Bistvo Googlovega sistema so njegove aplikacije in aplikacije tretjih ponudnikov, česar večina ur z dolgo avtonomijo ne omogoča. Po drugi strani pa so nam zagotavljali, da kombinacija zmogljivosti in odprtosti zahteva davek pri avtonomiji. Nič več. Po zaslugi Xiaomija mi Samsung, edini pravi igralec na trgu naprav s sistemom WearOS, ne bo mogel več prodajati zgodbic, da je v najboljšem primeru dvodnevna avtonomija »odlična«!

Watch 5 je na videz zelo lepo oblikovana, a vrag se skriva v podrobnostih. Oziroma tokrat v dokaj generični obliki brez subtilnih oblikovalskih prijemov, ki bi jo dvignili nad golo povprečje. Zdi se mi primernejša za vse, ki imate do ur konservativen in ne avantgarden pogled! Če me je kaj zmotilo, potem je to pašček. Natančneje material, iz katerega je. Zdel se mi je predebel in pretrd. Čeprav z robovi ravno ne reže v kožo, ne ponuja najbolj udobnega nošenja. Pašček je tako prvo, kar bi zamenjal, če bi to bila moja ura. Še dobro, da sta oprimka standardna.

Če me je kaj posebej navdušilo, potem je to zagotovo zaslon. Večji je, kot sem ga vajen pri urah s približno tolikšnim premerom, in dovolj svetel, čeravno ima Huawei Watch GT 6 Pro še svetlejšega, da s čitljivostjo na prostem nisem imel nikakršnih težav. Razen morda v primeru, ko sem zajadral na zaslon z nadpovprečno veliko besedila in posledično manjšo pisavo. Ker moj vid ne sodi več v kategorijo 20/20, sem se v teh redkih primerih pač bolj potrudil.

Nisem pretirano navdušen nad upravljanjem s prstnimi gestami (dotik palca in kazalca ter tresenje in vrtenje zapestja). Prepozna jih elektromiografsko tipalo (EMG), ki zaznava aktivnost mišic in živcev. Dovolj mi je upravljanje prek na dotik občutljivega zaslona, spodnje tipke za hiter dostop do športnih načinov in zelo uporabne vrteče krone. Edino s polnilnim obročkom nisem najbolj navdušen. Po moje bi naprave tega cenovnega segmenta morale podpirati brezžično polnjenje in se ne zanašati na dva majhna kovinska kontakta. Čeprav magnetni privlek do neke mere pomaga najti pravilen položaj.

Razlog dolge avtonomije ni le večja baterija z desetodstotno vsebnostjo silicija. Skriva se v uporabi soprocesorja, ki prevzame manj zahtevna opravila. Teh pa je kajpak večina. Zato da brskaš po menijih, sprejemaš obvestila s povezanega telefona in podobno, nadvse hiter Snapdragon ni nujno potreben. Tu je še varčni način. Ko ga izbereš, gre sistem WearOS v »zimsko hibernacijo«. Hkrati prenehajo delovati Googlove in druge aplikacije, kajti »štafeto« takrat prevzame Xiaomijev sistem Vela. Še vedno so na voljo osnovne funkcije in sledenje zdravju, a vedeti morate, da preklop nazaj na polno delovanje vključuje ponovni zagon ure.

Kot se za sodobno uro spodobi, je, če odmislimo snemalnik elektrokardiograma, primerno opremljena z načini sledenja zdravju. Dodali so celo funkcijo, ki v minuti preveri glavne kazalnike oziroma te kombinira s stalnimi meritvami, da oceni stanje telesa. Že omenjeno tipalo EMG pa poskrbi za oceno aktivnosti mišic, kar naj bi pomagalo natančneje določiti čas za regeneracijo po zahtevnejši vadbi. Nisem opazil večjega odstopanja pri natančnosti merjenja nasičenosti kisika v krvi in srčnega utripa v mirovanju in med vadbo, je pa zagotovo spremljanje spanja natančnejše od dosedanjih generacij Xiaomijevih ur. Predvsem pri razločevanju rahlega, globokega in spanja REM.

Na področju beleženja športa so nadgradili algoritme za tek, kolesarjenje in pohodništvo. V primerjavi z drugimi urami, ki jih občasno nosim, nisem opazil večjega odstopanja pri merjenju srčnega utripa v obliki grafikona in zaznavi hitrih sprememb. Česa podobnega ne morem reči za satelitsko sledenje. Na moji standardni poti zabeležena sled ure Watch 5 močneje odstopa od sledi, ki so jih zabeležile druge ure. Razvidno na zgornjih primerjavah. Ravno tako malce moti, da je ura razdaljo teka dvakrat zabeležila za moj okus preveč različno. Razlika dvesto metrov na slabih osmih kilometrih sicer ni velika, a zadnje čase opažam zelo konsistentne meritve drugih ur.

V večini zmogljivosti je Watch 5 povprečna. Z izjemo avtonomije, pri čemer ne mislim na trajanje baterije v varčevalnem načinu, ko so nekatere funkcije izklopljene. Ura je pet dni bila povezana s telefonom, prikazovala obvestila, stalno merila telesne kazalnike in spanje ter enkrat zabeležila uro dolg tek, pa baterija še vedno ni odpovedala poslušnosti. Če ne pretiravaš, šest dni ni misija nemogoče.

HVALIMO:

• Kakovostna izdelava
• Gladko delovanje
• Dolga avtonomija
• Dober zaslon
• Bogat nabor funkcij

GRAJAMO:

• Nima snemalnika EKG in ne zazna HRV
• Samo ena velikost (za marsikoga prevelika)
• Ne najbolj udoben pašček
• Ni brezžičnega polnjenja

The post KRATKI TEST Xiaomi Watch 5: Prepričljiv dokaz, da je daljša avtonomija še kako mogoča appeared first on Tehnozvezdje.

