabajtov appeared first on Tehnozvezdje.

Operaterji si že zgodovinsko drug drugemu zaračunavajo, če prenašajo govor ali podatke med omrežji. Kar nazadnje plačamo končni uporabniki. Pri izletih v tujino smo bili nekoč navajeni izjemno visokih cen in še zdaj naletimo nanje, če odidemo izven Evropske unije. Ker pa so telekomunikacije regulirana panoga, tem podjetjem pogosto (a ne vedno) tako za domače kot za čezmejne storitve  neodvisne agencije ali politika določa najvišje dovoljene cene. In tako je pred enajstimi leti takratna evropska komisarka za informacijsko družbo in medije Viviane Reding z zvitimi argumenti predlagala uredbo o znižanju cen roaminga v EU, jo uspela skozi postopek spraviti v rekordnem času in poleti 2007 je začela veljati. Po desetletju zniževanja cen je prišel čas za dokončno ukinitev, ki pa ni popolna.

Od četrtka (15. junija) naprej bodo tako za klice kot za kratka sporočila veljale domače cene oz. v naročnino vključene količine. Vse minute, ki so zakupljene z naročnino, tudi če jih je neskončno, bo mogoče porabiti v tujini. Malo drugače pa bo pri prenosu podatkov. V osnovi bodo tudi tam veljale domače cene, vendar bodo operaterji lahko uveljavljali t. i. načelo poštene uporabe. To bo prišlo v poštev pri naročniških paketih z neomejenimi (takih v Sloveniji skoraj ni) ali bistveno večjimi količinami gigabajtov, kot bi jih uporabnik lahko kupil po veleprodajni ceni.

Realno bodo na začetku vsi paketi s tremi ali več gigabajti imeli omejitev, razen pri operaterjih, ki se bodo odločili drugače. Od slovenskih je tak A1, ki bo naročnikom brez dodatnih stroškov dovolil v tujini porabiti vse megabajte iz naročniških paketov. Sicer pa mora vsak uporabnik od svojega ponudnika dobiti obvestilo, koliko prenosa podatkov ima na voljo v tujini brez doplačila. Od te količine naprej se megabajti plačujejo po ceni, ki jo določa uredba. Do konca leta je ta 7,70 evrov plus DDV. Več o računanju, koliko mobilnega interneta imaš na voljo znotraj EU, smo že pisali, še en prispevek na to temo pa sledi prihodnji teden.

A tudi pri klicih ni popolne svobode. Ker so se že takoj pojavili strahovi, da bi preprodajalci množično ponujali kartice SIM (naročnine) iz držav, kjer so te precej cenejše, bodo lahko operaterji spremljali obnašanje uporabnikov. Kdor bo v štirih mesecih več kot pol časa preživel v tujini in tam porabil več kot pol v naročnino vključenih količin, bo od operaterja lahko dobil opozorilo in napoved zaračunavanja storitev (največ po veleprodajni ceni). Nato bo imel 14-dnevni pritožbeni rok, da pojasni, kako in kaj. Zadeve se bodo verjetno reševale individualno.

Kaj konkretno bodo glede tega počeli operaterji, bomo šele videli, prvi indici pa pravijo, da bodo najprej opazovali, kaj se bo dogajalo, in ukrepali šele, če bi zadeva eskalirala. Kdor bo na začasnem delu v tujini ali denimo na študentski izmenjavi, bo verjetno lahko svojemu ponudniku dokazal, da je upravičeno v tujini. Ali že vnaprej ali pa v pritožbenem roku. In izmenjave običajno ne trajajo dosti dlje od štirih ali petih mesecev, kolikor je dolg en semester. V vsakem primeru ni več konkretnega razloga za kupovanje kartice SIM v drugi državi. Razen mogoče za več prenosa podatkov.

