Ameriško reklo, da nobeno kosilo ni zastonj, v tem primeru vsekakor velja. Google je dolgo odganjal konkurenco in hranil svoje algoritme prepoznavanja motivov z zastonjskim sprejemanjem fotografij, vendar je po presoji vodilnih v tej korporaciji napočil čas za običajno zaračunavanje storitve. Uporabniki prav veliko alternativ nimajo več. Ali pač?

Marjan je že predlagal domačo shrambo s pomočjo omrežnega diska (NAS). To idejo podpiram, pri čemer pa kot dolgoletni uporabnik (zdaj že druge tovrstne naprave) lahko tudi potrdim, da rešitev ni enako elegantna kot »oblak« in da še zdaleč ni poceni. Kakovosten NAS stane približno 200 evrov ali več in vsaj še toliko dovolj velika diska zanj (npr. po 6 ali 8 GB). Dva pa morata biti zaradi zrcaljenja (Raid 1), da lahko preprosto zamenjamo tistega, ki bi se slučajno pokvaril, pa imamo še vedno vse podatke.

Za večino je vseeno ustreznejša kombinacija oblaka in kakšnega običajnega zunanjega diska za varnostno kopijo. Naj velja, da morajo biti tri kopije na različnih »nosilcih« in različnih lokacijah. Google še vedno ponuja največ zastonjskega prostora znotraj celotnega svojega dežnika One s 15 GB, vendar v to kvoto sodijo tudi Gmail in ostale storitve, ki že lahko prispevajo precej gigabajtov, razen če uporabnik redno izvaja čiščenje. Ostali so večinoma med dvema in petimi gigabajti, nekateri pa sploh ne nudijo ničesar zastonj, a so potem cenejši pri plačljivem delu ponudbe. Določene shrambe so univerzalne, namenjene shranjevanju česar koli, druge pa so namensko fotografske. Taki sta denimo Amazon Photos in SmugMug (pa tudi s slednjim povezani Flickr). Pri tovrstnih je nato nekaj več poudarka na samem prikazu galerije, oblikovanju albumov in podobnih funkcionalnostih, a tudi klasične, kot so Dropbox, iCloud in Onedrive imajo dokaj lepe in uporabne pregledovalnike fotografij.

V tabeli so zbrane cene za večino najbolj znanih in zanimivih shramb. Seveda smo kakšno tudi izpustili, ker jih je preprosto preveč. Navedli smo mesečne zneske, je pa pri nekaterih letna naročnina malo cenejša kot seštevek mesečnih, medtem ko pCloud ponuja celo enkratno plačilo za »doživljenjsko« uporabo. So tudi nekatere, ki so lahko del večjega paketa. Denimo 200 GB za iCloud znotraj naročnine na Apple One, ki stane 10,95 za posameznika ali 14,99 za družino, in vključuje še storitve Music, TV+ in Arcade. Pa seveda Onedrive znotraj Microsoft 365, nekoč Office 365, ki prinaša uporabo pisarniških programov. To naročnino lahko šolarji dobijo zastonj, vsak uporabnik pa dobi svoj terabajt prostora.

Za 100 ali 200 GB, kar zadošča za precej fotografij, sploh če enkrat ali dvakrat na leto zbrišemo vse manj uspele in podvojene, je letni znesek približno 20 ali 30 evrov. To ni veliko, je pa preskok na naslednji nivo z enim ali dvema terabajtoma in stotimi evri na leto kar konkreten. Res je, da se naročnine nabirajo in množijo, toda ta za oblak bi morala po našem mnenju biti ena prednostnih, ker več kot upraviči znesek s svojimi glavnimi lastnostmi. Fotografije in ostale vsebine so na varnem, čeprav seveda ne 100-odstotno, zato ne gre odmisliti ostalih varnostnih kopij. Poleg tega so dostopne vedno in povsod, z vseh naprav, hitro in zanesljivo. Še posebej Google Foto, a tudi kakšna druga, ponujajo zmogljivo iskanje prave med množico fotografij. Glede na to, koliko več fotografiramo in snemamo s telefoni v primerjavi s tem, kar smo počeli s fotoaparati, se je shranjevanje v oblak izkazalo za najbolj elegantno rešitev. Diski in vse ostalo za zagotavljanje storitev seveda stanejo, poleg tega je tudi bolje, če vsake storitve ne plačujemo s svojimi podatki in prikazovanjem množice neumnih oglasov.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

Ponudniki:

• Amazon Photos
• Apple iCloud
• Dropbox
• Google One
• IDrive
• Jottacloud
• Koofr
• Mega
• Microsoft Onedrive
• pCloud
• SmugMug

The post SOBOTNO IZBIRANJE: Če ne Googlu, bo najbrž treba komu drugemu razvezati mošnjiček appeared first on Tehnozvezdje.

