V banki NKBM so za razliko od NLB zgolj pristopili k Googlovi platformi in tako lahko njihovi komitenti v denarnico tehnološkega velikana dodajajo kartice Visa, ki jih izdaja mariborska banka. Tako debetne kot kreditne, osebne ali poslovne. Toda mobilna denarnica same banke, mDenarnic@, je ostala enaka. Tudi ta omogoča brezstično plačevanje, poleg tega pa še takojšnja »nakazila« Flik ter je namenjena tudi potrjevanju spletnih nakupov in shranjevanju kartic zvestobe. Z Google Pay je sicer mogoče opravljati tudi določene spletne ter nakupe v okolju Android.

Že od prej so imeli možnost uporabe Googlove denarnice komitenti bank Intesa Sanpaolo, NLB in Revolut ter uporabniki storitev Curve (prek te v bistvu komitenti vseh bank) in mBills, če se omejimo na »domače« oz. tiste, ki so dostopne ali znane v Sloveniji (tukaj je sicer celoten seznam). Med njimi ni banke SKB, ki že dlje časa sodi v isto madžarsko skupino, katere del je od letos tudi NKBM. Prva še vedno ne ponuja niti lastne mobilne denarnice in s tem brezstičnega plačevanja. Kot rečeno, si komitenti lahko pomagajo s storitvijo Curve, kar preverjeno deluje brezhibno, tudi na platformah Apple Pay in Garmin Pay. Banki se bosta predvidoma prihodnje leto združili, vendar za zdaj nočeta povedati ničesar o novi ponudbi in o tem, kakšna bo takrat digitalna ponudba združene banke OTP.  Odgovorili so zgolj s standardnimi floskulami, da »bodo komitenti o novostih pravočasno obveščeni« (SKB) in da »sledijo razvoju in si tako uporabniki lahko obetajo nove, inovativne storitve« (NKBM).

Uporabnike Applovih naprav bi sicer zanimalo tudi, kako je z vključevanjem v platformo Apple Pay, a o prav tako tem nismo dobili kakšnega jasnega odgovora. Edina banka, ki je na novo napovedala vstop, je NLB. Zgodil naj bi se do konca leta, a glede na neuradne informacije in datum na koledarju ne bomo presenečeni, če se bo zamaknil v prvo četrtletje prihodnjega.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

• 
  NEDELJSKI NASVET: Kako pripraviti televizor na NOGOMET
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Če nočete ničesar tlačiti v sluhovod ali se bojite izgube
• 
  Digitalne veščine za vse generacije: Spletne brihte odslej tudi z vsebinami za seniorje
• 
  Svetovno prvenstvo v nogometu pri Telekomu Slovenije
• 
  Zenbook Duo (2026): Dva zaslona, impresivne številke in ENA VELIKA BOLEČINA!

The post NKBM v Google Pay, SKB še ne, o združevanju nič appeared first on Tehnozvezdje.

Nova ura znova temelji na omenjenem operacijskem sistemu, ki ga med drugim uporablja tudi Samsung za svoje ure Galaxy Watch, pa seveda Google za Pixel Watch, in poleg njiju še Fossil ter druge znamke. Sam sistem je znan po tem, da omogoča marsikaj in premore zgleden nabor uporabnih aplikacij, s čimer prekaša večino ostalih platform in se lahko primerja z Applovo, a tudi po svoji energijski požrešnosti in zato imajo vse ure z njim težavo v dokaj kratki avtonomiji baterije. Mobvoi se je tega izziva lotil z uporabo najnovejšega Qualcommovega procesorja, prilagojenega za ure (Snapdragon W5+ prve generacije), in dvojnim zaslonom.

Procesor nedvomno prispeva k zelo gladkemu delovanju, če je že kdaj kakšno čakanje, je bolj zaradi podatkovne povezave kot zaradi zmogljivosti ure. Koliko novi čip izboljša varčnost  v primerjavi s starim in ali s tistimi, ki jih uporablja Samsung, je nemogoče povedati ali izmeriti, vendar napredek zagotovo je. Toda najbolj edinstvena lastnost ure je v tem, da ima nad 1,43-palčnim zaslonom OLED z ločljivostjo 466 x 466 še ultra varčni oz. reflektivni zaslon, ki ga je mogoče tudi osvetliti z eno od osemnajstih barv. S tem, ko lahko uporabnik za stalno prikazovanje časa ali podatkov vadbe (»vedno vklopljen zaslon«) izbere ultra varčno možnost, hkrati zmanjša vpliv OLED-a na trajanje baterije in po drugi strani z odzadnjo osvetlitvijo tudi izboljša vidnost na soncu. OLED je namreč odličen pri polni svetilnosti, a v sončnem vremenu dokaj slabo viden pri zmanjšani, hkrati pa še vedno porablja precej, četudi so mnoge pike povsem izključene. Pri večini ur namreč vedno vključen zaslon prepolovi trajanje baterije, pri novi uri Ticwatch je davek s pomočjo dodatne zaslonske tehnologije za vsaj polovico manjši. Baterija je sicer s približno eno uro beleženja aktivnosti (kar vzame čez palec deset odstotkov baterije) na dan po dveh dneh imela še nekje okrog četrtine zaloge. Brez rekreacije in z malo manj skakanja po aplikacijah bi morda celo lahko izvlekel tri dni med dvema polnjenjema. Zadeva torej ni na ravni ur Huawei, ki pa vsaj z vidika aplikacij tudi omogočajo manj, in hkrati presega avtonomijo ur Samsung, vsaj do letošnje generacije, ki smo jo ravno dobro začeli preizkušati. Pri vedno vključenem zaslonu je mogoče določiti, ali premik roke sproži osvetlitev reflektivnega zaslona ali pomeni skok neposredno na OLED. Pri prvi možnosti je treba »pravi« zaslon zbuditi z dotikom ali s pritiskom tipke (t. i. krone).

