Krvni tlak je izredno pomemben podatek, saj kaže na zdravstveno stanje organizma. V najbolj osnovnem pojmovanju je tisti, s katerim kri pritiska na steno žile. Zgornji (sistolični) tlak izmerimo, ko srce požene kri po ožilju, in spodnjega (diastoličnega), ko srčna mišica počiva. Od tu številki, ki nam povesta, ali je naš tlak v normalnih okvirjih.

Merjenje za osebne namene

Krvni tlak največkrat preverjamo z osebnim elektronskim merilnikom. Manšeto ovijemo okoli nadlahti, da jo merilnik napihne, prepreči pretok krvi, in nato med postopnim spuščanjem zraka določi zgornjo in spodnjo mejo. Način delovanja je podoben stari metodi, ko je zdravnik s stetoskopom poslušal zvoke v arteriji nad komolcem, kjer je bila nameščena manšeta, le da elektronski merilniki slušalk ne rabijo. Ko je slišal, kot da bi v žilo stekla kri, je odčital tlak zraka v manšeti in dobil zgornjega, in ko zvokov ni bilo več, je odčital še spodnjega.

Samsungova pametna ura nima manšete in ničesar ne napihne, čeprav sicer obstaja nosljivi merilnik s paščkom, ki je obenem napihljiva manšeta, zato poteka merjenje drugače. Metoda PTT (Pulse Transit Time) beleži čas, ki preteče od trenutka, ko kri (pulz) zapusti srce, podatek zagotovi tipalo EKG, do trenutka, ko ga zazna optično tipalo ure na zapestju. Na podlagi podatkov obeh ura izračuna čas potovanja. Ta je namreč odvisen od krvnega tlaka, višji je, prej val prispe do zapestja in obratno. Toda ker smo različni, je potrebno redno umerjanje (kalibracija) s pomočjo omenjenega običajnega merilnika. Samsung predlaga, da to storite vsake 28 dni, kar je težko, če ga nimate.

Trije koraki umirjenja

Postopek je sicer hiter in dokaj preprost in poteka preko aplikacije Health Monitor. Ta je že tretja, ki jo poleg Galaxy Wearable in Samsung Health, za normalno delovanje zahteva ta nosljiva naprava, kar po mojem mnenju do neke mere zaplete uporabo. Zaženete aplikacijo, ki po korakih vodi umerjanje, uro namestite na zapestje roke, na kateri jo boste potem nosili, in manšeto merilnika na nadlaht druge. Medtem ko merilnik meri, ura na drugi roki beleži EKG in srčni utrip in se uči, ko podatke merilnika z manšeto vpišete v aplikacijo. V roku pol ure postopek ponovite še dvakrat. Tri meritve naj bi bile namreč dovolj, da bo naslednji mesec kolikor toliko natančno beležila krvni tlak.

Ampak predno pridete do tega, morate dati cel kup raznolikih dovoljenj in se strinjati s pravniško spisanimi pravili uporabe. Še posebej nadležno je, da vam tudi kasneje »priporočila« ne dajo miru. Pred zagonom merjenja EKG ali krvnega tlaka so opozorila, da ura ne more zamenjati merjenja z za medicinske namene primerno napravo in da njenih meritev ne smemo interpretirati sami, ali celo sprejemati ukrepe. Takisto se opozorila ponovijo po koncu merjenja in nato še v aplikaciji, ki hrani podatke za kasnejšo uporabo. Kot da niti sami ne verjamejo v uporabnost obeh funkcij in se hočejo otresti vseke odgovornosti. S tem dodatno potrjujejo moje mnenje, da nosljive naprave, ko gre za beleženje nekaterih zdravstvenih podatkov, še niso na dovolj visoki in s tem uporabni ravni.

So meritve dovolj natančne?

Glede na rezultate sočasnih meritev z uro in elektronskim merilnikom bi dejal, da ne najbolj. 30 uspešnih meritev v enem tednu ob različnih časih daje dokaj stabilen prikaz natančnosti. Poleg krvnega tlaka obe napravi zabeležita tudi srčni utrip. Odstopanje, manjše od 3 odstotkov, potrjuje prepričanje, da so optična tipala napredovala in so postala primerljiva drugim metodam. Drugače je s tlakom. Povprečna razlika zgornjega namreč znaša malo prek 5 odskokov in spodnjega celo več kot 12 odstotkov. Meritve na obeh napravah so bile opravljene istočasno, oziroma če ne, potem je med njima pretekla manj kot minuta. Med vsemi (42) v slabih tretjini primerov ura ni uspešno zaključila meritve.