Zastonjkarstva je nepreklicno konec, kajti od poletja naprej se bodo fotografije in video posnetki šteli v brezplačno kvoto 15 GB prostora. Ker smo se navadili nanjo in ker dejansko nudi vse in še kanček več, bomo hočeš ali nočeš prisiljeni zagristi v kislo jabolko letne naročnine. Na to Google pravzaprav računa, kajti ko je bila storitev zastonj, je v kali zatrl vsakršne tekmece. Ni je podobne, ki bi nudila vsaj približno enako uporabniško izkušnjo dolgotrajnega hranjenja fotografij (in video posnetkov) ob sočasni preprosti sinhronizaciji med napravami.

Googlova oblačna storitev ni primerna za dolgotrajno hranjenje podatkov, kajti Google je že kdaj na hitro spremenil pravila uporabe, in ker grozi uporabnikom, ki so presegli prostorske omejitve ali je njihov račun več kot dve leti neaktiven, da jim bodo izbrisali podatke.

Splošnih oblačnih hramb je na spletu nekaj, vendar nobena ne nudi neomejenega prostora za hrambo fotografij in obenem ni prilagojena hranjenju fotografij. 1 TB, ki ga podeli Microsoft naročnikom na Office 365, sicer lahko uporabijo kot skladišče fotografij, vendar brez možnosti preprostega iskanja. Zanj so fotografije zgolj datoteke, ki jih ni sposoben »prebrati« in indeksirati.

Pravzaprav je Googlovi še najbližja Amazonova storitev Photos, kajti nudi vsaj nekaj funkcij, ki so nam bile v Googlovi storitvi všeč. Na primer izmenjava fotografij med družinskimi člani in sinhronizacijo med napravami. Naročniki storite Amazon Prime obenem prejmejo še neomejen prostor hranjenja fotografij v izvorni ločljivosti, dokler naročnine ne odpovedo. »Dali so vam ponudbo, ki je ne morete odkloniti«. V nasprotnem prostor skrčijo na vsega 5 GB in vam pod nos porinejo cenik za najem vsaj približno uporabno velikega. Cenijo ga podobno, kot ga ceni Google.

Flickr je še ena od alternativ. Nekoč so bili darežljivi in vam brezplačno za hranjenje fotografij dali na razpolago 1 TB. Ponudbo so leta 2018 preoblikovali v brezplačno hranjenje do 1000 fotografij in plačljivo možnost neomejenega hranjenja za 66 evrov letne naročnine. Pravzaprav ugodno, kajti Google želi na leto za 2 TB prostora 100 evrov. Treba pa je biti pazljiv in primerno nastaviti račun storitve Flickr, da ne boste zazijali od začudenja, ko bodo vaše fotografije vidne vsem.

Še najbolj všeč mi je zato tretja možnost. Staro dobro načelo, »poskrbi in sestavi sam«. Prenosni diski velikih spominskih kapacitet so relativno poceni in predvsem najbolj varen način dolgotrajnega hranjenja fotografij (in drugih datotek). Morda še malo bolj odprete denarnico. Strežnik NAS je namreč primerna rešitev za zahtevnejše domače uporabnike. Največkrat je v njem več diskov, zato podatkov ne izgubite, če eden odpove. Zamenjate ga in sistem bo podatke restavriral. Poleg tega ga lahko odprete v splet in oblikujete zasebno hrambo v oblaku. Izdelki WD My Cloud EX2, ki so sicer na trgu že nekaj časa, so dobili novo aplikacijo in s tem lepšo “oblačno” galerijo. V luči naše »težave« so še posebej zanimivi izdelki Synologyja, saj so pred kratkim nakazali, da bodo morda zapolnili vrzel, ki jo je odprla Googlova odločitev. Predstavili so namreč preizkusno različico funkcijo hranjenja fotografi Synology Photos, ki se po videzu uporabniškega vmesnika, v zmogljivostih in po funkcijah popolnoma brez sramu zgleduje po storitvi Google Foto. Kajpada je na voljo tudi mobilna aplikacija za sistema Android in iOS, ki med drugim poskrbi za samodejni prenos fotografij s telefonov v arhiv. Ker še ni znano, kdaj bo na voljo, imate vsi, ki strežnika NAS še nimate, dovolj časa za razmislek.