Ura je sicer dokaj klasične oblike, vpetje paščka je »odprte« vrste, torej gre slednji med izrastka iz spodnjega dela ohišja, ki je v tistem delu aluminijasto. Okrog zaslona je luneta, ki z vzorcem spominja na ure iz serije Garmin Venu, ob strani je na sredi omenjena vrtljiva krona, ki služi tudi za pomikanje gor in dol po uporabniškem vmesniku oz. aplikacijah, na zunanji strani ima rdeče pobarvan krog za nekaj popestritve. Drugi, zgornji gumb je skorajda skrit, njegovo funkcijo se da nastaviti, sam se ga imel za priklic nedavno odprtih aplikacij. Dvojni pritisk nanj odpre Denarnico (za brezstično plačevanje). Pritisk na krono pa seznam vseh aplikacij ali pa (iz aplikacij) vrne uporabnika na »domačo« številčnico. Gumirani pašček je najmanj prestižni del celotnega kompleta. Za moj okus bi bil lahko nekoliko mehkejši in če ura, kar malo presenetljivo, daje dober vtis, ga pašček ne. V kolikor bi uro dejansko uporabljal na dolgi rok, bi si hitro priskrbel alternativni silikonski pašček za vadbo in kovinskega za ostalo nošnjo. Steklo žal ni safirno, temveč neimenovana različica utrjenega stekla Gorilla Glass. Za prvo možnost je ura verjetno prepoceni, četudi njena priporočena cena znaša 360 evrov.

Številčnica na ultra varčnem (vedno vklopljenem) zaslonu je fiksna. Če nisem česa spregledal, se je ne da prilagajati. Lahko pa, ko se prižge osvetlitev, uporabnik z vrtenjem krone rotira med prikazom različnih podatkov, kot so srčni utrip, kalorije ali raven kisika v krvi. Med polnjenjem osvetljeni varčevalni zaslon ne kaže odstotka napolnjenosti in med vadbo na njem ni hkrati časa in razdalje, lahko se zgolj pomikaš med enim in drugim. Pri vsem tem bi si želel nekaj več fleksibilnosti. Pri »pravih« številčnicah je, nasprotno, veliko možnosti prilagajanja podatkovnih polj, ki so vsa tudi »aktivna«, torej so bližnjice za aplikacije z več podatki. Tudi izbira številčnic je kar pestra, za še dodatne pa je mogoče naložiti aplikacijo TimeShow, kjer je na voljo veliko plačljivih in nekaj brezplačnih. Verjetno bo vsakdo našel kaj zanimivega zase.

Veliko, mogoče celo preveč aplikacij

Konkretni prednosti v primerjavi z ostalimi platformami (tistimi, ki omogočajo povezovanje ur z androidnimi telefoni) sta pri Wear OS po mojih opažanjih nabor in zmožnosti aplikacij ter različne možnosti nastavljanja »obnašanja« ure. Izmed tistih aplikacij, ki jih uporabljam na telefonu ali so priljubljene, sem denimo preizkusil Googlove Zemljevide, ki so na zapestju presenetljivo koristni in priročni (ni treba ves čas imeti v rokah telefona nekje na ulici), Spotify, Pocket Cast, Youtube Music, MySolarEdge, AccuWeather, Outlook, Shazam in Stocard. Verjetno je še kakšna druga, ki sem jo spregledal ali je tudi sicer ne uporabljam. Kakovost in nabor možnosti pri omenjenih variira, nekatere pokažejo zgolj osnovne podatke, druge omogočajo vse bistveno iz telefonske različice. Tovrstnih aplikacij denimo Huaweijeva platforma ne nudi, zaradi česar se omenjeni proizvajalec tudi lahko pohvali z daljšim trajanjem baterije pri njegovih urah. Prednameščenih je tudi precej Mobvoijevih, večinoma namenjenih temu ali onemu zdravstvenemu vidiku, kar bi zlahka združili v manj samostojnih aplikacij, ter vadbi in še nekaterim drugim pripomočkom, kot sta kompas in barometer.

