Te dni je interesno združenje Dynamic Spectrum Alliance evropski komisarki Henni Virkkunen, pristojni za tehnologijo, poslalo odprto pismo s pozivom, naj Evropska unija zagotoviti odprte frekvence za »nemoteno« delovanje omrežij Wi-Fi. Med člani združenja in podpisniki pisma so pomembni proizvajalci omrežne opreme, čipov, ponudniki internetnih storitev, operaterji, razvijalci programske opreme, večinoma sicer ameriška podjetja, kot so Amazon, Apple, Aruba, Broadcom, Cisco, Meta in Microsoft.  

Poudarili so, da je »moč Wi-Fi-ja, skupaj s 5G, optiko in satelitskim internetom pomembna pri doseganju ciljev digitalne agende EU.« Uporaba dela spektra v frekvenčnem pasu 6 GHz bi omogočila visoke hitrosti, nizke dostopne čase in s tem poceni ter hitro širokopasovno povezljivost tako za domače uporabnike kot za industrijo, logistiko, avtomatizirano proizvodnjo in internet stvari, so še zapisali.

Malo pred tem se je na Evropsko komisijo obrnilo ducat največjih evropskih telekomunikacijskih operaterjev, med njimi Deutsche Telekom, Orange, Telecom Italia, Telefonica in Vodafone, s pobudo, naj celoten zgornji pas 6 GHz nameni uporabi za mobilna omrežja 6G. Pri tem so poudarili, da brez teh frekvenc ne bi mogli zagotavljati optimalnih storitev, kar bi vplivalo na nižjo rast BDP v Evropi.

Nekateri brezžični usmerjevalniki, s podporo za standard Wi-Fi 6E ali Wi-Fi 7, že izkoriščajo omenjeni frekvenčni pas za dodaten kanal, po katerem do naprav pošiljajo podatke ali si jih izmenjujejo med seboj (pri prepletenem omrežju), kar se v praksi pozna v veliko višjih hitrostih kot pri standardih Wi-Fi 5 ali Wi-Fi 6, kjer sta v uporabi le pasova 2,4 Ghz in 5 GHz.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Vnel se je boj za evropski »ZRAK« appeared first on Tehnozvezdje.

Odkar komercialno deluje peta generacije mobilne telefonije, se precej govori o zasebnih omrežjih, ki so v uporabi za posamezno območje, lahko denimo za občino, tovarno ali kaj drugega. Vsaj v teoriji, kajti v praksi je takih implementacij 5G še vedno zelo malo ali nič. Tehnologija pa je zdaj bolj primerna za tako, omejena omrežja, kot npr. prej z LTE (4G), četudi so frekvence, ki jih pridobivajo operaterji, že vrsto let »tehnološko nevtralne« in jih lahko uporabijo za katero koli generacijo tehnologije želijo.

Akos je konec lanskega leta razpisal frekvence v pasovih 2300 in 3600 MHz na kopici področij in je po prijavah zainteresiranih ter njihovem plačilu pristojbin zdaj podelil dovoljenja za uporabo teh frekvenc. Nekaj je ostalo nerazdeljenih in te bodo po napovedih agencije znova na voljo na razpisu konec letošnjega leta.

Akos sicer takole pojasnjuje, za kaj bodo uporabniki frekvence, te lahko izkoristili: »Omogočili bodo razvoj lokalnih telekomunikacijskih omrežij ter naprednih brezžičnih storitev, kar bo prispevalo k izboljšanju kakovosti mobilnih komunikacij ter k spodbujanju inovacij na področju digitalnih tehnologij.« Glede na to, da prej omenjena operaterja govorita tudi o povečanju kapacitet na frekvenčnem spektru, ki sta ga že pridobila na večfrekvenčni dražbi pred tremi leti, so v Akosu na naše vprašanje pojasnili, da operaterji lahko kombinirajo ene in druge frekvence.  

Tokrat sta od takratnih dražiteljev za dodatne frekvence kandidirala zgolj T-2 in Telekom Slovenije, medtem ko se A1 Slovenija in Telemach za to nista odločila. T-2 je pridobil spekter na frekvenčnih območjih 2300 – 2320 MHz in 2390 – 2400 MHz (torej v ozkih pasovih 20 in 10 MHz) v skupno 37 občinah, mnogih od teh mestnih in za to plačal večji del (skoraj 1,1 milijona) od skupno skoraj milijona in pol evrov, kolikor je z dražbo iztržila država. Ta operater je v istem frekvenčnem območju pridobil spekter že na omenjeni dražbi – medtem ko se ostali trije večinoma osredotočajo na druge dele spektra – in bo po lastnih besedah dodatnega uporabil za povečanje kapacitet tako v omrežju 5G kot 4G. Uporabiti ga namerava tudi za pametne tovarne in za nadomestek fiksnega dostopa, pri čemer so frekvence pridobivali pretežno v občinah, kjer so že prisotni tudi z optičnim omrežjem, kar nakazuje na to, da nameravajo kombinirati obe tehnologiji.  

Telekom Slovenije se je na razpisu potegoval za frekvence v območju 3400 – 3420 MHz in jih pridobil v ducatu občin, med drugim v Ljubljani in Mariboru, za kar je odštel nekaj več kot 330 tisoč evrov. O tem, za kakšen namen bodo uporabili novo pridobljeno dobrino še nočejo govoriti, odgovorili so zgolj, da bodo »razvijali in omogočali napredne 5G-storitve za različne primere uporabe.«

Poleg teh dveh operaterjev so frekvence pridobila še podjetja Cablex-T, Cablex-M, Cablex Plastik (2.100 evrov), Cinkarna Celje (9.200 evrov), Luka Koper (10.840 evrov) ter občini Ilirska Bistrica  1.300 evrov) in Ajdovščina (3.800 evrov).