Ta pravila veljajo v vseh državah članicah Evropske unije in še v treh državah evropskega gospodarskega prostora (EGP) – v Liechtensteinu, na Islandiji in na Norveškem. Povsod drugod imajo operaterji še vedno popolno svobodo za oblikovanje cen gostovanja. Za Slovence so še posebej pereče republike nekdanje skupne države. Hrvaška je v EU, vse ostale niso. Nekateri operaterji ponujajo določene opcije ali pakete s količinami za te države, kot je npr. Svobodni L pri A1 (za Srbijo in Makedonijo), drugi ne. V Evropi je oaza z visokimi cenami še Švica, na drugih celinah pa je gostovanje večinoma še dražje. Povsem svoje območje so tudi križarske ladje, tudi tam je treba biti pozoren na cene, ki so praviloma zelo visoke.

Še vedno velja, da morajo telekomunikacijska podjetja uporabnike obveščati, ne samo o cenah, ampak tudi o porabi. Ob dosegu 80-ih odstotkov mora naročnik dobiti sporočilo in ko doseže celotno mesečno kvoto, prav tako. Da se lahko odloči, ali bo storitve v tujini uporabljal naprej in jih dodatno plačal, ali bo izključil telefon. Ostaja tudi limit 60 evrov, načeloma nihče za gostovanje v EU in EGP ne bi smel dobiti višjega računa. Čeprav še vedno poslušam pripovedi, da se to dogaja.

V regulacijo ne sodijo niti klici iz Slovenije v tujino. A tudi tu nekateri operaterji v določenih paketih že ponujajo določeno količino vključenih minut, po navadi v iste države, kjer velja uredba. Za klice drugam je morda na voljo kakšna opcija ali pa se je treba sprijazniti s cenami, kakršne so. In iskati alternative.

Se torej po novem lahko sprostimo ali je treba še na kaj paziti? Znotraj EU oz. EGP ni pomembno, pri katerem operaterju gostuješ, uredba velja za vsa omrežja. Kličeš in esemesaš lahko brez skrbi, ker imaš zagotovo v paketu dovolj minut in sporočil. Za prenos podatkov pa se lahko popolnoma sprostiš samo pri tistih operaterjih, ki ne uveljavljajo poštene uporabe – do izpolnitve mesečne kvote. Pri drugih pa je treba biti malo oprezen, koliko megabajtov porablja nalaganje spletnih strani, osveževanje družabnih omrežij ali zemljevidi. Da ne govorim o glasbi in predvsem videu. Ampak o tem več v naslednjem članku o roamingu.

The post Koliko bo roaming v EU odslej brezskrben, bo odvisno od tvojega operaterja appeared first on Tehnozvezdje.

Te cene so bile še zadnji manjkajoči košček v sestavljanki roaminga, ki ga od 15. junija naprej v EU (skoraj) ne bo več. Veljalo bo načelo gostuj, kot doma. Kar bo pomenilo, da bomo tudi v tujini storitve uporabljali po enakih cenah oz. Da bomo izkoriščali količine za naročniškega paketa. Vendar pa do sinočnjega dogovora nismo vedeli, koliko podatkov bomo v tujini lahko prenesli brez doplačila. Začetna veleprodajna cena za gigabajt podatkov bo 7,70 evrov (brez DDV), ki bo nato vsako leto padla. S prvim januarjem 2018 na šest evrov, leta 2019 na 4,50 evre, 2020 na 3,50 evra, 2021 na tri evre in nazadnje na dva evra in pol z letom 2022. Prejšnji predlog je predvideval zniževanje od desetih do pet evrov, prvotni predlog evrospke komisije pa ceno 8,50 evrov v celotnem obdobju. Izpogajane cene so torej nižje in s tem boljše za potrošnike.

Zakaj? Zaradi formule, po kateri bodo operaterji izračunavali, kolikšna je “pravična” uporaba prenosa podatkov v tujini. Veljalo bo, da naročniko dobi takšno količino, ko bi jo bilo po veleprodajni ceni mogoče kupiti za mesečni znesek njegovega paketa, pomnoženo z dva. Ob naročnini 20 evrov na mesec bi torej uporabnik v tujini dobil nekaj več kot štiri gigabajte podatkov, za naslednji gigabajt pa bi doplačal 9,4 evre. Prihodnje leto seveda ustrezno manj, pa tudi vključena količina bo večja.