Uporabniški vmesnik je precej standarden, kar je logično, saj ga Mobvoi ni spreminjal. Levo in desno od številčnice se uporabnik pomika po različnih »karticah«, ki dajejo hiter vpogled, iz njih pa je mogoče priti na podrobnejše informacije, če ne gre za samostojen pripomoček, denimo kalkulator. Poteg od spodaj navzgor ali vrtenje krone v to smer na zaslon pripelje obvestila, od zgoraj navzdol pa se prikažejo bližnjice oz. hitra dejanja, denimo preklop v katerega od načinov »ne moti«, skok v nastavitve in podobno. Denarnica (Google Wallet) je že naložena, treba je zgolj dodati kartico. Sam jo imam (NLB-jevo) tako ali tako že v sistemu, le da na novo napravo ne gre v mobilno denarnico samodejno. Plačevanje je delovalo brezhibno. Podobno velja za telefonske pogovore z uro, saj je zvočnik dovolj glasen, mikrofoni pa tudi očitno toliko dobri, da so me sogovorniki razločno slišali, četudi nisem govoril neposredno v uro. Ta funkcionalnost seveda deluje zgolj takrat, ko je vzpostavljena povezava bluetooth med telefonom in uro, saj slednja nima vgrajene kartice eSIM in modema za mobilna omrežja.

Možnosti izklopa določenih funkcij, tudi načrtovanega, denimo ponoči, je precej. Pri Huaweiju je bilo denimo včasih mogoče nastaviti nočni čas, ko se zaslon ob premiku roke ni vklapljal in podobno, potem pa je ta funkcionalnost izginila in se ni več vrnila. Tu je mogoče poleg načina za spanje, ki izklopi zaslon, osvetlitve in dotike, izbrati še »način za kino«. Ta ugasne zaslon na osnovnega reflektivnega in odklopi zaznavanje potez. Čez noč je mogoče vklopiti tudi nekakšen »osnovni« način (Essential mode), ki tudi izključi vse, razen osnovnih tipal, da lahko ura še vedno beleži spanec. Problem tega načina je edino v tem, da z uro med njegovim trajanjem ni mogoče početi dobesedno ničesar, niti vklopiti osvetljenega zaslona. Zato je boljši nočni način ali pa preklop v letalski način, ki izklopi vse povezave, da ura ponoči porabi kar najmanj baterije (dva do tri odstotke).

Zdravje in vadba – Sedi, tri

Merjenje zdravja je nekje na nivoju tega, kar pričakujemo, od srčnega utripa, nivoja kisika v krvi (SpO₂), tempa dihanja, tipala kožne temperature, merjenja spanca ali stresa, do nekoliko bolj interpretativnih, kot je srčno zdravje. Nekatere meritve, ki jih srečujemo drugod, manjkajo, denimo EKG, zaznavanje togosti arterij in ocena telesne »kompozicije«. Meritve so se glede na to, kar pokažejo druge ure, zdele dokaj realne in tudi nisem opazil kakšnih večjih odstopanj ali nekonsistenc. Še največ pri srčnem utripu med vadbo, ki je bil sploh prvič povsem prenizek, dokler ni nekje sredi hoje v hrib poskočil na prave vrednosti. V naslednjih pohodih je bil večinoma točen, se je pa občasno znova spustil na nekoliko prenizke številke, kar pa na svojem zapestju opažam tudi pri drugih urah, če paščki niso zelo zategnjeni. Zanimiva je funkcija One-tap Measurement, ki naenkrat preveri pet vidikov – srčni utrip, SpO₂, dihalni ritem, stres in srčno zdravje. Marsikaj lahko ura tudi spremlja kontinuirano, ali pa ne, če se uporabnik tako odloči.

In nato pridemo do spremljanja vadbe, kjer se uri Ticwatch Pro 5 nekoliko zatakne. Vsaj mojemu primerku, morda je bilo kaj narobe z njim. Aplikacija Tic Exercise pozna nebroj športov. Osnovni so tek, hoja, tek na tekaški stezi, kolesarjenje in sobno kolesarjenje, klik na More pa odpre še seznam obilice drugih, kar je pa bolj ali manj preigravanje enega in istega, saj podatki prihajajo iz istih tipal, samo njihov nabor in interpretacija se od »športa« do »športa« nekoliko razlikuje. Za pozicioniranje je mogoče izbrati »način visoke zmogljivosti« (High performance mode), ki ves čas beleži lokacijo, ali pa ga pustiti izklopljenega, in takrat ura zmanjša interval pridobivanja podatkov iz satelitov, zaradi česar je manj natančna. Zanimiv trik je uporaba osvetlitve varčnega zaslona, saj barva lahko pove, v katerem območju srčnega utripa je uporabnik. Manj natančen GPS se pozna, tudi pri končnih številkah, ne samo po tem, kako lepo pot izriše na zemljevidu. Glede na to, da celo pri natančnem načinu dolžina moje standardne poti za rekreacijo nekoliko, za 100 do 150 metrov (na štirih kilometrih) odstopa od meritev večine ostalih ur, bi se osnovnemu raje izogibal, četudi prihrani kakšen odstotek baterije. Sami podatki so dovolj informativni, nekje na ravni drugih podobnih ur, a daleč za obsegom in strukturiranostjo tega, kar dajejo od sebe prave športne ure. Mogoče je določiti, kdaj ura samodejno ustvari nov krog, lahko pa to uporabnik vedno stori z dvojnim trepljajem po zaslonu.