• 
  Telemach predstavlja paket EON Net Plus: sodobna povezljivost in zabava na enem mestu
• 
  Telekom Slovenije v sodelovanju z Ericssonom kot prvi vzpostavil najnaprednejše samostojno omrežje 5G – Standalone
• 
  Ali je druga sezona Monarcha sploh vredna truda?
• 
  Eufi želi 3D-tisk približati tudi domačim ustvarjalcem
• 
  ODKLOP Megane E-Tech Electric: Začetnemu navdušenju je sledil hladen tuš!

The post Dodatne frekvence za T-2 in Telekom Slovenije appeared first on Tehnozvezdje.

A1 je septembra štartal z omrežjem pete generacije v Ljubljani, Celju in Mariboru. Hkrati je napovedal precejšnje povečanje pokrivanja do konca leta, kajti na začetku so signal dejanski imeli zgolj določeni predeli v omenjenih treh mestih. Te nadgradnje so zdaj po navedbah podjetja končane in zemljevid pokritosti obeta možnost povezovanja v 5G na bolj ali manj celotnih območjih vseh treh krajev. Omrežje pa so razširili še v Kranj, ki je prav tako po njihovih zagotovilih pokrit z zadosti baznimi postajami, da je signal po celotnem mestu, iz Ljubljane in Maribora se širi še na nekatere okoliške kraje, denimo Brezovico in Miklavž na dravskem polju.

Za pokrivanje mest v A1 uporabljajo frekvenčni pas 3500 – 3600 MHz, ki je za gosto poseljena področja tudi najbolj primeren, so ga pa operaterji pridobili šele na letošnji dražbi Agencije za komunikacijska omrežja in storitve. Podeželja še ne pokriva noben operater, tako frekvenčni pas 700 MHz, ki je prav tako »nov«, še ni v uporabi, saj v mestih nima kakšnega smisla zaradi nizkih kapacitet. Pri A1 je mogoče ta čas dosegati hitrosti do 500 Mb/s v smeri proti uporabniku, z nekaj sreče še višje. Odtočne hitrosti so bistveno nižje, a še vedno višje kot pri tehnologiji LTE.    

V tujini se je prav tako ponekod že mogoče povezati v 5G, kar telefon stori samodejno, razen če ima uporabnik nastavljena zgolj omrežja LTE in starejša. A1 je omogočil gostovanje 5G operaterjih A1 Avstrija, A1 Bolgarija in Telia (Norveška, Švedska, Finska, Estonija, Danska in Litva). Velja tudi obratno, saj lahko naročniki teh operaterjev gostujejo v omrežju 5G A1 Slovenija. Kot dodajajo, se dogovarjajo »še z mnogimi drugimi operaterji.«

A1 bo glede na preizkusno (»beta«) različico operacijskega sistema iOS 15.2 kmalu vključen med podprte operaterje, katerih uporabniki se lahko z Applovimi napravami povezujejo v omrežja pete generacije. Posodobitev iOS-a, ki bo to prinesla vsem ostalih, ne zgolj »razvijalcem«, bi lahko izšla še ta mesec, zagotovo pa v decembru. Telekom Slovenije se je kot prvi podprt slovenski operater v Applov sistem prebil že pred časom.   

Naslovna fotografija: DepositPhotos

• 
  Telemach predstavlja paket EON Net Plus: sodobna povezljivost in zabava na enem mestu
• 
  Telekom Slovenije v sodelovanju z Ericssonom kot prvi vzpostavil najnaprednejše samostojno omrežje 5G – Standalone
• 
  Ali je druga sezona Monarcha sploh vredna truda?
• 
  Eufi želi 3D-tisk približati tudi domačim ustvarjalcem
• 
  ODKLOP Megane E-Tech Electric: Začetnemu navdušenju je sledil hladen tuš!

The post A1 razširil 5G v Kranj in kompletno pokril prva tri mesta appeared first on Tehnozvezdje.

Na začetku je Telekom Slovenije 5G ponudil v naročniškem paketu Naj 5G, ki prinaša hitrosti do 450/100 Mb/s in 300 GB prenosa podatkov na mesec. Naročnikom ostalih paketov pa kot opcijo za tri evre na mesec v »promocijskem« obdobju, ki naj bi se izteklo konec tega meseca, s poletjem naj bi šla cena na »polnih« šest evrov. Kar se verjetno ne bo zgodilo, kajti vodilni operater je medtem že opravil spremembo.

Po novem je tako mogoče v skoraj vseh naročniških paketih vključiti opcijo Hitri internet 4G/5G. Opcija kljub malce dvoumnemu imenu v bistvu nima kakšne zveze s 4G oz. LTE, kajti ta tehnologija je na voljo privzeto vsem uporabnikom. Prinaša namreč dostop do omrežja 5G z enako hitrostjo prenosa podatkov, kot jo ima uporabnik vključen v paket, ter še storitvi VoLTE in VoWiFi. Prva je ključna za 5G, saj preklapljanje nazaj na starejše tehnologije (3G ali 2G) za pogovore ni več zaželena metoda. Opcijo je mogoče vključiti v Mojem Telekomu ali z SMS-om s ključno besedo 5G na 1918.

Vključijo si jo lahko naročniki z naslednjimi paketi: Naj A, Naj B, Naj C, NekiNeki, paketi Druge številke, paketi SIM 2, NEO Svet A, NEO Svet B, NEO Svet C, NEO Super Net, Mobilni Net Napredni, Mobilni Net Enostavni, Mobilni net Brezskrbni. Doplačila zanjo torej ni, hitrost pa je, kot rečeno, enaka kot pri LTE. Seveda teoretična, ki jo je le redko mogoče dosegati. Če vzamemo paket NekiNeki, je to 300/50 Mb/s. Ključna poanta naj bi bila razbremenitev omrežja 4G, ki je postalo že precej zasedeno. Dokler si 5G deli frekvence s 4G, sicer kakšne večje koristi ne bo, ko pa bo novo omrežje delovalo tudi na drugih frekvencah, na začetku verjetno v pasu 3600 MHz, se bo že lahko poznalo. Za 5G je treba imeti ustrezen telefon, ki ga ni treba nujno kupiti pri Telekomu, lahko je tudi kakšen drug model, ki ga ta operater ne prodaja.

