Ni skrivnost, da so jih zasnovali za souporabo z Meta Quest 2, kar nenazadnje izdaja oblikovanje. Gre pa tako. USB ključek vtaknete v priključek očal, da se napravi med seboj povežeta in v ženski vtič na njem vstavite še napajalni kabel. S tem sem imel zanimivi prigodi. Če sta recimo prenosnikova priključka USB tipa C eden poleg drugega, ju ključek prekrije in morda celo onemogoči uporabo drugega, prostega. Že res, da prepušča povezavo. A ko sem povezal napajalnik, je prenosnik potarnal, da je polnjenje počasnejše zaradi neprimernega kabla. Torej ni vse tako bleščeče, kot se zdi?

Če na steblu čepek ne bi imel kar treh sijalk, oblikovno ne bi pretirano izstopal. Dejal bi, da so uporabili klasično obliko, ki s silikonsko konico zatesni ušesni kanal ter s tem nudi nekaj več zvočne izolacije. Ker ni aktivnega dušenja hrupa, je verjetno to še bolj pomembno. Kot pri večini slušalk so v kompletu trije pari različno velikih konic, da izberete tisto, ki najbolj ustreza. Kljub nič kaj prefinjeni obliki je čepek razmeroma stabilen ter nudi dokajšno udobnost uporabe. Na kar gotovo vsaj malo vpliva razmeroma nizka teža. Čepek sicer nudi povečano odpornost na znoj, da so slušalke vsaj na papirju primerna za vadbo, a ne priporočam, da jih zmočite.

Ko ju ne potrebujete, sta čepka lepo shranjena v polnilni škatlici, kjer je še mesto za ključek USB. Ker je v pokrovu in da ne bi izpadel, ga tam zadrži magnet. Do tu vse lepo in prav, saj obstaja »kavelj 22«. Ključka ni ravno preprosto prijeti, saj ga magnet celo preveč drži v namenjenem ležišču, toda zato sam od sebe ne bo ven padel!

Razen tega, da ni aktivnega dušenja, čepka tudi ne zaznata, kdaj ju vzamete iz ušes. Da bi izkoristili vse možnosti, ki jih slušalke nudijo, je skoraj nujno, da na telefon namestite aplikacijo Soundcore. Med drugim omogoča spreminjanje barv sijalk (v eno od petih možnih barv), prilagajanje gest na dotik občutljive površine čepka (dotik, dvojni dotik in držanje), izbiranje med ducatom nastavitev izenačevalnika, ali ustvarjanje želenega zvočnega profila. Upravljanje preko aplikacije ne deluje, ko so slušalke povezane preko svoje radijske povezave, a preklopijo na Bluetooth, če ključek odklopite iz naprave.

Prav tako ohranijo nastavitve, dokler jih ne spremenite. Dobro delujejo z igralnimi konzolami Nintendo Switch in PlayStation 5 (Xbox naj ne bi bil podprt) ter računalniki z operacijskim sistemom Windows, vendar le povezane z očali Quest 2 nudijo prilagajanje zvoka premikanju glave.

Večina od tega postane manj pomembno, kajti slušalke ne kupujemo zaradi videza ali funkcij, temveč ponajprej zaradi zvoka. VR P10 še zdaleč ne sodijo med cenejše, zato sem, odkrito povedano, od njih pričakoval nekoliko več. To še zdaleč ne pomeni, da je zvok slab ali premalo glasen, zgolj to, da nizki toni (basi) nimajo tiste prave globine, ki jo želim. Kar se pozna v ne pretirano bogatem zvoku skladb zasedbe Rammstein. Glasnost je po drugi strani dovoljšna in ravno tako ni nikakršnega popačenja visokih tonov, pri najvišji jakosti zato je užitek (če spregledam ne najboljših basov) poslušanje džez priredb skupine Postmodern Jukebox ali temačnega popa skupine The 1975. Razmeroma dobro se obnesejo med igranjem, ko so pomembni drugi zvoki in zveni, tako da na splošno menim, da so v tem primeru primerno uravnotežene in ne izstopajo ne navzgor, a tudi ne navzdol. V gejmerski izkušnji se slabše obnese mikrofon, glas zna biti nekoliko nejasen in oddaljen, zato je bolje, da jih kombinirate s kakovostnim samostojnim mikrofonom.