Težava je, vsaj pri uri, ki sem jo imel na testu, z določanjem nadmorske višine. Sama premagana višinska razlika je bila običajno kar pravilna, toda višine so bile popolnoma napačne, običajno me je postavilo za 550 do 600 m previsoko (bolj v hribe). Vzroka nisem znal ugotoviti, kajti aplikacija barometer je denimo pri umerjanju na osnovi satelitskih podatkov »zgrešila« za kakih 30 do 50 m (običajno prav tako navzgor). A tudi če sem kalibracijo, z GPS-om ali ročnim vpisom višine, izvedel tik pred začetkom vadbe, je bil tam podatek o višini še vedno povsem napačen. V končnem poročilu ga sicer potem sploh ni, je zgolj podatek o višinski razliki navzgor in navzdol, vseeno pa je zadeva nenavadna in frustrirajoča. Tik pred koncem testiranja sem poskusil še s tovarniško ponastavitvijo ure in vnovičnim seznanjanjem s telefonom. Po tistem podatka o višini med vadbo sploh ni več pridobila, čeprav sem tudi takrat izvajal umerjanje v barometru, in je vedno imela satelitski signal. Vsekakor težava, ki je kje drugje še nisem srečal. In morda je tudi pri drugem primerku Ticwatch Pro 5 ne bi, kdo ve.

Aplikacija Mobvoi Health se zdi kar pregledna in logična in ima tri razdelke. Statistics vsebuje »kartice« z glavnimi podatki, ki jih zajema in obdeluje ura, pri vsaki je mogoče klikniti za ogled podrobnosti. Potem je tu Device, kjer so podatki o povezani uri, številčnice in pa nekatere nastavitve, denimo, katere kartice so levo in desno od številčnice na voljo na uri, in še mnogo drugih, pa tudi možnost ustvarjanja posnetka zaslona (z ure). Tretji razdelek je Account s podatki in nastavitvami uporabniškega računa. Podatki so lepo prikazani in strukturirani, niso pa tako podrobni kot denimo pri urah Garmin ali Suunto, sploh nekaterih dražjih modelih.

Uri Ticwatch Pro 5 le malo, zgolj izbris težav s podatkom o nadmorski višini in nasploh bolj natančno beleženje vadbe manjka do tega, da bi (skoraj) vsakomur brez zadržkov priporočil nakup. Vprašljivo področje so tudi posodobitve programske opreme, sploh operacijskega sistema, saj se Mobvoi v tem pogledu doslej ni izkazal in zato ne vzbuja zaupanja. Žal mi je za to uro, ker je sicer res odlična, ena bolj posrečenih, kar sem jih doslej srečal, in bi jo, ob predpostavki odpravljenih omenjenih težav, z velikim veseljem uporabljal. Tudi 360 evrov se mi ne zdi pretiranih, znižanje za 15 odstotkov (na 306 evrov), kakršnega sem že dvakrat (za nekaj dni) zasledil na nemškem Amazonu, pa ceno postavi na zelo razumno postavko v kontekstu trenutne slike na področju pametnih ur.

Tehnični podatki:

HVALIMO:

• Dobra izdelava ohišja
• Zamisel in izvedba dvojnega zaslona
• Sistem Wear OS glede aplikacij na androidni strani nudi največ
• Brezstično plačevanje (Google Pay)
• Nudi večino pričakovanih zdravstvenih funkcionalnosti
• Razumna cena (kadar je v Amazonovi akciji)

GRAJAMO:

• Cenen pašček
• Sistem Wear OS je še vedno energijsko požrešen
• Ne najbolj natančni podatki beleženja vadbe
• Popolnoma napačni podatki o nadmorski višini
• Podvajanje aplikacij in možnosti

The post Mobvoi Ticwatch Pro 5: Odlična pametna ura, bizarne napake pri športnem delu appeared first on Tehnozvezdje.

»Stari« NLB Pay sem uporabljal vse od njegove uvedbe pomladi l. 2018 in tako že pet let predstavlja moje najbolj osnovno plačilno sredstvo, ki ga dopolnjujem še z uro, večinoma doslej z Garminovo, kar pa se utegne spremeniti. Edini izjemi sta bili obdobji, ko sem za primarni telefon imel iPhone, kjer je seveda edina možnost Apple Pay, s karticami, uvrščenimi vanj (NLB napoveduje, da bo k tej platformi pristopila do konca leta), in nato Huawei P50 Pocket (in sem se zatekel k storitvi Curve, saj NLB svoje mobilne denarnice nikoli ni ponudil v trgovini AppGallery). Vsekakor sem iz svojega plačilnega repertoarja skoraj povsem odpisal fizične kartice, še zlasti potem, ko so začeli tudi bankomati dobivati možnost brezstične avtentikacije. A gotovino sem prav tako pretežno opustil, uporabim jo le v določenih situacijah, zato so tudi bankomati manj pomemben del mojega »plačilnega prometa.« Brezstično plačevanje z NLB Pay je bilo v stari različici v redu, a z izjemo tega, da ni bilo treba na plano vleči denarnice – kar je še posebej nadležno takrat, ko jo imam v notranjem žepu jakne ali bunde – oz. je sploh imeti s seboj, večje prednosti pred »plastiko« ni ponujalo. Nad mejo, ki je pri karticah določena za vpis kode PIN, jo je bilo treba vtipkati tudi tam. In prepoznava plačilnega sredstva je bila dokaj počasno, pa tudi ne vedno zanesljivo v prvem poskusu. Pogosto sem namreč moral telefon odmakniti od terminala in poskusiti še enkrat. Z »novo« denarnico gre vse skupaj veliko bolj tekoče in hitreje. Vsaj s telefonom, pri uri je zadeva – presenetljivo – nekoliko drugačna, a o tem več čez odstavek ali dva.