Preberi še

Audi e-tron GT je lahko udoben potovalnik, lahko pa prava zverina (#video)

Kdor bi vseeno rad višjo hitrost, jo lahko doplača za prej omenjeno ceno. Stara opcija za 5G je namreč postala Hitri internet 4G/5G 450/100. Z njo ima naročnik pritočno hitrost (download) 450 Mb/s in odtočno (upload) 100 Mb/s. Tudi to storitev je mogoče vklopiti na portalu ali v aplikaciji Moj Telekom oz. s sporočilom SMS s ključno besedo 5G450, poslanim na številko 1918. Kaj bo po 30. 6., ko naj bi se izteklo obdobje polovične naročnine, ki znaša tri evre, za nekatere naročnike pa 1,5 evra na mesec, se v Telekomu še niso odločili.  

Ali je višja hitrost odločilna prednost, je vprašljivo. Na določenih lokacijah jo je zagotovo mogoče dosegati, a s tako hitrim prenašanjem vsebin tudi precej pred koncem meseca doseči v naročniški paket vključeno kvoto prenosa podatkov.

Operaterji sicer čakajo na odločbe Agencije za komunikacijska omrežja in storitve, ki jim bodo omogočile uporabo frekvenc, pridobljenih na nedavni dražbi. Vsaj dva od njih po neuradnih informacijah nameravata 5G na frekvenci 3600 MHz, ki omogoča gigabitne hitrosti prenosa podatkov, v večjih mestih zagnati jeseni, verjetno najkasneje oktobra. Tretji bi utegnil presenetiti in to storiti že prej, seveda pa mora počakati, da ima v rokah papirje.

Naslovna fotografija: ZTE

The post Telekomovi naročniki z ustreznim telefonom se lahko brez doplačila povezujejo v 5G appeared first on Tehnozvezdje.

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) je na večfrekvečni dražbi, drugi tovrstni doslej, ponudila frekvenčne pasove 700, 1500, 2100, 2300 in 3600 MHz ter še t. i. milimetrske valove 26 GHz. Operaterji so kupili ves razpoložljivi spekter, natančna vrednost, ki bo kapnila v državni proračun, je 164.236.603 evrov. To je 2,37-krat več od seštevka izklicnih cen po posameznih »lotih«, ki je znašal 69 milijonov evrov. Operaterji morajo frekvence plačati v 15 dneh, do začetka junija pa naj bi dobili odločbe o dodelitvi posameznih frekvenčnih pasov. Vsi so v osnovi namenjeni mobilni telefoniji, vendar tehnološko nevtralni (torej se lahko operaterji poljubno odločajo za tehnologije 5G in starejše), večino bo mogoče začeti uporabljati takoj, le pas 2100 MHz od 22. septembra, ko se iztečejo prejšnje odločbe iz l. 2006, in pas 2300 MHz z začetkom prihodnjega leta.

Način draženja je bil tokrat nekoliko manj kompleksen kot prejšnjič, saj se je Akos odločil za drugačno vrsto dražbe (eSMRA), kar se je po besedah direktorice Tanje Muhe izkazalo za dobro odločitev. Muha je ocenila, da je agencija izpolnila tri glavne cilje, ki si jih je zadala – omogočiti učinkoviti izrabo frekvenčnega spektra, ohraniti konkurenco med ponudniki in frekvence prodati po tržni ceni. Glede na to, da po dražbi ni ostalo nič nezasedenega spektra, da je bila cena bistveno višja od izklicne in pravzaprav enaka kot na razvpiti prejšnji dražbi (ki so ji mnogi očitali preveliko zahtevnost in navijanje cen) in da so iz postopka trije operaterji izšli z zelo podobnim izhodiščem za ponujanje storitev, bi se tej oceni dalo pritrditi.

Operaterji so si sicer frekvence, ki so bile na voljo, razdelili takole:

Telekom Slovenije in Telemach bosta resda plačala skoraj enako ceno, toda prvi bo zanjo dobil več spektra. To je specifika dražbe, kjer je treba določene lote tudi malce preplačati, da jih dobiš. Kar še toliko bolj dokazuje primer A1, ki bo plačal deset milijonov evrov manj od omenjenih dveh, a je dobil le malo manj spektra v pasovih 3600 MHz ter 700 MHz (kjer je tudi Telemach dobil manj od Telekoma). Najbolj pa bo svoje frekvence preplačal T-2, saj je dobil le en lot v pasu 2100 MHz ter enega v pasu 2300 MHz, kar je lahko posledica napačne strategije med draženjem. Ob upoštevanju tega, kar bo septembra izgubil, bo teh 60 MHz tudi celoten spekter, ki ga bo premogel. Veliko vprašanje je, kakšne storitve se da s tem ponujati. Telemach bo imel (brez upoštevanja 26 GHz) skupno 310 MHz, A1 400 MHz in Telekom Slovenije 435 MHz.

Če malce poenostavimo, morajo operaterji do konca leta s signalom pokriti vsaj 75 odstotkov prebivalcev enega večjega mesta. Vsi bi torej, spet poenostavljeno, kajti frekvence so tehnološko nevtralne, morali še letos ponujati storitve 5G. Kar večina tudi napoveduje, vendar še ne govori o konkretnih načrtih.