Strojne »zmogljivosti« so v Googlovih telefonih vedno v funkciji programskih algoritmov. Zaradi dobre optimizacije kode z zmogljivostjo elektronike praktično ne potrebujejo odvečnih rezerv. Rezultat je optimalno delovanje okolja, medtem ko se manjša zmogljivost procesorja morebiti pokaže le v daljšem času izvedbe nekaterih nalog, na primer pri upodabljanju videa ali lepljenju fotografij v nočnem fotografskem načinu. Zaradi tega si nihče ne beli las, a je obenem morda prav v tem in v manj prilagodljivem okolju razlog, zakaj ne dosegajo briljantnih prodajnih rezultatov. Kljub temu vztrajam pri lani zapisanem. Pixel 10 Pro je zanimiv telefon, ki nudi marsikaj, a obenem od tebe zahteva celo več samoomejevanja, kot ga zahtevajo Applovi.

Po dobrem letu uporabe lanskega modela novi ni videti prav nič drugačen, zato že lahko rečem, da so izzivi uporabe na vsakem koraku. Začenši že z obliko. Ohišje je kakovostno in z vodoravno urejenimi objektivi dovolj zanimivo, da izstopa iz množice. Deluje debelejše od dejanskih mer, verjetno na račun ravno odrezanih kovinskih robov in razmeroma konkretne teže. A srž težave ni tu. Skriva se v vrstnem redu bočnih tipk, ki je napačen oziroma obrnjen od reda, ki smo ga vajeni. Tipka za vklop ni pod, temveč nad tipko za uravnavanje glasnosti, česar se nikakor ne morem navaditi, saj sočasno uporabljam več telefonov. Posledica so pogosti izklopi zaslona, čeprav sem imel v mislih prilagajanje zvoka. Koga bo zmotilo še to, da je ležišče za fizično kartico SIM zgolj eno, čeprav težavo zlahka rešiš z uporabo elektronske.

Če kaj, potem mi je toplo hladne občutke pustil procesor. Eno- in večjedrne zmogljivosti so izboljšali za dobro tretjino, občutno hitrejša je tudi nevronska enota, a je zamenjava grafične enote oklestila tovrstne zmogljivosti za polovico. To pomeni, da se Pixel 10 Pro ne obnese najbolje v vlogi igralne konzole, kar očitno Googlu ne povzroča sivih las. Prav tako mu ne more biti v ponos slabo hlajenje, saj obremenitveni test hitro sklesti zmogljivostno krivuljo na vsega 60 odstotkov, kjer nato vztraja do konca. Večjih sprememb ni bila deležna niti baterija. Težko rečem, da je slabih 200 miliamperskih ur pomemben napredek, zato avtonomija ostaja podobna lanski. Od približno štiri ure in pol v primeru največje obremenitve do dobrih šestnajst ur pri predvajanju videa prek YouTuba. Dnevno polnjenje je zapovedano, kar je manjša škoda, saj glede hitrosti polnjenja ponovno niso naredili ničesar.

Za marsikoga zna biti zalogaj že samo okolje. Postane ti všeč, ko sprejmeš razmeroma omejene možnosti poosebljanja, če tega nisi sposoben, pa se težave hitro kopičijo. Frustracije se pojavijo na primer, ko želiš prilagoditi vrstico z datumom in vremenom v zgornjem desnem delu domačega zaslona, saj velikost pisave, bela barva in lokacija niso usklajene z ozadjem. Pozabi, ničesar ne moreš spremeniti. Podobno velja za iskalno polje pod vrstico z glavnimi ikonami. Ne moreš ga ne izbrisati ne prestaviti. Takšnih posebnosti je še kar nekaj. Rešitev je zamenjava zaganjalnika, predlagam Niagara ali Nova Launcher, a s tem izgubiš čistost in minimalizem Googlovega vmesnika. Seveda so na voljo vse Googlove storitve umetne inteligence in te so globoko integrirane v sistem. Če te zanimajo prav te in želiš med prvimi prejemati nadgradnje, potem boljšega od Googlovega telefona ni.

Še nekaj pomembnega je ostalo pretežno enakega. Nikjer nisem zasledil, da bi bile kamere kakorkoli strojno prilagojene, zato je dvig kakovosti fotografij, ki sem ga opazil v spletnih primerjavah, posledica izboljšanega procesorja. Lanski in letošnji Pixli se odlično odrežejo kot fotoaparati in videokamere, pri čemer Google ohranja svoj pogled na kakovost, ki ni vedno povsem po okusu množic. Ohranili so tendenco do bolj živahnih barv in prednost v dinamičnem razponu, vendar so fotografije tudi nekoliko temnejše in kontrastnejše, medtem ko bo večina za svetlejšo rekla, da se jim »zdi boljša« ali »lepša«. Google že od začetka zavestno ustvarja rahlo podosvetljene fotografije, da se izogne presvetljenim delom. Vse kamere so uporabne v vseh svetlobnih razmerah, marsikoga bo presenetila tudi kakovost sprednje, le pri večjih povečavah zna zmotiti več mehkobe. Odličen je tudi video. Slika je morda nekoliko umetna in preostra, a vseeno predstavlja napredek v primerjavi s prejšnjimi Pixli, je konsistentna in dovolj kakovostna tudi za več kot zgolj družinski ogled.

HVALIMO:

• Dobre fotografske zmogljivosti
• Robustna in kakovostna izdelava
• Izboljšane zmogljivosti procesorskih jeder
• Celovit nabor algoritmov umetne inteligence
• Odličen zaslon

GRAJAMO:

• Slabe grafične zmogljivosti procesorja
• Zamenjan vrstni red bočnih tipk
• Avtonomija in hitrost polnjenja ostajata enaki
• Previsoka cena v Sloveniji
• 128 GB pomnilnika je premalo

The post KRATKI TEST Google Pixel 10 Pro: Cesarju zamenjali srce, a mu pustili stara oblačila appeared first on Tehnozvezdje.