Telefonsko plačevanje z Googlovo tehnologijo je primerljivo izkušnji, ki sem  jo imel z Applovo. Sporazumevanje telefona in terminala je skorajda hipno, medtem ko je prej trajalo nekaj sekund. To je definitivno velik napredek, saj ni treba »čukasto« stati in čakati, ali bo plačilo uspešno ali ne. Še se kdaj zgodi, da terminal ni zadovoljen s prvim približanjem telefona, običajno izpiše »uporabite eno kartico,« lahko pa tudi kaj drugega, toda veliko bolj poredko kot prej. V splošnem zato lahko rečem, da NLB Pay zdaj na telefonu ponuja precej izboljšano uporabniško izkušnjo, saj plačevanje deluje bolj zanesljivo, veliko hitreje in seveda brez kakršne koli dodatne interakcije s terminali (zgolj na bankomatu je treba vtipkati PIN).

Podobno izkušnjo sem doslej imel tudi z urami. Najsi bo z Applovo (znova Apple Pay) ali z Garminovo s prav tako lastno platformo Garmin Pay, kamor je mogoče vnesti kartico mBills. Še posebej pri Apple Watch je zaznava na terminalu res hitra, a tudi Garmin Pay ne zaostaja dosti. Pri prvi, resda je nisem uporabljal ekstenzivno, samo v času testiranj posameznih modelov ur, nisem imel niti enega neuspešnega primera. Z Garminovo (Venu) moram včasih poskusiti dvakrat, vendar precej redkeje kot s starim NLB Pay na telefonu. Toda novi NLB Pay na uri, konkretno Samsungovi Galaxy Watch 5 Pro (možno pa je Google Pay uporabljati z vsemi iz družine Galaxy Watch 4 in 5, z urami Ticwatch, Pixel Watch in vsemi ostalimi z operacijskim sistemom Wear OS), je nepričakovano nezanesljiv. Večkrat sem že moral ponavljati poskuse plačevanja, so pa tudi primeri, ko zadeva deluje enako brezhibno kot na telefonu. Glede na to, da za funkcionalnost ni treba plačevati kakšne dodatne naročnine, kot jo je pri mBills za Garmin Pay (1,99 evra ne mesec), in da Huawei še naprej ni našel načina, kako na ure dodati Curve za brezstično plačevanje, ki tozadevno rešuje njegove telefone, je to še vedno mikavna možnost za vse lastnike omenjenih ur s podporo za Googlovo in posledično NLB-jevo denarnico. In prav zato razmišljam, da bi si omislil katero od teh.

Google vse ve (mar res?)

Nekateri komitenti niso navdušeni nad tem, da je za brezstično plačevanje zdaj treba dodati kartico (oz. pri večini verjetno kartici) v Googlovo denarnico, in da ima ponudnik slednje dostop do podatkov o plačilih. Glede na to, da je banka NLB pri svoji mobilni denarnici prešla na Googlovo tehnologijo, četudi je ohranila svojo »fasado« (aplikacijo), je prvo dokaj logično. Stare denarnice ni več in tako se komitenti ne morejo odločiti za eno ali drugo možnost. Če želijo plačevati brezstično s telefonom, potem je »Gugl« edina opcija. S čimer pridemo do druge točke, pri čemer je zanimivo, da podobnih pomislekov o posredovanju podatkov veliki korporaciji nisem (ali pa vsaj ne v takem obsegu) zasledil glede denarnice Apple Pay (ki je na iNapravah tudi edina »dovoljena«), a morda  se večini zdi bolj problematično »razkrivati« finančne podatke Googlu kot Applu, čeprav bi povsem lahko zagovarjal, da je oboje enako, ker tudi Apple nedvomno izkorišča pridobljene podatke, verjetno anonimizirane, najmanj za svoje lastne analize in druge namene.

Če v Denarnici (Google Wallet) kliknete na svoj uporabniški račun v desnem zgornjem kotu (črko imena tega računa, pri meni je M), lahko med možnostmi vidite Vaši podatki v aplikaciji Denarnica. Tam se odpreta poti v dva razdelka – Upravljanje podatkov o plačilih in Upravljanje podatkov o karticah. Začnimo z drugim. Tam notri lahko izklopite, da Google uporablja podatke iz uporabe kartic za dajanje personaliziranih predlogov (označuje jih za »koristne«). To je podobno kot posamezniku prilagojeni oglasi na osnovi njegovih zanimanj na spletu in v aplikacijah. Kot drugo pa lahko izključite še uporabo različnih točk in drugih podatkov v aplikacijah, kot so Zemljevidi, Koledar in druge Googlove. Že s tem dvojim dosežete, da se podatki o transakcijah ne shranjujejo v vaš račun pri Googlu. Seveda lahko kdo trdi, da jih omenjeno podjetje kljub vsemu »vidi« in morda celo obdeluje, vendar nimam potrditve, da to drži. In če jih ni v arhivu računa, jih načeloma ne bi smeli povezovati z uporabnikom, tudi če delajo profiliranje brez dejanskega imena.