The post NEDELJSKI NASVET: Zakaj ne bi naredil svojega skladišča namesto Googlove storitve Foto! appeared first on Tehnozvezdje.

Internet naj bi bil drugačen od vsega, kar je človeštvo iznašlo. Nihče si ga ne bi smel lastiti. Pripadati bo moral vsem. Kako to, da je šlo tako narobe? Teza, da se zgodovina ne ponavlja, je bedarija prve vrste in posledica prepričevanja, da smo kot civilizacija napredovali in postali boljši. Sodobna industrija ni nič bolj imuna na monopolistične težnje kot industrija pred stotimi leti. Dogaja se repriza velikih naftnih, tobačnih in farmacevtskih podjetij, ki so, ko so dosegle dominantni položaj, le tega začele zlorabljati. Nismo se naučili osnovne lekcije. Da se iz množičnega kopičenja in koncentracija moči v rokah redkih, ne more roditi ničesar dobrega.

Pionirji računalniške industrije so zgradili nevtralno in decentralizirano omrežje, ki je povezalo človeštvo. Razdalje, meje med državami, oceani, niso bile več pomembne in nato se je pripetilo, kar se ne bi smelo. Nekje v neki točk, ko je postajalo omrežje za vse in pod enakimi pogoji, smo se začeli ukvarjati z monetizacijo. Ta je internet pripeljala do točke, kjer je danes, medtem ko se sprašujemo, ali ni bilo ves čas neizogibno, da ga »poje« z beleženjem obseden kapitalizem?

Prepričali so nas, da je vsaka datoteka izrednega pomena. Kar ni res. Vsaj tri četrtine fotografij in video posnetkov na telefonu lahko izbrišete in ne bo nobene škode!

Vedeli so, da ne more biti zastonj

Kdor je pred petimi leti, ko je Google ponudil brezplačni prostor za hranjenje fotografij in videa, res da v določeni ločljivosti, podvomil o dobrobiti odločitve, je bil s strani nekaterih ožigosan kot dvomljivec, negativist, celo krivoverec. Enako če si podvomil v brezplačne »bančne« storitve zagonskih podjetij ljubkovalno imenovanih »fintech«. Na zakaj in čemu, bi se odločil zanje, so dejali, ker so zastonj. Nič več. Podjetja morajo od nečesa živeti in zato so začeli uvajati plačljive pakete. Še vedno so na voljo brezplačni, vendar že ali pa še bodo brez funkcij, ki so jih zagovorniki izpostavljali kot vzgled agilnosti proti togosti bank. Vendar ko gre za Google, stvari niso tako preproste. Dali smo mu ogromno fotografij za učenje algoritmov umetne inteligence. Drugi razvijalci morajo zanje plačati, a nimajo na razpolago tako raznolike, ves čas spreminjajoč se in velike baze. To še ni vse. Algoritmi iščejo in prepoznavajo predmete. Če na primer na vaših fotografijah opazijo veliko pločevink, ga ni vraga, da vam Google kje ne bo serviral oglasa za pivo. In še za kaj, kar so njegovi algoritmi prepoznali, kot oglaševanju primerno dobrino.

Ali nas Google pregovarja, da plačujemo za hranjenje nečesa, česar v bistvu sploh ne potrebujemo?

V svetu ni zastonj kosila in ga nikdar ne bo. Google vam ničesar nikdar ni dal zastonj, vse ste že zdavnaj plačali. Ne z denarjem, temveč s podatki. Brezplačno hrambo so ukinili, ker je uporabnikov preveč in ker njihove fotografije zasedejo vsak dan več prostora. Vendar so pozabili povedati, da jih je ravno toliko, kot so pred petimi leti napovedali in se zaklinjali, da ne bo težav. Razlog ukinitvi je torej treba iskati drugje. Morda v tem, da je Google z brezplačno ponudbo uničil konkurenco ponudnikov programov za prepoznavanje in indeksacijo fotografij. Ker je ni, lahko izstavi račun. Če imate fotografij za več od 15 GB, kolikor znaša zastonj prostor za vse Google storitve, potem boste po novem plačevali. Ni veliko, manj kot dva evra na mesec. A ne se bati. Še vedno bodo na fotografijah iskali premete in vas posiljevali z oglasi.

Pokažite jim figo in brišite nepotrebno

Google vam je vse dal zastonj, da ste se nanj navadili in kot sem že večkrat dejal, postali odvisni. Zdaj je prišel čas za plačilo in morda plačevanje prostora za fotografije ne bo edin davek, ki ga po postavi. Sledi pavšal za uporabo Gmaila, kjer ravno tako nima tekmeca in od katerega smo ravno tako odvisni in nato še plačevanje drugih storitev? Ne vem, ampak možno je, kajti ko Googlu zadiši denar, ga nič ne odvrne od namere.