Nikjer ni zapisano, da kratko sporočilo ali elektronsko sporočilo vedno najde pot do prejemnika. Navadili smo se, da je tako, ker običajno tudi je. Storitvi delujeta bistveno bolje od zahtev, ki so bile zastavljene ob njuni zasnovi. Še posebej to velja za kratka sporočila. Ko so snovali drugo generacijo mobilne telefonije, so storitev dodali, čeprav niso pričakovali tolikšne popularnosti. A kljub nadgradnji sporočila niso zakodirana in nihče ne jamči pravočasnega dospetja. Podobno je s sporočili elektronske pošte. Zgodi se zelo redko, a vendarle je mogoče, da se kakšno preprosto izgubi.

Komunikacijski storitvi sta zaradi preprostosti uporabe in razširjenosti našli pot do mehanizma dvofaktorskega preverjanja (2FA). Za večino je lažje, da enkratno kodo dobijo v sporočilu, kot da uporabijo aplikacije za drugo raven preverjanja. Dokler je dovolj velika verjetnost, da bo prišlo, radi zanemarimo, da kratka sporočila SMS in elektronska pošta nista najbolj varna načina komunikacije. Hkrati ponudnikom poštnih predalov in še posebej operaterjem pade mrak na oči, ko ugotovimo, da pošiljatelj sporočil zanje ne plačuje, čeprav bi po njihovem mnenju moral. Nenazadnje imajo razvite sisteme za distribucijo in postavko v ceniku za poslovne stranke. Tem pa pogosto ne pade na misel, da bi plačevale, če obstajajo bližnjice. Če torej sporočila ne dobite ali pa je čas od zahteve do prejetja daljši od ure, je lahko krivda na strani ponudnikov mobilnih oziroma poštnih storitev ali pošiljatelja, ki izkoristi vse možno, da mu pošiljanja ni treba plačati. Če je na primer število poslanih sporočil v določenem časovnem obdobju omejeno, kadar je zahtevkov veliko, boste nanje brez težav čakate uro in več. Zoprna zadeva, ker ne moremo na novi napravi takoj skočiti v svet mobilne igre, zlahka postane tragedija, če ne morete pravočasno vstopiti v finančno storitev.

Operaterji sicer ščitijo besedilna sporočila, vendar gre običajno za zelo osnovno varnost. To pomeni, da lahko omrežje ali kdorkoli prestreže SMS-sporočila in jih prebere.

Slaba varnost, nujnost povezave v internet, da sporočilo sploh prejmete, in odvisnost od lastnika poštnega predala oziroma operaterja so le nekateri razlogi, ki govorijo v prid tretji poti. Aplikaciji, kot sta Googlov ali Microsoftov avtentikator. Bistvo njunega delovanja je neprestano oblikovanje kod, pogosto z rokom trajanja pol minute. To zmoreta celo tedaj, ko telefon ni povezan v omrežje. V primeru izgube ali kraje pa aplikacijo preprosto naložite na novo napravo in se vanjo prijavite z obstoječim računom.

Uporaba aplikacije za avtentifikacijo je hitrejša in varnejša od kod, poslanih prek sporočil. Ne samo, da morate čakati na prihod teh, ampak so ta poslana nešifrirana. Prav tako je varnejša od prejemanja po e-pošti, ki jih lahko vidi kdor koli, ki ima dostop do nabiralnika.

Naslovna fotografija: Depositphotos

The post NEDELJSKI NASVET: Raje se ne zanašajte na SMS ali e-pošto? appeared first on Tehnozvezdje.

Linija znova obsega štiri modele, od katerih bodo v Sloveniji skoraj zagotovo naprodaj le običajni trije, morda pa celo zgolj dva od njih. Prepogljivi Pixel 10 Fold, ki je med drugim pridobil odpornost na vodo in prah po standardu IP68 – prvi med tovrstnimi napravami –, nas tako nekoliko manj zanima. Pri njem so poleg novega procesorja, svetlejših zaslonov, za odtenek večje baterije in magnetov, kar velja tudi za ostalo trojico, še nekoliko stanjšali robove okrog zunanjega zaslona, kamere pa so ostale povsem enake.

Trije običajni so torej Pixel 10, 10 Pro in 10 Pro XL. Velikosti so pretežno identične lanskim, prav tako dizajn in velikosti zaslonov (16,1 cm oz. 6,3 palca pri manjših dveh in 17,1 cm oz. 6,8 palca pri večjem). Drugačne so nekatere barve (siva, zelena oz. rumenozelena, indigo modra, svetlo vijolična), a ne vse (črna, bež), glavna novost, občutna od zunaj, pa so magneti na hrbtišču. Zaradi njih so v Googlu pripravili tudi določene nove dodatke, mogoče pa je uporabljati tudi polnilne podstavke, nosilce ali zunanje baterije drugih proizvajalcev. Zaradi podpore standardu Qi2 se običajni in Pro polnita z močjo 15 W – žično s 30 W –, Pro XL pa s 25 W (kot določa standard Qi2.2 oz. Qi2 25W). Slednji gre tudi žično na višjo hitrost polnjenja, do 45 W, kar je vsekakor dobrodošlo. Baterijam so povečali kapaciteto za nekje 200 do 300 mAh na skoraj 5.000 pri malih in 5.200 mAh pri večjem. Vendar ni vse tako lepo, kot se sliši na prvi pogled, kajti Google je za portal Android Authority priznal, da bo tudi najnovejša linija imela podobno programsko kodo kot prejšnje, ki po doseženih 200 ciklih polnjenj (to uporabnik doseže v največ dveh letih) začne zniževati napetost v bateriji, zaradi česar ta izgublja kapaciteto in se polni počasneje. Razlog so neljubi dogodki z baterijami v starejših generacijah Pixlov.