V razdelku Upravljanje podatkov o plačilih lahko vidite, katere transkacije so v resnici na spisku. Če v prej omenjenem razdelku izključite »osebno prilagajanje«, jih ne bi smelo biti. Pri meni so denimo samo tri iz let 2018 in 2019, ko sem očitno prek sistem Google Pay nekaj plačal v spletnih trgovinah, še preden sem izključil »personalizacijo«. Tiste transakcije, ki so notri, je mogoče ročno izbrisati. Nisem prepričan, da bo koga od tistih, ki so razburjeni zaradi Googla še v denarnici, opisano kaj pomirilo, a dejstvo je, da bodo tudi tu verjetno veliki igralci prevladali. Ni namreč niti smotrno niti smiselno, da bi vsaka (najmanjša) banka razvijala svojo mobilno denarnico, še posebej, če naj deluje na kar največ napravah (vključno z urami) in če (dobro delujoče) rešitve največjih globalnih korporacij že obstajajo.

The post Ne samo brez PIN-a, tudi hitrejše prepoznavanje »kartice« na terminalu appeared first on Tehnozvezdje.

Doslej je banka NLB kartice v svoji mobilni denarnici digitalizirala na način, da so se še vedno obnašale enako kot fizične. S tem so bili tudi pogoji brezstičnega plačevanja enaki. Nakupi do 50 evrov so bili brez dodatnega potrjevanja (razen po vsakem sedmem zaporednem), za višje zneske pa je bilo treba vtipkati kodo PIN v terminal POS. Odslej to ni več potrebno, če se uporabnik odloči za vpis kartice v Google Pay.

Prednost digitalizacije kartic (vseh Mastercard in Visa pri omenjeni banki) čez Googlov sistem v tem, da slednji obravnava avtentikacijo na telefonu – odklepanje naprave s prstnim odtisom – kot enakovredno vnašanju PIN-a v terminal. Tako se napravi »domenita«, da dodatno preverjanje ni potrebno in plačilo se izvede zgolj s prislanjanjem (odklenjenega) telefona k terminalu. Enako velja za ure, kajti s prehodom na Googlovo tehnologijo je mogoče NLB-jeve kartice uporabljati tudi za plačevanje neposredno z zapestja.

Uporabniki se po novem lahko odločijo za uporabo ene od dveh mobilnih denarnic oz. aplikacij za brezstično plačevanje. V banki si, kakopak, želijo, da bi se odločali za NLB Pay. V najnovejši različici te aplikacije uporabnika pričaka obvestilo o sistemu Google Pay in pri vsaki kartici, ki jo ima vneseno oz. digitalizirano možnost, da jo doda v G Pay oz. v Googlove denarnico. S tem omogoči omenjeno plačevanje brez PIN-a. Še vedno pa privzeta denarnica ostane NLB Pay in uporaba slednje prinese določene prednosti. Zgolj tu je namreč mogoče določati, za katere namene je posamezna kartica aktivna (dvig na bankomatu, spletna plačila in plačila v tujini), spremeniti PIN kartice ali jo zakleniti, če je (fizična) slučajno izgubljena oz. ukradena ter si ogledati celotno zgodovino transakcij. Poleg tega so v tej aplikaciji lahko še kartice zvestobe in pri NLB je namenjena tudi takojšnjim plačilom Flik in potrjevanju spletnih plačil (kar bi sicer po našem mnenju morala početi tudi mobilna banka Klik).

Lahko se komitent odloči tudi, da bo kartice vnesel kar neposredno v Googlovo Denarnico, ki je prednaložena na vsakem androidnem telefonu, in se bo odpovedal aplikaciji NLB Pay. S tem izgubi zgoraj naštete funkcionalnosti, toda brezstično plačuje enako. Prav tako s tem lahko na spletu, v igrah in drugod v digitalnem okolju plačuje z Google Pay. Po naših izkušnjah je mogoče kartice digitalizirati na več telefonov oz. naprav in tudi v NLB odgovarjajo, da kakšne omejitve v tem smislu ni.

Med pametnimi urami, ki so omogočajo brezstično plačevanje s karticami NLB, so tiste, ki temeljijo na operacijskem sistemu Wear OS (seriji Samsung Galaxy Watch 4 in 5, nekateri modeli TicWatch, Fossil in Suunto, Pixel Watch in še nekatere) ter določeni modeli Fitbit.

Veliko komitentov ene največjih slovenskih bank, glede na tržne deleže proizvajalcev pametnih telefonov jih je lahko tudi petina, še naprej zanima, ali se bo NLB končno vključila v platformo Apple Pay. Ta namreč edina omogoča brezstično plačevanja z Applovimi telefoni in urami. V banki so znova potrdili, da je projekt v teku, njihove kartice bodo predvidoma, če bo šlo vse po načrtih, postale del sistema Apple Pay proti koncu leta. Pri Google Pay so se držali napovedanega roka, zato smo verjetno lahko optimistični.

• 
  NEDELJSKI NASVET: Kako pripraviti televizor na NOGOMET
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Če nočete ničesar tlačiti v sluhovod ali se bojite izgube
• 
  Digitalne veščine za vse generacije: Spletne brihte odslej tudi z vsebinami za seniorje
• 
  Svetovno prvenstvo v nogometu pri Telekomu Slovenije
• 
  Zenbook Duo (2026): Dva zaslona, impresivne številke in ENA VELIKA BOLEČINA!