Ponudba brezžičnih slušalk je pestra, razlike med posameznimi modeli pa so vedno manjše. V gneči se izdelovalci težko izrazijo, sploh ker vemo, katere brezžične slušalke so trenutno najbolj priljubljene (Applove) in katere želijo izstopati v kakovosti zvoka (Sony). Anker z VR P10 odkrito cilja na gejmersko srenjo in še posebej za ljubitelje navidezne resničnosti. Če se vidite v tej kategoriji, potem verjamem, da boste z njimi zadovoljni. Posebej, ker je dobra stran odsotnosti dušenja hrupa, daljša avtonomija baterije.

HVALIMO:

• Razmeroma jasen (čist) zvok
• Atraktivna barvna (RGB) osvetlitev, če vas ne moti, da se svetite
• Bluetooth in radijski vmesnik za priključek USB tipa C
• Mesto za USB-priključek v polnilni škatlici

GRAJAMO:

• Ne najboljši nizki toni (basi)
• Zgolj zadovoljiv mikrofon
• Slabo vidne oznake, v katero uho sodi čepek
• Ni aktivnega dušenja hrupa

The post KRATKI TEST Soundcore VR P10: Ne bi se jih sramovali nevihtni jurišniki appeared first on Tehnozvezdje.

Oblikovno so si modeli podobno kot jajce jajcu. Vsaka podobnost z jajčasto obliko ušesnih skodelic je seveda čisto naključje. Slušalke H9 so malenkost težje od žičnega modela H3. Razumljivo, kajti pogoj brezžične povezave so baterije. Kakovost izdelave je na podobni ravni, saj tudi te slušalke med prilagajanjem dolžine naglavnega traku in vrtenja skodelic niti malo ne škripljejo ali kako drugače kažejo na površno izdelavo. Zunanja in površina ušesnih blazinic, ki pride v stik s kožo, je iz pravega in dokaj debelega usnja, kar obljuba dolgotrajno uporabo. To je glavna konstrukcijska razlika z modelom H7, ki ima, enako kot model H3, blazinice pokrite z umetnim materialom. Zaradi tega je škoda, da je ta ravno tako uporabljen za notranji obod blazinic pri slušalkah H9. Saj najprej razpoka in kmalu zatem odpade. Seveda, blazinic sami ne morete zamenjati.

Zaradi brezžičnega vmesnika je na obodu leve skodelice poleg koleščka za prilagajanje glasnosti in mikrofona na premični ročici, ki je pričakovano ni moč po želji odstraniti, še priključek USB tipa C za polnjenje in tipka za vklop in izkop aktivnega dušenja hrupa. Na desni pa so še kombinirana tipka za preklop med zvokom igre in klepetanjem ter tipki za seznanjenje preko vmesnika Bluetooth in za vklop in izklop. Slušalke zlahka povežete z igralno konzolo, računalnikom ali pametnim telefonom. Čeprav niso ravno narejene z namenom, da bi jih uporabljali z njim. V primeru, da računalnik ne podpira Bluetootha, je v kompletu še USB ključ s samosvojim radijskim vmesnikom.

Baterija težo slušalk v primerjavi z žičnim modelom H3 poveča za 30 gramov, kar pomeni, da so enako udobne. Še več. Skodelici z blazinicama sta dovolj veliki, da v celoti objameta ušesi in ob tem ne tiščita preveč na okoliško tkivo. Zlahka jih imate na glavi več ur, pa vas ne bodo pretirano motile. Življenjska ura do 32 ur, seveda brez vključenega aktivnega dušenja hrupa obenem zagotavlja, da jih ni treba polniti vsak dan oziroma čisto po vsaki dolgotrajnejši uporabi.