Za delovanje skrbi procesor Tensor G5, to je peta generacija Googlovega lastnega čipa, ki sicer nastaja na osnovi Samsungovih Exynosov, vendar s poudarkom na izvajanju nalog umetne inteligence. Zato so gole zmogljivosti nekoliko zapostavljene in letos glede tega ni nič drugače. Pri UI pa je glavna novost »Magic Cue,« ki lahko v različnih aplikacijah, denimo v sporočilih in »telefonu,« servira prave informacije v pravem trenutku. Tako vsaj obljublja Google, kaj to pomeni v praksi, pa težko rečem, še posebej za slovenske uporabnike z nastavljeno slovenščino kot jezik naprave.

Tokrat ima tudi osnovni model tri kamere na hrbtišču, saj je Google dodal teleobjektiv s petkratno optično povečavo, kakršnega imata tudi oba Pro-ja. Vendar pa so si telefoni enaki zgolj v tem pogledu, kajti glavni in širokokotni objektiv imata v modelih Pro boljši, večji tipali (enaki kot lani Pixla 9 Pro in Pro XL), medtem ko so pri osnovnem slednja »poslabšali« na raven Pixla 9a.

Upal sem, da ne bo več različice s 128 GB podatkovnega pomnilnika, kar velja le za 10 Pro XL, saj se ta začne pri 256 GB (možnosti pa gredo do 1 TB). Ostala dva sta še vedno na voljo tudi s skromnimi 128 GB, medtem ko je delovnega pomnilnika pri tem 12 GB, pri Pro-jih pa 16 GB.

Fotografije: Google

The post Googlovi telefoni Pixel ob jubilejni številki z malenkostnimi spremembami appeared first on Tehnozvezdje.

Vsaj enega že poznamo, zato ga bom prihranil za konec, in bom začel s tistimi, ki nam še malo burijo domišljijo. Google bo kmalu predstavil serijo Pixel 10 in presenečenj glede posamičnih modelov v njej ne pričakujem. Sestavljali jo bodo »običajni,« Pro, Pro XL in prepogljivi Fold, pri čemer bo vse poganjal Googlov »lastni« procesor (na Samsungovi osnovi) Tensor G5. Tokrat naj bi tudi izhodiščni model imel teleobjektiv, oba Pro-ja pa naj bi zmogla večje povečave. Drastičnih sprememb v zasnovi, velikosti zaslonov in dizajnu ne bo, verjetno tudi ne v cenovni umeščenosti, kar pomeni, da bodo na začetku vsi predragi, v Sloveniji še toliko bolj, čez kake pol leta pa bodo 30-odstotna znižanja in podobne akcije cene postavila na realni nivo. Fold bi lahko, po nekaterih govoricah, pridobil zelo dobro vodoodpornost, vendar ga verjetno znova ne bomo srečali pri domačih operaterjih.

Fotografiji (in tudi naslovna): Evan Blass

Želim si večjo odpornost določenih elementov, denimo stekla na kamerah, mnogo hitrejšega polnjenja in zmogljivejšega procesorja, sicer pa večjih zamer glede Pixla 9 Pro, ki ga zadnje leto precej uporabljam, nimam. No, razen tega, da me iritira postavitev stranskih tipk, kjer je tisti za vklop na vrhu, in lahko bi, najmanj pri modelih Pro, še ukinili izvedbo z borimi 128 GB podatkovnega pomnilnika, in začeli z 256 GB.

V drugem tednu septembra bo Applov dogodek, kjer bodo na vse pretege hvalili inovativnost in zmogljivosti telefonov serije iPhone 17. Tu bo nekaj sprememb v dizajnu, še posebej na hrbtišču, predvsem pa v samih modelih, kajti zelo verjetno bo ne preveč uspešnega Plusa zamenjal Air. To bo večji model od običajnega, vendar tudi tanjši in zelo lahek. Nekako v slogu Samsungovega Galaxyja S25 Edge, ki pa za zdaj tudi ni razvnel čustev potencialnih kupcev na trgih, kjer je na voljo (v Sloveniji ni). Govori se o nadgrajenih kamerah in o tem, da bo tudi manjši Pro, ne zgolj Pro Max, kot izhodiščno opcijo imel 256 GB podatkovnega pomnilnika, kar je edino pravilno. Čas bi bil seveda tudi za zaslon s hitrim osveževanjem (in večjo diagonalo pri izhodiščnem) in teleobjektiv pri vseh modelih, kar bi cene slejkoprej narekovale. Prav tako hitrejše polnjenje in večje kapacitete baterij, želel bi si vrnitve odklepanja s prstnimi odtisi in marsikatere spremembe v vmesniku sistema iOS, še posebej upravljanja s potezami, namesto pritiskanja zaslonskih tipk za vrnitev nazaj.