Veleprodajna cena minute klica je 3,2 centa, cena sms-a pa en cent. V evropski komisiji so se pohvalili, da s tem izpolnjujejo obljubo o koncu roaminga in prehajanju mejah brez dodatnih skrbi. Omenjeno načelo pravične uporabe pa še vedno zagotavlja, da za večino uporabnikov ne bodo privlačne naročnine operaterjev iz drugih držav, hkrati pa bo večina verjetno imela dovolj prenosa podatkov oz. Ga bo lahko za razumno ceno doplačala, če ga bo premalo. Seveda pa ostaja težava z visokimi cenami roaminga zunaj EU, pa tudi z vse višjimi cenami klicev in poslanih sporočil iz Slovenije v tujino.

The post Mozaik za odpravo roaminga je sestavljen appeared first on Tehnozvezdje.

V osnovi je vendarle obveljalo, da bomo lahko prebivalci držav članic Evropske uniji mobilne telefone po celotni Uniji uporabljali kot doma. Operaterji bodo morali možnost gostuj kot doma (angl. roam like at home) v svojih naročniških paketih in tudi predplačniških tarifah ponujati privzeto. Kot vedno, pa se hudič skriva v podrobnostih. Za klice in kratka sporočila naj ne bi bilo drobnega tiska. Zato pa bodo določene omejitve, pričakovano, pri prenosu podatkov.

V Evropski komisiji pojasnjujejo, da bi lahko naročnine z veliko ali celo neomejeno količino prenosa podatkov postale predmet preprodaj tujcem in da bi lahko zaradi »zlorab« tovrstnih naročnin take ponudbe sploh izginile ali pa bi jih operaterji omejili v roamingu, kar pa bi bilo v nasprotju z uredbo, ki roaming ukinja. Zato so v komisiji iznašli novo formulo, ki naj bi zadovoljila tako uporabnike kot operaterje.

Pri naročninah, ki imajo vključene večje količine podatkov, kar torej pomeni, da so pri njih medoperaterske cene konkretno nižje od določenih – kot rečeno, se o teh cenah še pogajajo –, bodo veljale omejitve. Šlo pa bo takole – Uporabnik bo dobil dvakratno količino prenosa podatkov, kot bi jo po veleprodajni ceni »kupil« za svojo mesečno naročnino. Če bi torej imel hipotetičen naročniški paket z vključenimi desetimi gigabajti za 25 evrov, bi pri predlagani začetni veleprodajni ceni deset evrov za gigabajt, na mesec dobil približno pet gigabajtov prenosa podatkov v tujini. Namreč, 25 evrov pri tej ceni pomeni 2,5 GB, krat dva je 5 GB. Če bi evropskemu parlamentu uspelo s predlogom, da bi že prvo leto veljala veleprodajna cena štiri evre za GB, bi lahko v tujini porabil celotno mesečno kvoto oz. tak paket sploh še ne bi zapadel v to regulacijo, ampak bi moralo biti vključenih 15 ali 20 GB, da bi stopilo v veljavo tako izračunavanje. Rahlo zapleteno, ampak verjetno še v mejah tega, da bodo vsi kolikor toliko zadovoljni in da ne bo pravih razlogov za resne podražitve.

Pri predplačniških tarifah bo princip podoben. Če bo nekdo odšel v tujino s desetimi evri na računu, bo lahko pri predlagani ceni prenesel največ dva gigabajta. Za klice in sms-e bodo veljale domače cene. Koliko bomo lahko v tujini s telefoni viseli na netu, je torej odvisno od razpleta pogajanj o medoperaterskih cenah. Višje, ko bodo, manj prenosa podatkov v roamingu bomo imeli. Zelo verjetno pa se bo cena skozi prvo petletno obdobje postopoma nižala in s tem višal prag, ko bo začelo veljati zgoraj opisano pravilo pravične uporabe.

The post Nova formula za izračunavanje prenosa podatkov v roamingu appeared first on Tehnozvezdje.