Kaj storiti? Rešitev je preprosta, a zahteva nekaj časa. Izbrišite nepotrebne fotografije – ali mora res biti pes na tisočerih – in pomembne ter dobre shranite na napravi, zunanjem disku ali kjerkoli se vam zdi primerno. 15 GB za fotografije, video posnetke, datoteke in elektronska sporočila ni ravno veliko, zato se spomnite, kako je bilo nekoč. Takrat sem govoril, da je redno brisanje nepotrebnega nujna in predvsem redna naloga. Vprašajte se, koliko in katere fotografije ste vsaj še enkrat pogledali od trenutka, ko se je samodejno s telefona premaknila na oblak. Če nikdar, potem jo izbrišite. Dokažite Googlu, da se lahko obnašate, kot ste se nekdaj in niste pripravljeni plačevati za nekaj, česar nujno ne potrebujete! To pa je možno, če boste hranili samo pomembne datoteke. V digitalnem svetu se namreč obnašamo tako, kot če doma ne bi ničesar vrgli v smeti. Ne embalaže, ne vrečk in ne olupkov banan. Nič čudnega torej, da nam lahko tehnološka podjetja prodajajo »zrak«.

The post Ste tudi vi med ovcami v vrsti za striženje? appeared first on Tehnozvezdje.

Google je zadnjih pet let uporabnikom storitve Google Foto (Photos) ponujal brezplačno shranjevanje fotografij v oblaku. V »visoki kakovosti«, ne v izvirni ločljivosti, to ugodnost so nekaj časa imeli zgolj kupci telefonov Pixel, pa vendar je bila kvaliteta dovolj dobra, da se je marsikdo odločil za ta način hrambe svojih spominov. Toda s 1. junijem 2021 bo veselja konec, od takrat naprej bodo na novo naložene fotografije štele v kvoto uporabnikovega prostora v shrambi Google Drive, edino uporabniki Pixlov obdržijo zastonjsko shranjevanje. Ta čas je brezplačne (še vedno) 15 GB. Za več pa je treba skleniti naročnino na storitev Google One, najcenejša opcija je 100 GB za 20 evrov na leto ali dva evra na mesec. Naslednja 200 GB za 30 evrov ali tri na mesec, na voljo pa sta še nivoja 2 TB in 10 TB. Ali pa izbrati katerega od drugih ponudnikov.

Odločitev za ukinitev brezplačne hrambe fotografij nikakor ni presenetljiva. Noben od glavnih ponudnikov prostora v oblaku v zadnjem času ni nižal cen ali zviševal ugodnosti, kvečjemu so vsi po vrsti postajali bolj skopi kot v preteklosti. Razlog je seveda v tem, da se je število uporabnikov namnožilo in količina podatkov z njimi, to pa je prineslo bistveno večje zahteve po pri infrastrukturi. Dodatni podatkovni centri in njihovo delovanje stanejo ogromno, hkrati pa so tudi velika obremenitev za okolje, tako zaradi vse potrebne opreme in električne energije, ki jo porabijo, kot tudi zaradi segrevanja, ki povzročajo.

Za Google je ponujanje brezplačnega shranjevanja fotografij imelo smisel, saj so se lahko njegovi algoritmi za strojno učenje pasli po teh posnetkih in nabirali znanje o človeških potezah, živalih in predmetih, ki ga drugi ponudniki težko pridobijo. Verjetno pa je ta zadeva zdaj že na takem nivoju, da ni več potrebe po nadaljnjem izgubljanju denarja zaradi treniranja umetne inteligence. Poleg tega se je marsikdo tako navadil na storitev, da bo pač odštel tistih nekaj evrov za hrambo, tokrat morda celo v izvirni kakovosti.

Mogoče bi kdo lahko rekel, da je Google z ugodnostjo, ki jo zdaj ukinja, celo spodkopaval konkurenco. Morda ni bilo v tem početju nič, kar bi kršilo protimonopolno zakonodajo, vsekakor pa je podjetje izkoriščalo svojo tržno in investicijsko moč, da je preprečevalo pošteno konkurenco med ponudniki oblačnih shramb in odliv uporabnikov k drugim ponudnikom, ki niso tesno povezani z operacijskim sistemom na več kot štirih četrtinah pametnih telefonov na svetu. Od prihodnjega poletja bo morda konkurenca vendarle imela nekaj več možnosti. Uporabniki pa bodo morali ponotranjiti dejstvo, da je za vsak prostor na disku, če ga želiš imeti doma ali pa v nekje na neznanih strežnikih, treba plačati.