Foto: zellzoi in @MajinBuOfficial

Konec septembra sledi Xiaomi s svojo linijo T, ki predstavlja nekaj takega, kot pri Samsungu FE (ta bo na vrsti naslednji). Malce nižje in ceneje od »prave« serije z isto številko, običajno tudi na račun velikosti, pri čemer pa ni izključen dobrobit večje kapacitete baterije, ki bo menda izboljšana. Tokrat bo menda 15T pridobil enaki telefoto in ultraširoko kamero, glavna pa bo pri 15T Pro naprednejša. Znova utegneta za delovanje skrbeti procesorja podjetja Meditek namesto Qualcomm, cene naj bi ostale enake – 649 evrov za 15T (256 GB) ter 799 evrov (256 GB) ali 899 evrov (512 GB) za 15T Pro. Lani je bila v Sloveniji naprodaj zgolj dražja različica izvedbe Pro, želel bi si cenejše, kajti v tem razredu malokdo zares potrebuje 512 GB prostora za podatke in mu je smiselno kupovati sto evrov dražji telefon. Upam tudi na dodaten napredek na foto-video področju ter morda na brezžično polnjenje in dovolj dolgo podporo s posodobitvami programske opreme, da se lahko tudi zahtevnejši kupci odločijo za enega od teh dveh modelov. 

Samsung bo po zadnjih informacijah pri modeli Galaxy S25 FE odpravil eno najbolj opaznih »slabosti« predhodnika, namreč pretirane robove okrog zaslona, ki ga vizualno prestavijo za nekaj let v preteklost. Tudi baterija naj bi bila nekoliko večja (4900 mAh namesto 4700 mAh) in se bo končno lahko polnila s 45 W, kolikor pri korejskem podjetju ostaja najvišja moč, ki jo ponuja pri katerem koli modelu. Toda po drugi strani bo, tako trdijo dobro obveščeni, procesor kar enak kot pri S24 FE (Exynos 2400e), in tudi glede zdaj že nekoliko zastarelih kamer ne pričakujem sprememb. Prav tu bi se kaj novega in izboljšanega najbolj prileglo.

Na koncu pa še prepogljivi Honor Magic V5, naslednik Magica V3 (štirice zaradi podobne konotacije, kot jo ima pri nas število 13, v poimenovanjih kitajska in japonska podjetja redno izpuščajo), ki prihaja konec mesec in ga vsaj na papirju že poznamo. Je namreč že na voljo na Kitajskem in v Evropo prihaja pretežno nespremenjen. Od lanskega se, kolikor se da razbrati vnaprej, ne razlikuje veliko. Še za odtenek je tanjši, nekje tam kot Samsung Galaxy Z Fold7, ima nov procesor, nekoliko izboljšane – in fizično zelo izstopajoče – kamere, svetlejša zaslona in večjo baterijo. Razen želje po nižji ceni, ki bo verjetno znova okrog dveh evrskih tisočakov, tu ni kaj dosti dodati, saj bo to (znova) eden najbolj dovršenih modelov v svoji kategoriji. Malce me skrbi še razkorak med zelo tankim ohišjem in debelo izboklino za kamere.

The post Česa si želim pri telefonih, ki prihajajo do konca leta 2025? appeared first on Tehnozvezdje.

Čeprav gre za cenejši model, Pixel 9a ni slab telefon. Prav nasprotno. Kompromisi, ki so bili sprejeti, so precej bolj premišljeni kot pri marsikaterem konkurentu. Prejmete enak čip, programsko podporo in napredne funkcije umetne inteligence, kajti varčevanje je bilo osredotočeno tja, kjer najmanj boli. Na manjši notranji pomnilnik in uporabo cenejših materialov. Najopaznejši korak nazaj so storili pri zasnovi kamer. Imajo skromnejša tipala, a glavna kamera bo podnevi vseeno zadovoljila večino. To sicer pomeni, da Pixel 9a morda ni najboljši telefon na trgu, a v srednjem segmentu zaseda sam vrh.

Ohišje brez izbokline in drugačen občutek

Pri oblikovanju so se odločili za manj drage materiale. Kar pomeni več plastike in manj prestiža. Ohišje ohranja klasične linije serije Pixel 9, le da tokrat brez ikonične izbokline kamer, kar prispeva k bolj ploščatemu videzu. Namesto nje so leče poravnane s plastično hrbtno stranjo, kar nakazuje na manjša tipala. Steklo na zaslonu je nekoliko starejše generacije, a vseeno dovolj vzdržljivo. Tudi drugi kompromisi v oblikovanju so prisotni, vendar niso posebej moteči.

Sprememba, ki izstopa, je odstranitev izbokline kamer, kar sicer vizualno izravna zadnjo stran, a odvzame tisto značilno Pixel identiteto. Morda bi bila ohranitev dizajna celo bolj smiselna. Vseeno ostajajo poznane, ravno odrezane stranice in lepo zaobljeni robovi, ki doprinesejo k dobremu oprijemu. Pod zaslonom se nahaja optični čitalnik prstnih odtisov. Nekoliko počasnejši kot ultrazvočni, a dovolj zanesljiv. Ena malenkost! Google vztraja pri obratnem vrstnem redu stranskih tipk. Če ste vajeni klasične postavitve, vas bo postavitev tipke za vklop nad tisto za glasnost nekaj časa motila.

Dober zaslon in zmerne zmogljivosti

Zaslon in procesor nista bila žrtvovana. Ker Google uporablja lasten čip Tensor G4, izbire niti ni imel. Procesor spada v srednji razred, a zaradi odlične optimizacije programske opreme deluje presenetljivo gladko. Zmogljivost je sicer omejena, kar se lahko pokaže pri obdelavi nočnih slik ali video montaži, a v vsakdanji rabi tega ne boste opazili. Težav ni bilo opaziti v niti v umetnem svetu igre Genshin Impact, ki je prikazovala 30 sličic na sekundo ob srednjih grafičnih nastavitvah.

Zaslon podpira 60 in 120 Hz brez vmesnih vrednosti, a samodejno preklapljanje večinoma deluje dobro. Nobene potrebe pa ni, da je hitrost osveževanja med predvajanje videa največja, če zadostuje nižja. Edina prava zamera gre pomanjkanju nastavitev slike. Izbirate lahko le med dvema načinoma prikaza barv, naravni in način s prilagojenimi barvami. Zvočnika sta dovolj glasna in presenetljivo uravnotežena za to cenovno skupino.