V Telekomu Slovenije, ki za zdaj edini ponuja 5G v Sloveniji (na frekvenčnem pasu 2600 MHz), so izrazili zadovoljstvo nad zaključkom in razpletom dražbe. »V postopku dražbe smo pridobili ves potreben in načrtovan frekvenčni spekter, s katerim bomo tako zasebnim uporabnikom in podjetjem kot operaterjem, ki gostujejo v našem omrežju, tudi v prihodnje zagotavljali storitve. Nadgradili bomo naše obstoječe omrežje 5G, ki smo ga vzpostavili oktobra lani, in s katerim pokrivamo prek 32 odstotkov prebivalstva.«

V A1 so prav tako poudarili, da so dobili to, po kar so prišli. »Za nami je še ena uspešna dražba, pridobili smo vse frekvence, ki smo jih želeli. Slovenski operaterji smo v primerjavi s konkurenti iz tujine s frekvencami tudi sicer zelo dobro opremljeni. Zato ni bojazni, da bi Slovenija zaostajala v razvoju telekomunikacijskih storitev. V A1 Slovenija bomo že v prihodnjih mesecih začeli z uvajanjem tehnologije 5G, njene prednosti bo v prvi fazi spoznala predvsem industrija. Z dražbo pa smo povečali tudi kapacitete za nadaljevanje strategije pokrivanja ruralnih območij s hitrim širokopasovnim internetom,« je v pripravljeni izjavi poudaril predsednik uprave Dejan Turk.

T-2 in Telemach za zdaj svoje uspešnosti na dražbi še nista komentirala.  

The post Frekvence za 5G razdeljene: Akos, A1, Telekom in Telemach so z izidom dražbe lahko zadovoljni, T-2 najbrž ne appeared first on Tehnozvezdje.

Danes se je iztekel za dva tedna podaljšani rok za prijavo na razpis, ki je osnova za sodelovanje na večfrekvenčni dražbi frekvenc, predvidoma marca ali aprila. V Akosu so tudi že izvedli javno odpiranje ponudb, vendar so pri tem prijavljena podjetja imenovali samo s šiframi. »Do roka za oddajo ponudb, ki se je iztekel danes ob 11. uri, je agencija prejela 4 ponudbe. Ker je javni razpis anonimen, bo identiteta ponudnikov znana šele po zaključku dražbe,« so zapisali v agenciji. Svojo namero za prijavo je javno napovedal T-2, prav tako so v Telemachu poudarili, da se bodo od letos naprej osredotočali na tehnologijo 5G, kar lahko počnejo zgolj z dodatnimi frekvencami. Telekom Slovenije je omrežje 5G že zagnal in za njegovo nadaljnjo širitev ter pohitritev prav tako potrebuje dodatne frekvenčne pasove. Ostane le še A1, ki je pred časom že demonstriral novo tehnologijo, a kasneje o njej ni veliko govoril, za svojo konkurenčnost pa jo na srednji in dolg rok potrebuje, kakor tudi frekvence.

Iz Akosa so še sporočili, da so ponudbe vsebovale vse obvezne elemente v skladu z razpisno dokumentacijo. »V nadaljevanju bo komisija za vodenje javnega razpisa preverila ustreznost dokumentov, priloženih v ponudbah, ter pripravila poročilo, v katerem bo navedla, ali posamezni ponudniki v celoti izpolnjujejo pogoje za sodelovanje na javnem razpisu.« Nato bo sledila izvedba dražbe, na kateri bodo na voljo frekvenčni pasovi 700 MHz, 1500 MHz, 2100 MHz, 2300 MHz, 3600 MHz in 26 GHz. V večini pasov frekvence za mobilne komunikacije razdeljujejo prvič, izjema je pas 2100 MHz, v katerem se prihodnje leto iztečejo obstoječe odločbe. Vsak operator bo lahko kupil največ 2 x 35 MHz skupaj v (FDD) pasovih 700 MHz, 800 MHz in 900 MHz; 160 MHz v pasu 3600 MHz TDD; 800 MHz v pasu 26 GHz TDD in 425 MHz skupaj v pasovih 700 MHz FDD, 2100 MHz FDD, 2300 MHz TDD in 3600 MHz TDD, vključno z že obstoječimi pravicami do uporabe frekvenčnih pasovih 800 MHz FDD, 900 MHz FDD, 1800 MHz FDD in 2600 MHz FDD in TDD.

Akos je tudi zaključil dražbo za »dodelitev frekvenc za zagotavljanje poslovno kritičnih komunikacij M2M preko namenskih omrežij v frekvenčnem pasu 700 MHz.« Na dražbi sta sodelovala dva ponudnika, frekvenčni blok 2 x 3 MHz (733 – 736 MHz/788 – 791 MHz) pa je pridobilo kranjsko podjetje BeeIN, ki je zanj ponudilo 970 tisoč evrov.

V BeeIN izpostavljajo, da je njihov namen »pospešiti digitalizacijo slovenske industrije, predvsem področij energetike, logistike in pametnih tovarn.« Kot so še dodali, so morala za kritično infrastrukturo slovenska podjetja in institucije v preteklosti postavljati in upravljati lastna omrežja, odslej pa se bodo tudi za ta namen lahko zanašala na zunanjega ponudnika. Če jih bo ta seveda uspel prepričati s svojimi storitvami, dodajamo mi.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Stari znanci v boju za frekvence za 5G appeared first on Tehnozvezdje.