Blazinice z debelo peno dobro zvočno izolirajo, tako da aktivno dušenja večino časa ni nujno. Zlahka ga vklapljate z gumbom na levi skodelici, zato ni nujno, da imate na računalniku nameščeno pripadajočo programsko opremo. Pomaga pa ta pri prilagajanju zvoka, čeprav bodo za večino že standardne nastavitve zadovoljive. Uporaba programa ni nujna, a če boste slušalke priklopili na osebni računalnik, potem nastavite sistemski zvok na najvišjo jakost in glasnost nato prilagajate s koleščkom na levi skodelici. Aktivnega dušenja doma ne boste potrebovali, bo pa prišlo prav v hrupnejših okoljih javnega prometa, urbanih središčih in drugih mest z enakomernim zvokom, ki ga sistemi za dušenje najlažje izničijo.

Slušalke so ponajprej gejmerske, zato je poudarek na srednjih in višjih tonih ter ne toliko na nizkih (basih). Čeprav znajo tudi ti pri predvajanju nekaterih glasbenih zvrsti kar solidno zveneti. Zvok ni slab, a po drugi strani, niti ne pretirano dober in glasen. Je pa izredno jasen in brez popačenj tudi pri najvišji jakosti, kar je vsekakor dobro. Možno jih je uporabiti za poslušanje glasbe raznovrstnih slogov, toda v ta namen boste na trgu našli nič koliko boljših in hkrati cenejših. Poskrbljeno je še za odlično slišnost govora, ki ga posname od modela H3 za razred boljši mikrofon kot sogovornika v spletni klepetalnici.

HVALIMO:

• Udobnost med dolgotrajnim nošenjem
• Odlično dušenje hrupa
• Dolga življenjska doba baterije
• Soliden mikrofon

GRAJAMO:

• Ne najbolj razumljiva obvestila (povezane, prazna baterija)
• Pretirano visoka cena
• Glede na ceno preveč »plastična« zasnova
• Reprodukcija visokih tonov (manj zvočnih podrobnosti)

The post Sony Inzone H9: V vsem, tudi v ceni izpolnijo pričakovanja appeared first on Tehnozvezdje.

Če ne poznate filma, omenjenega v naslovu, potem ste premladi ali vam preprosto parodije niso pri srcu. Že ko sem v roke prijel Playstation, sem dobil asociacijo nanj, ki se je do zdaj samo še okrepila. Čiste krivulje, minimalistično oblikovana površina ter kombinacija črne in bele barve, so značilnosti slušalk Sony Inzone H3. Namenjene so ponajprej igričarjem, ki namesto na računalnik in morebiti še na Swich, prisegajo na Sonyjevo konzolo.

Tehnični podatki

Kakovost izdelave ni vprašljiva

Nič ni narobe, če me spominjajo na znanstvenofantastično parodijo. Drugačno oblikovanje in predvsem nestandardna barvna kombinacija predstavlja osvežitev glede na večinoma duhomorne črne ali sive slušalke. Res pa je, da Sonyjeve nimajo nikakršne osvetlitve RGB, s čimer se kitijo nekatere, da bi razblinile vizualno ubožnost. Raje stavijo na oblikovalsko čistost, ki jo le rahlo zmotijo podrobnosti na levi skodelici. Luknja, skozi katero je speljan nezamenljiv avdio kabel, kolešček za jakost zvoka in omejeno vrteči se obroč z ročico mikrofona. Ko mikrofon iz gornjega položaja premaknete pred usta, slišite klik, ki verjetno »pove«, kdaj je dovolj naprej in aktiviran.