Kar zadeva baterijo varčnost čipa in večja kapaciteta akumulatorja pomenita, da z normalno uporabo brez težav pridete skozi dan, ob zmernem tempu pa polnjenje vsak drugi dan ni znanstvena fantastika. Med gledanjem videa poraba znaša približno 6 odstotkov na uro, igranje iger pa 8 odstotkov. V maksimalni obremenitvi baterija izgubi 22 odstotkov v eni uri.

AI zmogljiva, a še vedno v razvoju

Razlog, zakaj kljub strojnim omejitvam priporočam nakup Googlovega telefona, je ta, da so zanj običajno najprej na voljo nadgradnje sistema, aplikacij in storitev. To vključuje tudi umetno inteligenco, od katere imajo nekateri morda prevelika pričakovanja. Asistentka Gemini, ki je povsem nadomestila prejšnjega digitalnega pomočnika, zna govoriti, čeprav s posebnim naglaševanjem, in razume slovenski jezik. Na moje vprašanje »kje sem« je odgovorila »v Ljubljani«. Kar je sicer pravilno, vendar ne dovolj natančno. Želel sem izvedeti točno lokacijo. Rekla je »na Prešernovem trgu«, medtem ko sem bil v resnici v Šentvidu. Zgrešila je za približno pet kilometrov. Ko sem jo opozoril na napako, jo je priznala. To je vsaj nekaj, saj ženske običajno težko priznajo, da se motijo.

Poleg Gemini je na voljo še cela vrsta že znanih funkcij. Med njimi so prevajanje v realnem času, pomoč pri pisanju zapiskov, fotografski način, ki vas naknadno doda na fotografijo, ter cela zbirka orodij za urejanje posnetkov. Brisanje oseb, ki na fotografiji nimajo kaj iskati, je že nekaj časa zelo zanesljivo in verjetno najbolj uporabna funkcija. Zelo uporabno je tudi spreminjanje ozadja na ukaz. Res je, rezultat ni več klasična fotografija, vendar je učinek vsekakor zanimiv. Podobno velja za druge algoritme, ki znajo marsikaj. Vse bolj se mi zdi, da gre predvsem za prikaz potenciala umetne inteligence, ki naj bi v prihodnosti v celoti upravljala telefon. Za zdaj je, na srečo, še ne.

Googlovo programsko okolje je privlačno tudi, če vas umetna inteligenca sploh ne zanima. Gre za preprosto in pregledno uporabniško izkušnjo brez nepotrebnih aplikacij. Nameščene so le Googlove, ostale pa si lahko po želji dodate iz trgovine Play. To mi je zelo všeč, saj me motijo prednameščene aplikacije, ki jih nikoli ne uporabljam, in čas, ki ga porabim za njihovo odstranjevanje. Še posebej, ker jih nekatere sploh ni mogoče izbrisati.

Kamere žrtev varčevanja?

Kakovost fotografije v veliki meri temelji na naprednih algoritmih, a fizikalnim zakonitostim ni mogoče ubežati. Fizično precej manjše tipalo glavne kamere ob podobnem številu slikovnih pik preprosto zajame manj svetlobe. Nekje se to mora poznati. Podobno velja za širokokotno kamero, kjer manjše število pik pomeni manj podrobnosti. Dejstvo, da sta na voljo dve kameri, ne predstavlja večje pomanjkljivosti, saj je vsestranskost zagotovljena z izrezom iz fotografije glavne kamere v polni ločljivosti, kar omogoča dvakratno digitalno povečavo.

Glavna kamera je sposobna zajeti kakovostne fotografije tako podnevi kot ponoči. Barve so naravne in uravnotežene, podrobnosti je dovolj tudi pri povečavi. Vidni so fini detajli tako v svetlih kot temnejših delih prizora, čeprav je opazno nekoliko bolj agresivno ostrenje robov. Kontrast je prav tako dobro uravnotežen. Slabša svetlobna občutljivost tipala se sicer nekoliko pozna v resnično slabih svetlobnih pogojih. Podobna zgodba velja za video. Posnetki, narejeni z glavno kamero pri dnevni svetlobi, so polni podrobnosti, najbolj pa izstopa dobra stabilizacija slike. Nočni posnetki so nekoliko slabši, a še vedno nad povprečjem za ta cenovni razred.

Enake pohvale ne morem nameniti širokokotni kameri. Dnevne fotografije in posnetki so zadovoljivi, v slabših svetlobnih razmerah pa se pomanjkljivosti hitro izrazijo. Ponoči se na fotografijah pojavi veliko šuma in nejasnosti, največja težava pa je mehkoba oziroma zamegljenost zaradi pomanjkanja podrobnosti in slabše ostrine. Barve so sicer tople, a pogosto precej zadušene, kar povzroča, da na primer rumeni in zeleni toni delujejo nekoliko umazano. Slabši dinamični razpon vodi tudi do izgube podrobnosti v temnejših delih prizora. V dobrih svetlobnih pogojih pa so barve včasih celo preveč poudarjene. Podnevi in ob nuji je širokokotna kamera še uporabna, ponoči pa se ji je bolje izogniti.

HVALIMO:

• Dober in svetel zaslon
• Ohišje zaščiteno po standardu IP68
• Čisti uporabniški vmesnik brez nepotrebnih aplikacij
• Dobra glavna kamera (v dnevnih razmerah)
• Razmeroma dobra avtonomija baterije

GRAJAMO:

• Ne izstopajoča oblika
• Prilagajanje hitrosti osveževanja je le zadovoljivo
• Ne pretirano hitro polnjenje
• Slabša širokokotna kamera
• V tujini je cenejši

The post Google Pixel 9a: Pametni kompromis za pametno ceno (žal ne pri nas)? appeared first on Tehnozvezdje.

