Googlov sistem na zaslon v avtu prinese aplikacije, ki so na telefonu, a ne vseh in tudi ne v enaki podobi ali z enakimi možnostmi. Tudi to ni zrcaljenje tega, kar gledamo na mobilniku, bolj je nadomeščanje v avto vgrajenih funkcionalnosti (navigacije, telefonije, predvajanja glasbe, prikazovanja sporočil, …) s tistimi, ki jih poznamo na androidnih napravah in so nam (predvidoma) všeč. Prikažejo se podprte aplikacije in teh se je že nekaj nabralo, pretežno pa so iz glasbeno-podkastovskega sveta, z ostalih področij so redke. Še vedno pa jih je več kot pri Applovi tovrstni platformi Carplay. Poleg sporočil, telefona in Googlovih Zemljevidov so tu denimo še Apple Music, Deezer, Google Play Music, Google Podkasti, Pocket Casts, Podcast Addict, Spotify, TuneIn Radio, Youtube Music, Waze in še kakšna. Glavna prednost v primerjavi s tem, da vsebine predvajaš čez bluetooth, je v možnosti njihovega izbiranja neposredno na zaslonu, sicer je to pri večini sistemov treba početi na telefonu, kar med vožnjo odsvetujem. Je pa tudi na zaslonu omejeno in prav tako lahko nevarno, zato je morda še najbolje glasovno, toda o tem več kasneje.

Če avto zadevo podpira, potem uporabnik, ki ima na androidnem telefonu naloženo aplikacijo Android Auto, v infozabavnem sistemu izbere to možnost, telefon priključi s kablom (brezžično izvedbo podpira peščica telefonov in trenutno še noben avto) in na zaslonu se pojavi novo okolje. Za razliko od Carplayja, ki je neposredno podprt v sistemu iOS in deluje bolj ali manj kjerkoli po svetu (četudi Apple uradno »podpira« samo nekatere države), je Android Auto precej bolj zemljepisno omejen. Slovenski uporabniki še vedno ne morejo namesti aplikacije iz Trgovine Play, ker naše države ni na seznamu tistih, kjer zadeva deluje (kako znano), a bistvu jo občasno lahko. V času pisanja tega članka se določenim uporabnikom med tipkanjem imena aplikacije nekje pri Android Au prikaže pravi zadetek in če kliknejo nanj, je na voljo nameščanje aplikacije, kasneje pa tudi njene posodobitve. Drugim se zadeva pojavi celo med zadetki iskanja, a ne vsem. Večini pa aplikacija še naprej ostaja skrita. Toda da se jo najti na kateri od alternativnih tržnic (Apkpure, Apkmirror). Težava je le v tem, da na tak način nameščena aplikacija lahko čez čas neha delovati, kajti Google za to poskrbi z določenimi posodobitvami, zato je takrat treba sneti in namestiti novo različico ter upati na najbolje.

Povod za ta vnovični opis Googlove avtomobilske rešitve je njeno povsem prenovljeno okolje. Pa tudi povečanje števila podprtih aplikacij in avtov z vgrajeno podporo. Delovanje samega sistema je v osnovi enako. Za nov uporabniški vmesnik je treba aplikacijo odpreti na telefonu, iti v nastavitve in potrditi izbiro Preizkusite novo okolje Android Auto. Na telefonu potem še vedno ostane stara različica, na avtomobilovem zaslonu pa se prikaže prenovljena. Prejšnja izvedba je temeljila na znanih Googlovih »karticah« in spodnji vrstici z izbirami funkcij (navigacija, telefon, glasba). Po novem pa uporabnik vidi ikone aplikacij – njihov vrstni red je odvisen od zadnjih uporabljanih – in ko izbere eno od njih, se ta razširi na cel zaslon, spodnja vrstica pa ima zdaj ključne informacije ali komande iz druge aplikacije, ki še teče v ozadju. Na desni pa sta še ikona z zvoncem, ki po novem odpre kartice z obvestili, in še ena z mikrofonom, ki prikliče glasovno upravljanje. Zadeva je tako dokaj preprosta in pregledna, lažje je priti do določenih aplikacij. Za skok v drugo storitev pretočne glasbe, podkastov ali internetnega radia, so zdaj na domačem zaslonu jasno vidne vse ikone, prej jih je bilo treba izbirati iz podmenija pri glasbi. Toda po drugi strani je nekaj preveč skakanja »domov«.

Všeč so mi avtomobilski infozabavni sistemi, Fordov Sync 3 je tak primer, pa še kakšen drug se najde, ki omogočajo razdeljen »osnovni« prikaz z dvema ali tremi fukcionalnostmi. Tako so lahko ves čas na očeh in na dotiku prstov navigacija, upravljanje slišanega in telefon. To so tudi tri glavne zadeve, vse ostalo je v avtu manj pomembno. Toda Android Auto takega prikaza ne pozna, zgolj uporablja spodnjo vrstico in dodatno prekrivno zgoraj, ki se prikaže za nekaj sekund. Kadar je na zaslonu navigacija, je v spodnji vrstici ikona »glasbene« aplikacije in komande za pavzo, nazaj in naprej (za celo pesem ali za kratek skok pri podkastih). Med telefonskim klicem se glasbeni ukazi zamenjajo z ustreznimi telefonskimi. Če je navigacija aktivna, a ni prikazana, pa so tam spodaj osnovne informacije o smeri. Pritisk na to polje pomeni skok v aplikacijo, ki prikazuje te podatke oz. komande. To je torej najenostavnejši način za skakanje iz ene aplikacije v drugo. Moti pa me, da takrat, kadar se ne pogovarjaš, ni nobene hitre bližnjice v telefonsko izbiranje, razen glasovnega »ukazovanja«. Pa tudi sicer je to najlažji način, kako nekoga poklicati, dokler Pomočnik razume ime. Na zaslonu pa je v redu, dokler imaš klicanega med priljubljenimi, kajti iskanje po celotnem imeniku je zoprno in nevarno. Nasploh pomikanje po seznamih z vlečenjem prsta po zaslonu ne deluje v redu, boljši način sta puščici dol-gor ob strani.