The post Zaživela je poroka med NLB in Google Pay, do konca leta verjetno sledi še Apple Pay appeared first on Tehnozvezdje.

Obstoječa mobilna denarnica uporablja način digitalizacije plačilnih kartic v aplikacijo, pri katerem se slednje plačilnim terminalom predstavljajo enako kot fizične. To v praksi pomeni, da veljajo iste zapovedi glede vpisovanja PIN-a. Tega bo terminal zahteval pri vsakem nakupu z zneskom nad 50 evrov in praviloma na vsakih nekaj zaporednih brezstičnih transakciji, če so bile vse pod omenjeno mejo. Toda denarnice, kot so Apple Pay, Garmin Pay, Google Pay ali Samsung Pay, se terminalom POS »dogovorijo« po metodi, ki jo označuje kratica CDCVM (Consumer Device Cardholder Verification Method). Tu velja, da kupec avtentikacijo opravi že na svoji napravi. Ko biometrično odklene telefon ali (s PIN-om oz. kako drugače) odklene plačilno funkcijo na uri na zapestju, se s tem že izkaže za lastnika denarnice, in potem ni treba plačila še dodatno potrjevati. Tako tudi nakup z višjim zneskom opravi enako kot tistega z nižjim.

Google svojo implementacijo omenjene tehnologije (zastonj) ponuja tudi drugim ponudnikom mobilnih denarnic. V NLB so potrdili, da so jo vzeli kot prihodnjo osnovo in na tem razvijajo naslednjo veliko posodobitev NLB Pay. Zgodila naj bi se še pred poletjem (2023). To pomeni, da bodo lahko komitenti te banke plačevali z androidnimi telefoni in tudi nekaterimi pametnimi urami, ki podpirajo Google Pay, z avtentikacijo na napravi, brez kakršne koli interakcije s terminalom POS. Verjetno pa tudi, da bo mogoče kartice vnesti v Googlovo denarnico. Od klasičnih bank na slovenskem trgu ima sicer ta čas z Googlom, glede na njegov uradni seznam, dogovor le Intesa Sanpaolo za kartice Visa Debit.  

Medtem ko Google Pay prihaja v roku nekaj mesecev, je časovnica za morebiten vstop banke NLB v sistem Apple Pay precej bolj nejasna. V banki zatrjujejo, da želijo podpreti tudi to možnost plačevanja, več od tega pa ne želijo komentirati. Kot je znano, je na napravah z operacijskim sistemom iOS Apple Pay edina denarnica, ki omogoča brezstično plačevanje, saj Apple drugim razvijalcem omejuje dostop do tehnologije NFC.

Za malce bolj oddaljeno prihodnost ostaja še podpora ostalim plačilnim platformam, ki jih običajno označuje Pay v imenu. V Garmin Pay je denimo od slovenskih izdajateljev kartic vključen mBills, nekateri tovrstni sistemi pa (še) niso prisotni na našem trgu.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Še pred poletjem integracija Google Pay v NLB Pay appeared first on Tehnozvezdje.

Priznamo, da smo tudi mi krivi za nekaj vznemirjenja, kajti poleg sporočanja novice o prihodu storitve, ki so jo mnogi (več let) pogrešali, smo dali nekaj upanja komitentom nemške spletne banke N26. Kartico te banke nam je Googlova denarnica ponudila za vnos ob prvem zagonu aplikacije, nakar smo jo tudi uspešno dodali med aktivne, pripravljene za uporabno na terminalnih POS. Že takoj se je to zdelo sumljivo, kajti na Googlovem uradnem seznamu bank, ki so za slovenske uporabnike del njegove storitve, N26 ni mogoče najti. Kmalu se je dejansko izkazalo, da kartic tega izdajatelja ni mogoče vnesti v Google Wallet, četudi jih denarnica najde na telefonu in ponudi za vnašanje.

Za pojasnila smo prosili N26 in dobili naslednji odgovor: »Storitev Google Pay (sama storitev še vedno nosi tako ime, medtem ko so aplikacijo preimenovali v Google Wallet, op. p.) ta čas ni na voljo za komitente N26 v Sloveniji. Vedno pa delamo na širitvi dostopnost naših funkcionalnosti na nova tržišča, zato bomo z veseljem objavili več informacij, ko jih bomo lahko.« Odgovor nekako nakazuje, da bi ta banka lahko postala sistema Google Wallet oz. Google Pay tudi v Sloveniji. V mnogih državah namreč ravno prek ameriške korporacije in njegove mobilne denarnice omogoča brezstično plačevanje s telefonov, saj svoje mobilne denarnice oz. tovrstne funkcionalnosti v primarni aplikaciji ne ponuja.

Niso pa so v N26 odgovorili niti naše prvotno poizvedovanje niti na kasnejše dodatno vprašanje, čemu se kartice samodejno pojavijo kot »kandidatke« v Googlovi denarnici in po kakšnem ključu nam je Mastercard Debit te banke celo uspelo vnesti. Možna razlaga bi lahko bila, Google Wallet preprosto prepozna vse kartice N26, najbrž pridobiva podatke iz bančne aplikacije, ker je dotična banka v mnogih državah del platforme ameriškega ponudnika. Toda pri vnosu se zatakne, ker konkretne kartice s slovensko številko IBAN nato niso »avtorizirano« za dejanski vnos v mobilno denarnico.