Na razpisu oz. dražbi, ki mu bo sledila, bodo na voljo frekvenčni pasovi 700 MHz, 1500 MHz, 2100 MHz, 2300 MHz, 3600 MHz in 26 GHz. V večini pasov frekvence za mobilne komunikacije razdeljujejo prvič, izjema je pas 2100 MHz, v katerem se prihodnje leto iztečejo obstoječe odločbe, ta pas pa operaterji večinoma še vedno uporabljajo za tehnologijo tretje generacije. Razdelitev je taka:

V osnovi bodo frekvence tehnološko nevtralne – znotraj mobilne telefonije, kajti za druge namene jih ne bo mogoče uporabljati –, toda operaterji, ki bodo pridobili spekter v pasovih 700 MHz, 3600 MHz ter 2100 MHz in 2300 MHz (prva dva sta, recimo temu primarna, druga dva pa sekundarna pasova) bodo morali že v roku treh mesecev po izdaji odločb začeti ponujat storitve prek tehnologije 5G v vsaj enem od večjih mest, do konca leta 2025 pa izpolniti še dodatne obveznosti, povezane z omrežji pete generacije. Splošna obveznost za uporabno frekvenc je sicer začetek ponujanja storitev na območju enega večjega mesta v roku enega leta in ponujanje v vseh večjih mestih ter uporaba vseh frekvenčnih pasov v roku petih let.

Večja mesta so glede na razpis: Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec in Velenje.

Za frekvence pod 1 GHz (torej na tem razpisu 700 MHz) veljajo še dodatne zahteve. Tisti operaterji, ki v tem območju že ponujajo storitve (A1, Telekom Slovenije in Telemach), jih morajo izpolniti do konca l. 2025, morebitni novi imetniki (verjetno T-2) pa bodo imeli tri leta več časa. In sicer bodo morali pokriti 99 odstotkov avtocest in hitrih cest ter prebivalstva Republike Slovenije, vsaj 60 odstotkov glavnih in regionalnih cest I. in II. Reda ter vsaj 60 odstotkov aktivnih železnic s potniškim prometom (vendar ne znotraj vlakov).

Operaterji, ki bodo imeli manj kot 2×25 MHz spektra pod 1 GHz bodo morali zagotoviti bitne hitrosti najmanj 10 Mb/s proti uporabniku (download) in 2 Mb/s od uporabnika proti omrežju (upload). Operaterji z vsaj 2×25 MHz spektra pod 1 GHz pa bodo morali zagotoviti najmanj 30/3 Mb/s. A1 in Telekom imata že zdaj oba po 2×25 MHz, Telemach bo to mejo skoraj zanesljivo presegel po dražbi, medtem ko je T-2 verjetno ne bo.   

Noben operater ne bo mogel kupiti »preveč« spektra, saj je regulator znova postavil omejitve, t. i. spektralne kape, ki se seštevajo s tem, kar imajo operaterji že z obstoječimi odločbami. Omejitve so take:

• 2 x 35 MHz skupaj v (FDD) pasovih 700 MHz, 800 MHz in 900 MHz,

• 160 MHz v pasu 3600 MHz TDD,

• 800 MHz v pasu 26 GHz TDD,

• 425 MHz skupaj v pasovih 700 MHz FDD, 2100 MHz FDD, 2300 MHz TDD in 3600 MHz TDD, vključno z že obstoječimi pravicami do uporabe frekvenčnih pasovih 800 MHz FDD, 900 MHz FDD, 1800 MHz FDD in 2600 MHz FDD in TDD.

Pri tem se v 425 MHz upošteva povezava v obe smeri, torej se 2×10 MHz šteje za 20 MHz. Zanimivo bo predvsem draženje v pasu 700 MHz FDD, ki je še posebej atraktiven za pokrivanje podeželja in tudi najdražji, saj si lahko vseh šest lotov (enakomerno) razdelijo obstoječi imetniki spektra pod 1 GHz, povsem mogoče pa je, da bi se želel vriniti še kdo. T-2 je denimo nedavno sporočil, da je začel testirati tehnologijo 5G in da se na tej dražbi namerava potegovati za frekvence.

Če bi regulator po izklicnih cenah prodal celoten spekter, ki je na voljo, bi s tem iztržil dobrih 69 milijonov evrov. Pričakujemo pa lahko, da bo vsaj v nekaterih frekvenčnih pasovih draženje cene še konkretno povišalo.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Akos objavil razpis, dražba za frekvence verjetno aprila appeared first on Tehnozvezdje.

Če se spomnite uvajanja 4. generacije mobilne telefonije pred slabim desetletjem, s(m)o ga bili najprej deležni prebivalci mest in naselji poleg avtocestnega križa, šele kasneje tudi drugi. Danes so zato podobno »slabo« s 4G pokrita področja Slovenije, ki so slabše izkazala tudi v zenitu omrežij 3G. Ne pomeni, da tam novega omrežja ni ali da storitve niso boljše, temveč, da razkorak v kakovosti omrežja med mesti in podeželjem ostaja približno enak. Bo 5G prekinil s takšno prakso?

Vse se suče okoli frekvenc

Razumevanje potenciala omrežja 5G se spet vrti okoli frekvenc. Bistvena prednost pred starejšimi mobilnimi tehnologijami je namreč podpora širšega frekvenčnega prostora. Preprosto povedano, 5G bo imel na voljo širšo pot za prenašanje podatkov od »poti«, ki so na voljo starejšim tehnologijam. Poleg običajnega razvoja procesorjev in drugih polprevodniških elementov, ki so zmogljivejši, bolj občutljivi in učinkovitejši.