Merjenje tlaka s pametno uro je verjetno tista zdravstvena funkcija, zaradi katere se bodo zanjo odločili še tisti uporabniki, ki se tovrstnih naprav za zdaj uspešno otepajo. Podatke sem predal zdravnici, ki glede natančnosti ni bila tako kritična in ocenila, da so primerni osebni ravni in »normalni« za zdravo osebo, zato se jih odstopanja ne zdijo tako problematična. Nenazadnje verjetno tudi elektronski merilnik, ki je služil kot referenčna naprava, ni absolutno natančen. Raje pa bi videla, kako se ura obnese pri osebi z zvišanim krvnim tlakom, sploh glede na omejitve zgornjega na interval od 80 do 170 mmHg in spodnjega od 50 do 110 mmHg. Nisem prepričan, da je to dovolj široko območje!

Pogojno uporaben EKG

Tudi ta funkcija je sicer izrednega pomena za zdravje, vendar se sprašujem, ali je ne bo večina uporabljala manj kot funkcijo merjenja tlaka. Meritev poteka preko dveh diod, ena je na dnu ure in druga v zgornjem gumbu. Manj kot ima elektrod naprava primerna medicinski rabi. Prikaz srčnega utripa je vseeno lep na videz, vendar nimamo pojma, kolikšna je natančnost. Spet je cel kup opozoril, med drugim, da funkcije ne išče znakov srčnega napada ali oblik aritmije, razen atrijske fibrilacije. Drugače povedno, sposobna je razlikovati med normalnim (sinusnim) in nenormalnim ritmom. Kaj pa boste storili s tem, je druga stvar.

Verjamem, da je funkcija EKG za nekatere uporaben dodatek, z upoštevanjem omejitve, ki jih prinese merjenje na dveh točkah (elektrodah), po eni na vsaki roki. Toda, če že, potem se uro splača kupiti zaradi funkcije merjenja tlaka, ki bo postalo stalnice letošnjih modelov pametnih ur. Ko bo ponudnikov več, bo hitreje stekel razvoj programskih algoritmov, česar rezultat bo postopno izboljševanje natančnosti. Morda bomo priča podobnemu scenariju kot lani v primeru merjenja nasičenosti kisika v krvi (SpO2). Meritve na začetku niso bile najbolj natančne, potekale so na zahtevo in takisto smo med njo moral biti čim bolj umirjeni. Vendar so natančnost postopoma izboljšali, pri nekaterih urah je odstopanje do meritev referenčne naprave nižje od 3 odstotkov in hkrati lahko ta telesni znak merijo ves čas.

HVALIMO:

• Prva pametna ura, sposobna merjenja tlaka na našem trgu
• Preprosta uporaba funkcije
• Funkcija EKG-ja

GRAJAMO:

• Prevelika odstopanja do meritev elektronskega merilnika
• Ozko merilno območje
• Relativno veliko neuspešnih poskusov
• Zahteva dodatno aplikacijo

The post O uporabnosti te meritve pametne ure imam pomisleke (#video) appeared first on Tehnozvezdje.

Naravni sistemi potrebujejo varovala, da ne razpadejo. Naše telo ni nič drugega kot velik in zapleten biološki sistem, ki potrebuje funkcijo, ki skrbi za njegovo duševno stabilnost. Stres »zmoti« duševno ravnovesje, kar povzroči vznemirljiva doživetje, bodisi resnična ali zgolj namišljena. Naš odziv na stres je lahko prilagodljiv, kar je dobro, ali zapademo v pretiran strah ali v skrajnih primerih v depresijo. Stres torej ni vedno negativen, kakšen je, je odvisno od posameznika, ki je pod stresom. Ko govorimo o pozitivnih posledicah stresa, ta izboljša fizično ali duševno delovanje organizma. Pri posamezniku je nekje meja, kjer se »dober« stres prevesi v negativnega. »Kako debelo kožo imate« oziroma kje je tista meja, ko se, po domače rečeno, »sesujete« pod težo pričakovanj.

Verjamemo, da je življenje v mestu stresnejše od življenja na podeželju. Ali pa, da je sodoben slog življenja stresen. V teh trditvah je sicer resnica, a le delna. Stres je namreč bolj posledica razlike med tem, kar pričakujete in tistim, kar dejansko občutite in kar obstaja. Pričakovanja so namreč imaginarna vrednost. Morda ste preveč ambiciozni in pričakovanja presežejo vaše sposobnosti. Še huje je, če so pričakovanja plod lastnih zahtev ali zahtev drugih, ki vas niso pravilno ocenili. Torej ko ne dosežete tistega, kar sami pričakujete ali od vas pričakujejo drugi. Bolj kot se to ponavlja, bolj ste pod stresom in na koncu lahko resno zbolite. Potem pa na bolniško, na vadbo joge, pravilno dihanje in še cel kup drugih bolj ali manj strokovno podprtih nasvetov, kako se spoprijeti s stresom. Zadnje ni moj namen, kajti bolj me zanima, ali je raven, ki mi ga vsak trenutek prikaže pametna ura, za kakorkoli uporaben podatek.