Sistem prikaže kartico z obvestilom, ne pa tudi njene vsebine. Vsaj ne med vožnjo. Takrat je opcija samo, da sporočilo prebere, vemo pa, kako komično je branje slovenskih besedil v angleščini. Tukaj po svoje razumem varnostni vidik, toda nekateri sistemi samih proizvajalec, med njimi že omenjen Fordov, brez večjih zadržkov prikažejo sms-e in tudi ponudijo možnost hitrega odgovora (OK ali kaj podobnega). Če nič drugega, pa potem vsaj lahko pokličem pošiljatelja. Če bi obstajala tovrstna integracija, bi se lahko vsebina sporočila prikazala vsaj na zaslonu pred voznikom, vendar sem doslej samo pri eni znamki (Renaultu) opazil, da bi se informacije s platforme Android Auto prenašale tudi tja. Sicer pri merilnikih večinoma zgolj piše, da se predvaja glasba z Googlovega sistema, navigacijskih navodil ni, itd S tega vidika je včasih bolje ostati kar pri tem, kar avto ponuja že v osnovi.

Verjetno bo pri tem velik dejavnik kakovost in uporabnost navigacije. Avti se glede tega precej razlikujejo, nekateri imajo natančne in ažurne zemljevide, veliko vpisanih interesnih točk, enostavno in hitro iskanje, mogoče celo prometne informacije. Drugi samo nekatere od teh vrlin, tretji skoraj nobene in frustrirajo s počasnim delovanjem, zamotanim vnašanjem cilja in pomanjkljivo pokritostjo tako naslovov kot točk. Googlova je že nekaj let dovolj dobra, da je s telefonov skoraj povsem izrinila vse ostale (Sygic in podobne), v avtu pa ni dosti drugače. Njena glavna prednost pred ostalimi je v tem, da ves čas preverja in prikazuje alternativne poti. Lahko so te počasnejše, a se mogoče zaradi želje po bolj slikoviti vožnji ali česa drugega odločim za katero od njih. Lahko pa ima informacije o zastoju nekje na poti in me zato preusmeri nekam drugam. Ko uporabnik s prstom izbere alternativo, navigacijo takoj preide nanjo, se mi je pa zgodilo, da me je čez minuto ali dve na vsak način spet hotela spraviti nazaj na izvirno pot. Merilo zemljevida aplikacija prilagaja samodejno, možno pa je tudi ročno povečevati ali zmanjševati, ter se nato z enim »klikom« vrniti na privzeti prikaz. Je pa dodajanje vmesnih točk (sploh za točenje bencina ali kosilo) pri kakšni drugi navigaciji bolj elegantno.

V glasbenih aplikacijah je izbiranje željenega zelo različno. Googlove imajo še vedno nekakšne čudne predvajalne sezname, za katere se uporabniku ne sanja, od kod so prišli, in nič drugega. Apple Music denimo ponuja iskanje po izvajalcih ali po albumih. Toda ko izbereš določeno skupino, sistem naključno predvaja njene pesmi. Najboljša možnost je tudi tu govor in upanje, da bo »Play album Western Stars by Bruce Springsteen« (v povsem verjetno čudnem naglasu) nekdo razvozlal in pravilno pretvoril v dejanski ukaz. Večinoma mi je na ta način kar uspevalo, vedno pa ne. Nekatere aplikacije za podkaste ponujajo seznam novih, še nepredvajanih oddaj, kar je v bistvu točno to, kar poslušalec potrebuje. Edina težava zna biti v tem, da iz naslova epizode ni povsem jasno, za kateri podkast v bistvu gre. V ozadju sicer lahko igra tudi radio z avtomobilovega sistema in ves čas se da skakati iz Android Auta ven in nazaj noter. V prejšnji različici je bilo dokaj v središče pozornosti postavljeno vreme, zdaj pa je ta informacija izginila z zaslona. Tudi kakšnih drugih novic ali videa ni, kar pa je tudi prav.

So avti, kjer je Android Auto kar mala odrešitev, ker je vgrajeni infozabavni sistem neroden za uporabo, počasen, nima navigacije ali kakšne druge funkcionalnosti. So pa tudi taki, pri katerih Googlova platforma ne prinese dosti dodatnega. In mnogi, ki so nekje vmes. Pri takih se malo po navdihu odločam, kaj bom uporabljal. Verjetno bo pri marsikomu podobno, nič pa ni narobe, če (nov) avto ima možnost te povezljivosti, ker bo verjetno v prihodnjih letih postajala le še boljša, medtem ko bo proizvajalčev sistem verjetno ostal enak (z morebitno izjemo zemljevidov, če se jih da posodobiti) vse do konca avtomobilove življenjske dobe.

The post Prenovljeni Android Auto včasih nadomešča, včasih pa dodaja appeared first on Tehnozvezdje.