Podobno kot N26 na Googlovem spisku za Slovenijo ni niti britanskega ponudnika finančnih storitev Revolut, pa vendar nekateri uporabniki poročajo, da so brez težav vnesli to kartico v mobilno denarnico. Po drugi strani pa določenim komitentom po njihovih zatrjevanjih ne uspe vnesti kartice, izdane pri banki Intesa Sanpaolo, ki je na seznamu in bi njena Visa Debit morala ponujata brezstično funkcionalnost tudi prek storitve Google Wallet. Seveda jo tudi prek bankine lastne storitve Wave2Pay.

Googlov seznam vključenih bank:

• 
  NEDELJSKI NASVET: Kako pripraviti televizor na NOGOMET
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Če nočete ničesar tlačiti v sluhovod ali se bojite izgube
• 
  Digitalne veščine za vse generacije: Spletne brihte odslej tudi z vsebinami za seniorje
• 
  Svetovno prvenstvo v nogometu pri Telekomu Slovenije
• 
  Zenbook Duo (2026): Dva zaslona, impresivne številke in ENA VELIKA BOLEČINA!

The post N26: »V Sloveniji trenutno nismo del Google Wallet« appeared first on Tehnozvezdje.

Doslej aplikacije Google Wallet slovenski uporabniki androidnih telefonov brez določenih trikov niso mogli niti najti v Trgovini Play. Od danes je vidna, se jo da namestiti in seveda uporabljati. Po namestitvi je treba izbrati uporabniški račun, s katerim bo povezana. Kartice namreč dodaja v račun, tako da so na voljo na vseh napravah, v katere je posameznik prijavljen z njim. Treba pa jih je na dodatni napravi znova potrditi. Glavna poanta Googlove denarnice je kajpak brezstično plačevanje, najsi bo s telefonom, ki podpira tehnologijo NFC, ali z ustrezno pametno uro (npr. Pixel Watch). V aplikaciji so sicer še nekatere druge možnosti, služila naj bi kot mesto za shranjevanje kartic zvestobe, darilnih kartic in vozovnic za javni promet, vendar se to še ni zdi prilagojeno slovenskemu uporabniku.

Takoj, ko pride v denarnico, ga sicer pričaka »vabilo« k dodajanju plačilnega sredstva. Ko pritisne na Dodaj kartico, obstaja možnost, da bo sistem že našel kakšno, če je vnesena v eno od bančnih aplikacij na telefonu. Tako je pri meni zaznal kartico Mastercard Debit banke N26, ki je sicer ni na uradnem Googlovem seznamu za slovenske uporabnike sodelujočih bank. Ni pa denimo našel kartice mBills, ki jo je prav tako mogoče dodati. Zato sem zanjo moral pritisniti na plus in vpisati njene podatke. Od tam naprej je postopek dodajanja kartice enak in vključuje vnos šestmestne številčne kode, ki prispe po sms-u.

Ko je kartica dodana, se Googlova denarnica seveda želi postaviti kot privzeto plačilno sredstvo za brezstično plačevanje. To je sicer mogoče kasneje (ali vsakič sproti) urejati v nastavitvah telefona. Domača stran aplikacije nato prikazuje vse dodane kartice in z dolgim pritiskom na posamezno je mogoče videti podatke o njej ter jo določiti za privzeto pri plačevanju. Slednje sicer poteka enako kot s katero koli drugo mobilno denarnico. Če je Google Wallet določena za privzeto plačilno sredstvo, je treba samo odkleniti telefon in ga prisloniti k terminalu POS. Ta denarnica po mojem vedenju enako kot denimo Apple Pay, Curve ali Garmin Pay uporablja verifikacijo na sami napravi, zato v terminalu potem ni treba vtipkati številke PIN, kot jo je treba ob prislanjanju fizične kartice.

V sistemu so tri oz. štiri za slovenske uporabnike zanimive kartice, pri čemer je Curve v bistvu »agregator« kartic in tako ali tako ponuja svojo mobilno denarnico, zato je to storitev dokaj nesmiselno uporabljati čez Google Wallet. Od dejanskih bank oz. ponudnikov finančnih storitev pa sta zanimiva Intesa Sanpaolo in mBills. Kartico slednjega sem uspešno vnesel v denarnico. Glede banke N26 pa sem nekoliko zmeden. Kot rečeno je na Googlovem seznamu ni, vendar je mobilna denarnica to kartico našla in sem jo tudi brez težav lahko vnesel (in aplikacija N26 je potrdila vnos v Google Pay ter zdaj prikazuje možnost upravljanja kartice v Googlovi denarnici). Toda mnogim drugim, ki jim kartico sicer prav tako ponudi, dejansko dodajanje v denarnico ne uspe. Kakorkoli, tukaj je celoten Googlov seznam:

The post Mobilna denarnica Google Wallet (prej Google Pay) je zdaj na voljo v Sloveniji appeared first on Tehnozvezdje.