Frekvence pod 6 GHz si nova tehnologija deli s starejšimi, vendar so zaradi vsega omenjenega hitrosti prenosa podatkov višje, zakasnitveni časi pa krajši. Oboje je pomembno za dvig kakovosti storitve, ki ga občuti uporabnika. Področje 700 MHz bo še posebej pomembno za podeželje. Bazna postaja, ki oddaja v tem frekvenčnem pasu ima veliko daljši doseg od postaj na višjih, medtem ko bo tehnologija 5G poskrbela za ostalo. Večji doseg pomeni večje področje pokrivanja in več uporabnikov v njem, a kljub temu lahko pričakujemo, da bodo storitve na odročnih delih Slovenije boljše, kot so zdaj. Večje izboljšanje sicer nudijo srednje frekvence, katerih slabost so krajši. Da bi z njimi pokrili vsak kvadratni centimeter ozemlja, je malo verjetno, saj bi to zahtevalo gradnjo velikega števila novih baznih postaj. Niso ravno poceni, zato jih gradijo na komercialno zanimivih področjih. Če predpostavimo, da bo pokrivanja bazne postaje omrežja 5G na srednjih frekvencah podobno razdalji postaje omrežje 4G, bodo zaradi novejše tehnologije boljšo kakovost storitve deležni tudi uporabniki na robovih pokrivanja. Z drugimi besedami. Če nekje sprejemate signal omrežja 4G in vam to nudi hitrosti nekaj megabitov, bodo v omrežju 5G malce višje.

Uporabnikom na odročnih področjih, ki imajo na voljo signal omrežja 4G, vendar zaradi oddaljenosti do bazne postaje niso velike, bo omrežje 5G te vsaj malo dvignilo in obenem zagotovili stabilnejšo povezavo in krajše zakasnitvene čase.

Milimetrskih valov na podeželju ne bo?

Frekvence nad 24 GHz sprožajo največjo zaskrbljenost med državljani, čeprav je njihova uporaba pri nas še relativno oddaljena. Zaradi širokega kanala bodo hitrosti tam sicer brutalne, vendar imajo hkrati kar precej slabosti. Domet signala je kratek, ne prebije zidov in se tudi ne ukloni okoli ovir. Se pa odbija od vsega trdega, kar omrežje izkoristi za povezavo med postajo in na primeru uporabnikom za vogalom. To zahteva posebne antene z usmerjenim signalom (masivne antene MIMO) in vse skupaj morajo podpirati še telefoni.

Na »običajnem« podeželju nobeden od operaterjev ne bo gradil omrežja na milimetrskih valovih, ker se mu to preprosto ne bo splačalo. So izjeme. Ena od prednosti omrežja 5G je možnost uporabe le tega v poslovne namene. Podjetje bo lahko zasebno omrežje zgradilo ali ga bo zanj zgradil operater na svojih površinah. Druga izjema so velike kmetijske površine. Sadovnjak, v katerih ima vsako drevo tipalo, ki ga kot dežnik pokriva omrežje 5G v rešitvi pametne kmetije. Na ta način lahko omrežja 5G v milimetrskem področju vzniknejo povsod, vendar uporabniki ne bodo imeli veliko, kajti zanje in za njihove naprave bodo nedostopna.

Usmerjene povezave

Kaže se še ena možnost uporabe milimetrskih valov – nadomestek za hiter domači ali poslovni internetni priključek, ki bi v nekaterih primerih uporabna tudi izven področij z visoko gostoto prebivalstva. Možno je namreč oblikovati umerjeno povezavo med bazno postajo in višje nameščeno anteno, na primer na strehi hiše in tako tudi na daljši razdalji doseči visoke hitrosti prenosa. Omrežja na milimetrskih valovih že delujejo v Ameriki in tam so s poskusi ugotovili, da uporabne hitrosti dosežejo na razdalji do 4 km. Mnogo dlje kot v primeru komunikacije postaje s pametnih telefonov v roki uporabnika. Usmerjena povezava je primerna še za operaterje, ki ne ponujajo fiksnega priključka v internet, ker nimajo lasnega kabelskega omrežja, a bi prav tako radi to počeli. Podobno sicer operaterji omejeno počnejo v omrežju 4G, vendar jim bo omrežje 5G zaradi višjih hitrosti, nižjih zakasnitvenih časov in večje kapacitete omogočilo več manevrskega prostora.

Omrežje 5G bo na nizkih in srednjih frekvencah prineslo izboljšavo mobilnih storitev tudi na podeželju, vendar ne takoj. Izraba milimetrskih valov, ki obetajo največ, tam ni verjetna, ker se operaterjem preprosto ne bo splačala. Pravzaprav nič novega. Kot so se postopoma širila starejša, se bo širilo tudi omrežje 5G.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post 5G: Ali bo podeželje manj zapostavljeno? appeared first on Tehnozvezdje.

Najprej še enkrat na kratko pojasnimo tehnološko razliko med peto (5G) in četrto generacijo (4G oz. LTE) mobilne telefonije. Gre seveda za evolucijo, toda nekatere tehnične karakteristike so bistveno spremenjene, da bodo lahko omrežja ponujala opazne prednosti, tako za domače uporabnike kot za različne industrije, »vertikale« in nasploh poslovna okolja. Kot pojasnjujejo v podjetju Ericsson, so bazne postaje za LTE večinoma v obliki ene naprave (enote), pri 5G pa so razdeljene na več naprav, kar ponuja za faktor sto ali celo tisočkrat več kapacitet, števila povezav in hkratnega podatkovnega prometa, odzivni čas omrežja pa je dosti krajši (pod 5 ms, skoraj na ravni fiksnih omrežij, medtem ko je pri LTE približno 30 ms).

Pri radijskem delu 5G je v igri veliko več frekvenc kot pri LTE, predvsem višjih, ki ponujajo več pasovne širine in zato višje hitrosti prenosa podatkov, poleg tega pa je nova generacija bolj učinkovita pri hkratni uporabi več frekvenčnih pasov in pri razširjanju signala, saj gre ta v ožjih snopih točno tja, kjer so uporabniki. So še mnoge druge novosti, povezane s frekvenčnim spektrom, modulacijo in delovanjem radijskih enot, ki pa so preveč tehnične in jih bomo tokrat izpustili. Za doseganje prednosti 5G v kar največji meri, bodo morali operaterji prilagoditi tudi jedrno omrežje, kar v prevodu pomeni kable, povezave, strežnike, stikala in drugo opremo, saj morajo biti hitrosti in odzivni časi povsod vrhunski. V nasprotnem primeru je pridobitev v primerjavi z LTE čez palec ocenjeno do 20-odstotna, ostali potencial nove generacije pa se nekoliko izgubi.