Konstrukcijsko so slušalke dobro zasnovane. Delujejo dovolj robato, ne škripljejo in nudijo ravno pravšnjo raven prilagajanja naklona skodelice in dolžine naglavnega traku, za udobno in stabilno nošenje. Čeprav pasivna zvočna izolacija ni najboljša. V zasnovi sicer vidim dve po mojem mnenju pomembni slabosti. Kabel je tanek in ga ni mogoče zamenjati, enako je z blazinico skodelice. Udobna mehka pena je kot vedno občutljiva na trganje in nisem še videl slušalk, pri katerih se kabel ne bi prej ali slej strgal. Ko se to zgodi, si sami ne morete pomagati. Kar ni najboljši trajnostni obet.

Korekten zvok (a nič več kot to)

Slušalke so ponajprej namenjene souporabi z igralno konzolo in nekje sem prebral trditev, da so nastavljene za strelske igre. Poudarek je na srednjih in višjih tonih, da bolje slišite pok vejice ali žvenket odvržene granate in ne na basih, ki niso pretirano izraženi in globoki. Se pa zato odlično in razumljivo sliši govor. Tisti v igri in oni, ki ga posname mikrofon in ga slišijo drugi med pogovarjanjem preko spleta. Na voljo je programska oprema za prilagajanje zvena željam, a kot dostikrat opažam pri zvočnih napravah, bo večina zadovoljno s standardnimi nastavitvami. Uporaba programa ni nujna, a če boste slušalke priklopili na osebni računalnik, potem nastavite sistemski zvok na najvišjo jakost in jo nato prilagajate s koleščkom na levi skodelici.

Zvok ni slab, a po drugi strani, niti ne pretirano dober in glasen. Je nekje v povprečju, kar ne bi bilo čisto nič narobe, če za slušalke ne bi zahtevali stotaka. Je pa izredno jasen in brez popačenj tudi pri najvišji jakosti, kar je vsekakor dobro. Možno jih je uporabiti za poslušanje glasbe raznovrstnih slogov, toda v ta namen boste na trgu našli nič koliko boljših in hkrati cenejših. Sonyja to ne skrbi, saj ima v ponudbi kar nekaj slušalk za poslušanje glasbe. Te je namenil souporabi z igralno konzolo, kar je zelo očitno in česar ne skrivajo.

HVALIMO:

• Kakovostna robustna izdelava
• Udobne za nošenje in ne pretirano težke
• Preprosta in razumljiva programska oprema
• Podpora za PlayStation 5 (priklop na plošček) in osebni računalnik

GRAJAMO:

• Nezamenljiv tanek (slab obet trajnosti) in prekratek kabel
• V kompletu ni zaščitne torbice (glede na ceno bi se spodobila)
• Mikrofon ni odstranljiv

The post Sony Inzone H3 – Direkt iz Vesoljskih jajc (SpaceBalls) appeared first on Tehnozvezdje.

Če je česa na trgu »preveč«, so to gotovo slušalke. Prevladujejo brezžične v obliki ušesnih čepkov, še pomnite, zakaj so vrli mladci porabljali digitalne bone, toda za dobršen del uporabnikov so ravno tako zanimive gejmerske. Kakovost zvoka pri teh ni na prvem mestu, pomembnejše je, da dobro pasivno dušijo zvok, so udobne, saj jih imajo igričarji na ušesih več ur brez premora in da zamudni časi niso predolgi. Slušalke JBL Quantum 200 s slednjim nimajo težav, saj so z računalnikom povezane z dobrim starim kablom.

Tehnični podatki:

Oblikovanje je v redu, konstrukcija manj!

Slušalke so dokaj všečne oblike, črne in brez izstopajočih barvnih podrobnosti. Blazinice skodelic so dovolj velike, da uho v celoti objamejo, in mehke, da kljub dobri zvočni izolaciji ne pritiskajo prekomerno na predele okoli ušesa. Čisto na vrhnjem delu je oblazinjen tudi naglavni trak, kar dodatno pripomore k udobju nošenja. Mikrofon je na nosilcu poleg leve skodelice, ki ga po potrebi premakne pred usta. Blizu je še vrteči kolešček za prilagajanje glasnosti. To so pravzaprav vse bistvene značilnosti, saj drugih funkcij, kot je na primer gumb za izklop mikrofona, nimajo.