Googlov podpredsednik za varnost in zasebnost Evan Kotsovinos je dve milijardi uporabnikov storitve Gmail pozval, naj takoj spremenijo gesla. Svet je vse bolj kaotičen in poleg pravih vojn, ki jim ni videti konca, potekajo še skrite. Revnejše države si ne morejo privoščiti sodobnega orožja ali velike vojske, zlahka pa skrbijo za »brigade« hekerjev, ki napadajo vse povprek. Poskus vdora v moj ali tvoj račun je zato vprašanje časa. Kako hudo je v resnici, dokazuje podatek, da je bilo kar 61 odstotkov Američanov tarča napada prek elektronske pošte. Tu v Evropi ni dosti drugače.

Večina poštni račun varuje z geslom, in da je zadeva še bolj nevarna, pogosto preprostim, ki ga nikdar ne zamenjamo. Morda je zadnje celo pomembnejše. Še tako zapleteno geslo bo prej ali slej ugotovljeno. Se pravi, da je najboljša rešitev njegovo redno spreminjanje, zaradi oteženih svetovnih razmer recimo na vsake tri do štiri mesece. Vem, težko je. A bo treba. Vrag je odnesel šalo. Verjetno ste slišali, da je javna uprava kupila ključke USB, na katerih so našli škodljivo kodo. Ne takšno, ki bi takoj okužila računalnik ali omrežje. Ta je veliko hujša. Po namestitvi se skrije in čaka, da jo od daleč aktivirajo.

Boljša zaščita je torej nujna. Nudi jo varnostni mehanizem vstopa v storitev brez gesla – Passkey. Gre za obliko preverjanja pristnosti s kombinacijo javnega in zasebnega ključa. Javnega hrani strežnik storitve, medtem ko je zasebni varno shranjen v tvoji napravi in uporabljen po pozitivni identifikaciji s prstnim odtisom, prepoznavo obraza ali kodo PIN. V primeru izgube ali okvare ne izgubite dostopa do storitve, saj je ta povezana z vami in ne z napravo. Mehanizem je neprimerno varnejši od gesel, pa naj bodo ta še tako dolga in zapletena.

Uporaba je možna na računalnikih s sistemi od Windows 10, macOS Ventura ali ChromeOS 109 ter telefonih s sistemi od Android 9 ali iOS 16 (omogočite iCloud Keychain) z vključenim zaklenjenim zaslonom. Potrebujete pa še najnovejšo različico brskalnika Chrome, Safari, Firefox ali Edge. Postopek aktivacije je preprost. Skočite na spletno stran in sledite navodilom.

Spletnih napadov ni samo vedno več, ravno tako postajajo vse bolj sofisticirani. Umetna inteligenca, nad katero se nekateri tako zelo navdušujejo, ne pomaga samo nam. Pomaga tudi napadalcem. Ko gre za vdor v poštno storitev Gmail, jim še najlažje delo otežimo tako, da odstranimo »šibek člen«, geslo za dostop vanjo!

Naslovna fotografija DepositPhotos

The post NEDELJSKI NASVET: Google svari in zapoveduje, da takoj spremenite geslo appeared first on Tehnozvezdje.

To ne pomeni, da je »veliki ameriški brat« kaj manj manj radoveden. Še vedno bi nas najraje digitaliziral in shranil na svojih strežnikih, a mora obenem zadostiti vse bolj glasnim zahtevam po možnosti nadzora nad svojimi podatki. Temu so namenjena orodja za upravljanje podatkov v Googlovih storitvah in aplikacijah, ki so del Googlovega računa in s tem vplivajo na uporabo večine naprav.

Tam so črtno belo prikazani (razdelek »Podatki in zasebnost«) podatki, ki jih Google hrani. Hitro boste ugotovili, da jih ni ravno malo, in če ste pri volji ter bi radi podjetju zapletli »življenje«, potem ne pozabite nastaviti samodejnega brisanja po 3, 18 ali 36 mesecih. Obstaja tudi možnost, da zbiranje popolnoma izklopite ali da se samodejno izbrišejo le določene vrste podatkov.

Večkrat sem že dejal, da smo od poštnega predala Gmail življenjsko odvisni, zatorej ne pozabite nastaviti telefonske številke ali drugega poštnega naslova za preverjanje identitete in obnovitev dostopa do predala. Pomembno je, da sta ta podatka vedno pravilna (posodobljena v primeru sprememb).

Težko se je znebiti oglasov, vendar lahko vsaj prilagodite tiste, ki jih vidite. S prepovedjo prikaza poosebljenih oglasov teh ne bo nič manj, le manj uspešno bodo trkali na vašo vest. To je obenem obvezna nastavitev v razdelku »Moje središče za oglase«, če verjamete v teorijo, da vam prisluškujejo. Tu je kar nekaj možnosti, s katerimi Googlu zapoveste, kakšne oglase vam sme in kakšne ne sme prikazovati.

Večina verjetno ne ve, da zna Google opozoriti, če osebni podatki uidejo na temni splet (dark web). Komur se kaj takšnega pripeti, naj nemudoma spremeni gesla in podrobneje spremlja varnost naprav. V razdelku »Varnost« določite podatke, katerih morebitno »curljanje« bo nato Google spremljal.

V razdelku »Podatki in zasebnost« je smiselno še prilagoditi spremljanje lokacije in s kom lahko ta podatek delite. Zgodovino lokacij po potrebi izklopite, čeprav je v luči udobnega delovanja nekaterih storitev – na prvem mestu so Zemljevidi – bolj smiselno določiti čas, po katerem jih Google samodejno izbriše.