Merjenje ravni kortizola v krvi ali slini

Znova se namreč srečujemo z razkorakom, kako telesni znak, o katerem je govora, strokovno merijo v medicinske namene in kako to počnejo ure z omejenim nabirkom tipal in razumevanjem moje fiziologije. Ni dvoma, da dolgotrajni oziroma kronični stres slabo vpliva na počutje in je najmanj eden od vzrokov bolezenskih stanj, toda v osnovi je njegov namen pozitiven. Je odziv na nevarnost, s katero smo soočeni in pomaga, da jo uspešneje premagamo. Organizem se na stres odzove s povišanjem krvnega tlaka ter ravni sladkorja in kortizola v krvi. Spremembe slednjega lahko izmerimo v realnem času, že četrt ure po stresnem dogodku, kar je dokaz, da je organizem pod stresom.

Na podlagi večjega števila meritev v dnevu dobimo dnevni profil kortizola. Običajno je njegova raven najvišja zjutraj, zato smo dopoldne najbolj produktivni in se nato postopoma zmanjšuje. Merimo ga lahko iz krvi ali iz sline. Sledne je manj boleče in celo natančnejše, saj lahko strah pred jemanjem krvi povzroči stres, ta pa zviša raven omenjenega hormona. Podrobnosti niso pomembne, kolikor je pomembno razumevanje, da merjenje ravni stresa vsaj v tej obliki niti približno ni preprosto ali celo banalno.

Stres naj bi ura merila s tipalom utripa

Osnova merjenja ravni stresa naj bi bilo, kot še za celo vrsto drugih izpeljanih telesnih znakov, tipalo srčnega utripa in algoritmi analize podatkov. S tem se spuščam v neraziskane vode, kajti podrobnosti merjenja izdelovalci ne izdajajo. Zdi pa se mi logično, da v primeru nenadnega povišanja srčnega utripa brez sočasne večje telesne aktivnosti, naprava predvideva, da sem ali drugače pod stresom. Drugih podatkov namreč nima. Vsaj še ne. Krvni tlak naj bi po zadnji nadgradnji znala meriti Samsungova ura Galaxy Watch 3. Toda o natančnosti in sposobnosti stalnega merjenja se še nisem mogel prepričati. Vsebnosti sladkorja, hormonov in še česa, pa mimo laboratorijske analize odvzete krvi še ne znamo določiti.

Natančnost merjenja ravni stresa zna biti celo nižja od natančnosti analize kakovosti spanja, za katero sem pred kratkim ugotovil, da je njena koristnost pod vprašajem. Čemu bi ga sploh morali meriti. Običajno zelo dobro vemo, čutimo, kdaj smo pod stresom. Smo napeti, razdražljivi, nam razbija srce in podobno. Rešitev je preprosta in hkrati težka. Sproščanje. Če se znamo. Bati pa bi se morali kroničnega stresa, ki ga je organizem že tako zelo navajen, da se znakov ne zavedamo. Morda v takšnih primerah zbrani podatki lahko pridejo prav, če so natančni in smo jih sposobni pravilno razumeti.

Kaj naj naredim s podatki za več mesecev?

Dva pola sta, dve dimenziji pogleda na podatke o ravni stresa. Od viška glava ne boli. Naj ura meri, aplikacija hrani podatke, saj bodo morda nekoč prišli prav. Nagibam se na drugo stran, kajti če želite, potem lahko to morjenje na večini ur izklopim se. Sprašujem se namreč, kaj s podatki o stresu, ki mi jih trenutno zagotavlja ura Huawei Watch GT 2 Pro. V zadnje pol leta sem preizkusil še ure Apple Watch 6 in SE ter Samsungovo Galaxy Watch 3, za katere lahko mirno rečem, da je kakovost merjenja stresa podoba. Nisem prepričan, da ves čas natančna. Aprila sem bil pod stresom bolj kot običajno, vendar je ura prikazala podobne ravni kot vse mesece prej. Kaj pomeni, da še nikdar nisem presegel povprečne ravni? Da sem popolnoma brezčuten ali da meritve kljub vsemu niso natančne, kot pravijo, da so? Odgovora žal ne poznam.

Stres je zahrbten. Ni dvoma, da je lahko škodljiv in se mu moramo izogibati. Toda podatki za več mescev mi ne povedo veliko. Tudi, če bi kazali nadpovprečne vrhove, bi se za mesece nazaj težko spomnil, kaj jih je povzročilo. Sprotno spremljanja pa verjetno nima večjega smisla. Vsaj ne v mojem primeru, saj so grafikoni bolj podobni reliefu polhograjskih dolomitov kot julijskih Alp! Morda je zato res bolje, da merjenje izklopim. Preveč podatkov namreč ravno tako ni dobro kot premalo, saj se v njihovi poplavi hitro izgubimo. Še nekaj je. Podatki, ki jih zberejo pametne ure, hranijo spletni strežniki ponudnika in nikakor niso hranjeni le lokalno na polnilniku telefona. Ni važno kdo, nobene potrebe ni, da o meni ve čisto vse!

The post Je raven stresa ravno tako varljiv podatek kot kakovost spanja? appeared first on Tehnozvezdje.