The post Treba se bo navaditi, da oblačna shramba ni zastonj appeared first on Tehnozvezdje.

Kje so že časi, ko je bilo kazanje fotografij družaben dogodek ob toplem ognju družinskega ognjišča v mrzlih zimskih dnevih, ko na dveh ali treh televizijskih programih, ki so nam bili sploh na voljo, ni bilo nič niti približno gledljivega. Še pomnite …. ne ravno najbolj kakovostno in lično izdelanih albumov, pri katerih so žepki za fotografije tako radi pokali, in iskanje studia, ki je tisti hip veljal za najboljšega v državi. To so bili drugi časi. Nosili smo plastične sandale Jugoplastike, ki jih menda Gucci prodaja za hude denarce, fotografirali pa z ruskimi in vzhodno nemškimi fotoaparati, ki naj bi, tako so nam govorili, imeli boljšo optiko. Tako je bilo v naši in vaši mladosti, zanamci pa se bodo svoje spominjali nekoliko drugače. Hodijo s telefonom v roki, pritiskajo na sprožilec kot nori, fotografije pa puščajo na družbenih omrežjih. Pri tolikšni inflaciji fotografskega materiala kaj drugega niti ne moremo pričakovati.

Čeprav je Facebook daleč največje skladišče fotografi, dnevno jih uporabniki naložijo za nekaj milijard, pa ne slovi ravno po njihovi organiziranosti. Instagram in druge podobne storitve so tozadevno na podobni ravni, a treba je upoštevati, da namen ni hranjenje fotografij, temveč objava….da so drugi nevoščljivi, da se hvalimo in da dvigamo svoj socialni položaj. Je pa internet prvi na katerega pomislimo, ko (če) razmišljamo, kje bi hranili fotografije, da bi jih lahko po potrebi kadarkoli in kjerkoli kazali. Gotovo je za uporabnike naprav s sistemom Android prva izbira Google Foto. Kako ne, če obljublja neomejen prostor, pod pogojem, da ločljivost fotografije zniža na 12 milijonov točk , kar je mimogrede več kot dovolj za večino, hkrati pa so dostopne bolj kot ne iz vsake naprave, na katero pomislimo. Razen, če si omislite Pixla, s katerim v kompletu pride shranjevanje fotografij v polni ločljivosti za naslednja tri leta. So še druge možnosti hranjenja datotek, a o njih je pisal Matjaž. Ne bi pa se rad ponavljal.

Na spletu je kljub vsemu še nekaj fotografskih spletnih strani, kjer za veliko, malo ali praktično nič denarja lahko hranite in razkazujete svoja izbrana dela. Najbolj razširjeno spletno mesto je (bil) Flickr, ki omogoča hranjenje visokih resolucij in organiziranje fotoalbumov. Pred kratkim je prešel pod okrilje storitve za zahtevnejše uporabnike SmugMug, ki omogoča prilagodljivost spletne galerije in celo prodajo fotografij. So pa še druge. Na primer Photobucket, Shutterfly, Zenfolio. Če vam niso všeč klasične galerije, kamor odmečete svoje fotografije, potem se splača pokukati na Fotolog, ki ima malce drugačen pristop k deljenju fotografij. Uporabnik lahko na dan naloži le eno fotografijo, s čimer zagotavljajo večjo preglednost in kakovost objavljenih del.

Pravijo, da so tehnične naprave in internet mlajšim generacijam položeni v zibelko, a vendarle ni vedno tako. Sina sem fotografiral na star način, fotografije pa urejal v foto albume. Vsaj prva leta njegovega življenja, ko so bili digitalni fotoaparati še na začetku poti, kakovost fotografij pa obupna. Pri deset let mlajši hčerki pa se je svet obrnil na glavo. In ta me vedno znova opominja, zakaj pa tudi ona ni v albumih. Rada bi imela svojega, pa čeprav imam cel kup fotografij z njo v glavni vlogi. A niso razvite, ni jih mogoče prijeti v roke. Kaj to pomeni? Kjerkoli že hranimo fotografije, izbor tistih, ki imajo sentimentalno vrednost, bi še vedno morali imeti dosegljiv na star način!

The post Fotografija je nemarno poceni in vsi smo veliki umetniki appeared first on Tehnozvezdje.