Nadgradnje, optimizacije in sinhronizacija

Za zdaj država še ni podelila novih frekvenc – za operaterje bosta predvsem zanimiva pasova 700 MHz zaradi pokrivanja podeželja in 3500 MHz zaradi zagotavljanja ekstra visokih hitrosti na krajše razdalje –, zato so v Telekomu uporabili enega od frekvenčnih pasov, ki ga imajo v uporabi že od prejšnje dražbe l. 2014. Omrežje 5G deluje na 2600 MHz, ki je sicer tudi eden od frekvenčnih pasov za 4G+. Telekom je na omenjeni dražbi pridobil 70 MHz v tem pasu, tako da ima na voljo po 35 MHz za promet v smeri proti uporabniku in v smeri proti omrežju. A1 je tedaj dobil še malenkost več spektra na 2600 MHz, skupaj 90 MHz, medtem ko Telemach (na dražbi je sodeloval še Tuš Mobil) v tem frekvenčnem pasu nima ničesar. Za govor Telekom še naprej uporablja tehnologijo VoLTE, torej se telefon za prenos podatkov priključi na 5G pri 2600 MHz, za govor pa na LTE na nižji frekvenci (denimo 800 MHz).

Četudi je v uporabi zgolj en frekvenčni pas in tako še ni združevanja, ki ga pri četrti generaciji označuje tisti plus v oznaki in ki prinaša višje hitrosti, bodo vseeno nad tistimi, kot smo jih bili navajeni doslej. Za to poskrbijo prej opisane tehnološke izboljšave. Omrežje pa se bo vklapljalo dinamično, saj bo na frekvenčnem pasu 2600 MHz še naprej deloval tudi LTE. To omogoča tehnologija dinamičnega deljenja spektra (Dynamic Spectrum Sharing, DSS), s čimer lahko bazne postaje preklapljajo med eno in drugo tehnologijo, ali bolj natančno, izmenjaje (govorimo o zelo kratkih intervalih) oddajo en in drug signal. Če malce poenostavim razlago Ericssona, ki ponuja tovrstno opremo, je 5G pri DSS s (fizičnega) tehnološkega vidika izveden podobno kot LTE in sta tako lahko obe omrežji »v zraku« simultano. Kot smo uspeli ugotoviti doslej se hitrosti običajno gibljejo med 300 in 500 Mb/s v smeri proti uporabniku in do malo čez 50 Mb/s v nasprotni smeri. Več, torej, kot ponuja LTE, a še vedno ne tako zelo blizu gigabitnim hitrostim.

Telekomu v veliki meri niti ni bilo treba menjati opreme. »Večina obstoječe opreme je bila že pripravljena za vklop 5G, potrebne so bile določene programske nadgradnje,« pojasnjujejo v operaterju. Po podatkih Ericssona so za tako nadgrajevanje primerne bazne postaje, postavljene po l. 2015. Kolikor nam je znano je ta proizvajalec edini s tovrstno možnostjo, operaterjem z drugimi dobavitelji pa preostane zgolj nameščanje nove opreme. Kar pa seveda ne pomeni, da so v Telekomu zgolj na vse »škatle« pretočili popravek in vključili zadevo. Poleg nastavljanja parametrov, testiranja po tovrstni nadgradnji in optimizacije, da 5G ustrezno sobiva z ostalimi tehnologijami, so v Telekomu opravili še nekaj drugih prilagoditev. Član uprave za tehnologijo Matjaž Beričič pa je izpostavil predvsem sinhronizacijo vseh naprav v omrežju, tako v prenosnem kot v radijskem delu. Programske nadgradnje je bilo deležno tudi jedrno omrežje, posodobili so transportni sistem, dodatno okrepili optične in mikrovalovne povezave do vsake bazne postaje, s čimer so povečali zmogljivosti zalednih povezav, in izvedli sinhronizacijo omrežnih elementov. 

Kaj dobijo uporabniki?

Kakšne so hitrosti sem že omenjal, dokler ne bo dodatnih frekvenc bo težko preseči 500 Mb/s. »V naslednjih letih sledi razvoj različic 16 in 17 (Rel16 in Rel17) in te nadgradnje bodo prinesle nove zmogljivosti,« sicer napovedujejo v Telekomu. Polni potencial tehnologije 5G se bo pokazal šele po razdelitvi dodatnih frekvenc, kar se bo predvidoma zgodilo v prvi polovici prihodnjega leta. »s 5G na novih frekvenčnih pasovnih bo mobilni prenos podatkov še bistveno hitrejši ter zanesljivejši in stabilnejši, teoretične hitrosti naj bi segale do 10 Gb/s,« zatrjujejo v vodilnem operaterju. Vsi pa seveda poleg višjih hitrosti poudarjajo manjšo zakasnitev (»latenco«) oz. krajši dostopni čas. V praksi za zdaj vidimo, da je ta za približno tretjino ali polovico krajši kot pri LTE. Pa tudi možnost razdelitve omrežja na več t. i. rezin, ki bodo med seboj neodvisne in bodo uporabniki posamezne kot v svojem omrežju, brez vplivov drugih naprav. »Svoje« omrežje bodo lahko imela posamezna podjetja, pa reševalci in še kdo.

Do tja bo treba še nekaj dodatnih posodobitev in korakov. Za določene bo znova dovolj le namestitev nove programske opreme in morda še anten – zaradi novih frekvenc -, za druge pa bo potrebno namestiti novo opremo. Še posebej v jedrnem omrežju. Za končne uporabnike pa bo kajpak ključen tudi širok nabor telefonov, ne zgolj v višjem cenovnem razredu, ki ga bomo verjetno deležni že prihodnje leto.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Na kakšen način je Telekom Slovenije prišel do prvega omrežja 5G v Sloveniji? appeared first on Tehnozvezdje.