Redkokdo ima samo eno napravo, na katero je prijavljen z Googlovim računom (ali več njih). Hkrati smo pozabljivi, zato je nadvse uporabna možnost v razdelku »Upravljanje naprav« v razdelku »Varnost«. Tam se po potrebi na daljavo odjavite iz starejših naprav, ki jih morebiti uporablja nekdo drug.

Slišalo se bo rahlo morbidno, a žal je tako, da je to edina neizogibnost, na katero nimamo nikakršnega vpliva. Zapovejte, kaj naj se zgodi s podatki in kdo ima dostop do njih v primeru smrti. Digitalno oporoko »zapišete« v razdelku »Podatki in zasebnost«. Postopek je preprost, saj zgolj navedete, komu naj Google omogoči dostop do računa po treh do osemnajstih mesecih nedejavnosti in do katerih kategorij podatkov naj imajo dostop.

V razdelku »Varnost« je poleg seznama naprav še seznam aplikacij in storitev drugih ponudnikov, povezanih z računom. Tega velja vsake toliko pregledati in iz njega odstraniti stare in nepotrebne povezave.

Podrobneje o tem, katere aplikacije na pametnem telefonu velja posebej zaščititi in kako to storiti, preberite v članku na portalu Vse bo v redu zavarovalnice Triglav!

To sem že večkrat omenil, vendar kadar gre za varnost, nasvetov ne more biti preveč. Obvezno v razdelku »varnost« vklopite dvofaktorsko avtentikacija (2FA), čeprav je manj priročna, saj je najboljši način varovanje Googlovega računa.

The post NEDELJSKI NASVET: Teh Googlovih nastavitev nikar ne spreglejte! appeared first on Tehnozvezdje.

Kljub pomembnim izboljšavam sistema za preprečevanje kraj se te še vedno dogajajo. Da bi tatovom, pa tudi organom pregona, zagrenili življenje, se bo telefon ali tablični računalnik s sistemom Android samodejno ponovno zagnal, če bo tri dni zaklenjen. V čem je TRIK?

Naprave s sistemom Android ali iOS se po ponovnem zagonu vrnejo v stanje pred prvim odklepanjem (BFU), ko zahtevajo vnos gesla, kode PIN ali grafičnega vzorca, preden so omogočene vse funkcije. V tem stanju so podatki v pomnilniku šifrirani in s tem nedostopni. Dostopni postanejo, ko naprava preide v stanje po prvem odklepanju (AFU). To pomeni, da je v prvem stanju sicer delujoča, a je iz nje moč izvleči zelo malo podatkov.

Stanje BFU se nanaša na telefon, ki je bil izklopljen ali ponastavljen in ni bil ponovno prijavljen z geslom za zaklepanje zaslona. Pri Iphonih nekatere funkcije, kot sta nadzorni in center za obveščanje, kamere, dostop do brezžičnega omrežja, odklepanje z branjem odtisa ali obraza, posnetki zaslona ter pripomočki na zaklenjenem zaslonu, niso na voljo. Izkušnja z Androidom je podobna. Dokler ne vnesete gesla, je telefon praktično neuporaben. To obenem kaže, kako pomembno je, da gesla za odklepanje nikomur ne zaupate oziroma ga periodično menjate.  

Če telefon ali tablični računalnik ni več v vaši lasti, je zelo verjetno, da se nihče z njim dlje časa ne igra in ne poskuša vstopiti vanj mimo biometrične ali katere koli druge zaščite. To je osnova ideje, ki je pripeljala do varnostne funkcije, ki po treh dneh nedejavnosti zažene samodejni ponovni zagon, s čimer naprava preide v višje varnostno stanje. Apple je v svoje naprave funkcijo (»inactivity reboot«) dodal že lani. Ta ponovno zažene iPhone in šifrira podatke na njem, če naprava štiri dni ni v uporabi.

Funkcija naj bi naprave s sistemom Android dosegla kot del naslednjega paketa popravkov, a še ni popolnoma jasno, ali bo aktivirana na vseh. Glede tega bomo preprosto morali počakati!

Naslovna fotografija DepositPhotos.

The post NEDELJSKI NASVET: Kmalu se bodo telefoni sami »RESETIRALI«! appeared first on Tehnozvezdje.

Google je pred leti začel uporabnike iz vrhnje domene .com preusmerjati na lokalne, za Slovenije na google.si, vendar pa je pravzaprav povsod dajal lokalizirane rezultate. Zdaj bo prenehal z uporabo vrhnih državnih domen (angl. country code top-level domain names oz. ccTLD) in vse uporabnike preusmerjal na .com, če ne bodo že sami prišli tja.

Lokacijske podatke za samodejno ponujanje rezultatov na osnovi zemljepisa je sicer podjetje začelo uporabljati pred osmimi leti. Od takrat ni bilo več pomembno, katero domeno ste vpisali za dostop do iskalnika (če do njega niste dostopali denimo v iskalni vrstici brskalnika ali kako drugače), vedno se dobivali enake rezultate. Tako vsaj trdi Google. Nekoč je bilo sicer mogoče spodaj klikniti na »globalno« različico iskalnika, a te možnosti ni več. Edino, kar lahko storite za prejemanje drugačnih rezultatov, je uporaba VPN-a, ki bo prelisičil iskalnik glede vaše lokacije.

»Čeprav se bo naslov iskalnika za nekatere uporabnike spremenil, na rezultate iskanje to ne bo vplivalo, kot tudi ne spoštovanje lokalnih zakonov in obveznosti, so zapisali v Googlu. Spremembo bodo uvajali postopno v prihodnjih mesecih in ob tem dodajajo, da boste morda morali vnovič potrditi določene iskalne izbire.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Google ukinja lokalne domene za svoj iskalnik appeared first on Tehnozvezdje.