Izbrani materiali in kakovost izdelave so druga pesem. Nekje je namreč treba kompenzirati nižjo ceno. Ušesne blazinice so pokrite z umetnim usnjem, za katerega je znano, da se najkasneje po enem letu pogoste uporabe začne luščiti. Sklopi in sestavni deli slušalk so tanki in kot taki ne obljubljajo pretirane vzdržljivosti. Še posebej me skrbita vrteča tečaja med skodelicama in naglavnim trakom. Ta je sicer prilagodljiv na obeh straneh, toda »vlečenje in potiskanje« ven oziroma noter ni najbolj elegantno. Posledica je, da slušalke med rokovanjem dokaj neugledno škripljejo (cvilijo). Presenetilo me je še to, da kabel ni zamenljiv, kar bi jim povečalo vrednost in univerzalnost. Priložen je sicer razdelilnik z dvema ločena priključka za slušalke in mikrofon (3,5 mm), ki poveča dolžino, a bi bil najbrž primernejši USB razdelilnik.

Niso pretirano glasne, a to je dobro

S tem sem izčrpal bazen slabosti. Druge lastnosti namreč niso slabe. Kakovost zvoka ni prioriteta gejmerskih slušalk, a vseeno je lepo videti, da je zvok podroben, čist in v celem frekvenčnem obsegu najmanj dober, če mu zaradi konservativnega pogleda nočem dati boljše opisne ocene. Najvišja glasnost je primerna in ne popači visokih tonov, medtem ko je pri polovični, zvok lepo slišen in hrup iz okolice ne moti. Izpostavil bi morda za moj okus malo preveč poudarjene nizke tone. Da ne bo pomote. Bas ni premočan, le izrazitejši je, kar je še posebej ugodno med igranjem iger, kje je slišnost vsega najmanj priporočena.  

Mikrofona na elastični plastični ročici ni mogoče sneti. Ko ga ne potrebujete, ga obrnete navzgor in tako izklopite. Gumba za izklop in vklop ni. Presenetljivo dobro zaduši hrup, saj se osredotoči na govor. Med preizkušanjem sem sedel poleg glasnega televizorja, a se njegovega zvoka na posnetku skoraj ni slišalo, medtem ko je bilo moje »gobezdanje« jasno in razumljivo.

Marsikdo bo dejal, da je pomembnejša vsebina od forme. Bi bila, a kupujemo tudi z očmi. Z malo pozornosti pri izdelavi bi JBL zlahka robustneje zasnoval slušalke, ki zato ne bi smele biti občutneje dražje. Če sploh. Med nošenjem jih seveda ne vidite, takrat začutite udobje in ergonomijo, ki zagotavlja večurno uporabo, ne da bi čutili nadležen pritisk okoli ušesa ali celo bolečine. V kakovosti zvoka se slušalke, za katere boste morali pri nas odšteti okoli 60 evrov, zlahka kosajo z veliko dražjimi, medtem ko mikrofon omogoča nemoteno komunikacijo med evforičnim igranjem videoiger.

Hvalimo:

• Kabel zaščiten s pletenim ovojem (pletenica)
• Veliki in udobni skodelici
• Solidna zvočna izolacija (pasivno dušenje nizkih frekvenc)

Grajamo:

• Kratek kabel, ki ga ni mogoče menjati
• Ne najboljša kakovost izdelave, delujejo plastično in »škripljejo«
• V kompletu ni pretvornika na priključek USB

The post JBL Quantum 200: Presenetljivo dober zvok ob ne najbolj robustni konstrukciji! appeared first on Tehnozvezdje.