Od razsvetljenstva vemo, da svobodo, srečo in blagostanje omogoča znanje, nevednost in zavračanje očitnih znanstvenih in fizikalnih resnic pa nas postavlja v čas, ko je sonce krožilo okoli ravne Zemlje in so ljudje verjeli, da so strele godrnjanje Boga zaradi grešnosti človeštva. Strašenje ljudi z omrežjem 5G z očitnim zanemarjanjem dejstva, da ni dosti drugačno ob obstoječih, s prikazom letal, ki nas zaprašujejo, meji na norost ali je preprosta manipulacija. Kot da nekdo želi ugotoviti, koliko neumnostim je človek sposoben verjeti.

Med drugim sem na spletni strani nasprotnikov omrežja pete generacije prebral, da bo zaradi večje gostote oddajnikov povečano “radio frekvenčno sevanje”. Da je besedna zveza strokovna neumnost, nima smisla izgubljati besed, pomembneje se mi zdi še enkrat povedati, na katerih frekvencah bodo omrežja 5G delovala, ker nekateri tega nočejo sprejeti. Večinoma so namreč enake ali blizu onim, ki jih uporabljajo obstoječa omrežja in nekatere druge tehnologije, zato obremenitev z elektromagnetnim valovanjem ne more biti višja.

Tehnologija 5G izrablja več frekvenc preprosto zato, ker lahko z združevanjem kanalov in optimizacijo uporabe frekvenčnega spektra dosega višje in stabilnejše hitrosti prenosa podatkov. Razdelimo pa jih lahko v tri razrede.

Učinki neionizirajočih radijskih valov na kemijske spojine in biološke organizme so odvisni od moči oddajnika, ker posamezni fotoni nimajo dovolj energije, da ionizirajo atome ali molekule. Lahko pa povzročijo segrevanje, zato je oddajna moč pametnih telefonov in baznih postaja zakonsko omejena.

Nižje od 1 GHz

V nizki frekvenčni pas sodijo frekvence pod 1 GHz, Evropski operaterji bodo lahko uporabljali tiste okoli 700 MHz. Signal ima večji doseg in lažje prodira v prostore, zaradi omejenega frekvenčnega razpona pa so nižje hitrosti prenosa podatkov. Teoretično največ 100 Mb/s, kar je dovolj za povezave med napravami. Na primer za tipala pod parkirnimi mesti ali druga tipala v tleh sposobna več let pošiljati podatke v sistem upravljanja prometa ali preprosta in poceni tipala na sadnem drevju, ki bodo kmetovalca v vsakem trenutku obveščala o stanju vsakega drevesa posebej. To pa so že podatki za učinkovitejšo borbo proti škodljivcem, izrabo namakalnega sistema in omejeno rabo gnojil na pametnih kmetijah. Možnosti uporabe naprav interneta stvari (IoT) pa je še veliko, veliko pa je tudi pričakovanj izrabe omrežij 5G za oblikovanje pametnih mest, vasi, podjetji in kmetij. V primeru izrabe tehnologije 4G v podobne namene, kar je sicer v omejenem obsegu možno, bi se hitro pojavile omejitve v kapaciteti omrežja v nekaterih primerih pa tudi v predolgih zakasnitvenih časih. Druge možnosti pa so predrage ali manj učinkovite.

Med 1 in 6 GHz

Srednji frekvenčni pas (frekvence med 1 in 6 GHz) zaradi večje pasovne širine omogoča višje hitrosti prenosa tja do teoretično 1 Gb/s, a sta doseg in sposobnost prodiranja signala v prostor manjša. Z uporabo velikih anten sposobnih usmeriti snop proti uporabnikom (masivne antene MIMO) bodo radijske povezave učinkovitejše in posledično manjših moči, kar bo celo zmanjšalo elektromagnetno obremenitev. Poleg povezav naprav interneta stvari, ki zahtevajo višje hitrosti prenosa podatkov, bomo na teh frekvencah dostopali do internetna na svojih mobilnih napravah, spodbudile pa bodo tudi razvoj novih podatkovno zahtevnih storitev.

Nad 6 GHz

Ostanejo še visoke frekvence nad 24 GHz, ki najbolj burijo domišljijo, saj nasprotniki uporabo tako imenovanih milimetrskih valov (mmWave) enačijo s tehnologijo 5G, pa čeprav sodijo le v enega od treh frekvenčnih razredov. Če bi bili dosledni, bi potemtakem morali svariti pred uporabo teh frekvenc, ne pa tehnologije kot take. Ker je na tem frekvenčnem območju veliko prostora, hitrost prenosa podatkov naraste na 10 Gb/s, a drastično pade doseg in zmožnost prodiranja ovir. Signal ustavijo že tanke stene, zaradi izredno majhnega dosega uporabnik ne bo hkrati v dosegu več baznih postaj, ko jih je zdaj, čeprav jih bo več. A ne povsod. Operaterji z njimi ne bodo pokrivali države, temveč le manjša področja, kjer bo potreba po hitrosti in kapaciteti omrežja.

Izraba širšega frekvenčnega prostora je ena izmed glavnih razlik med omrežji 4G in 5G, še vedno pa gre za evolucijo mobilnih tehnologij in ne za popolnoma novo tehnologijo. Vse frekvence, ki jih bo omrežje 5G uporabljalo so v zraku že zdaj, zato teza, da zaradi tega predstavljajo grožnjo zdravju in okolju preprosto ne zdrži.

Naslovna fotografija: DopisitPhotos

The post Vedeti pomeni razumeti in se osvoboditi spon nevednosti! appeared first on Tehnozvezdje.