Vsaka naslednja nadgradnja v Formuli E pomeni, da dirkalnik postane še bolj brutalen. Aktualna evolucija tretje generacije (Gen3 Evo) je denimo uvedla najvišjo moč 350 kW in štirikolesni pogon med »napadalnim načinom,« ko je na voljo polna moč (brez njega je omejena na 300 kW). Toda s četrto generacijo (Gen4) gre vse skupaj v povsem novo sfero. Večji in mnogo zmogljivejši dirkalnik bo dosegal najvišjo hitrost čez 335 km/h, od 0 do 100 km/h bo pospešil v 1,8 s, do 200 km/h pa v 4,4 s, kar je sekundo in pol hitreje od zdajšnjega. Kvalifikacijski krog naj bi bil v povprečju za 10 s hitrejši, kar je nora številka, glede na to, da ta serija do zdaj večinoma ni uporabljala polnih, temveč skrajšane steze. Po novem bi lahko celo videli dirke na enakih, kot jih gledamo v Formuli 1.

Najvišja moč, ob stalnem štirikolesnem pogonu, bo znašala 600 kW, prav toliko bo tudi potenciala za rekuperacijo med zaviranjem. Po nekaterih ocenah bi lahko v trajanju dirke blizu polovice potrebne energije dirkači pridobili z rekuperacijo. Baterija bo sicer imela večjo kapaciteto, nekaj čez 50 kWh, kar je za približno 10 kWh več od stare. Na nekaterih dirkah naj bi ohranili polminutno polnjenje, te bodo verjetno imele več pravega dirkanja, pri »običajnih« bi znali videti nekaj krogov varčevanja z energijo, kot smo ga že kdaj v preteklosti v tej seriji. Vsekakor pa bo novi »batmobil,« kot so nekateri dirkalnik poimenovali ljubkovalno, prava zverina.

Po drugi strani ima Formula 1 težave zaradi neposrečenega razmerja med močjo motorja z notranjim zgorevanjem in elektromotorja, ki sta skorajda izenačeni. Kadar oba delujeta na polno, je tudi ta dirkalnik izredno potenten, še toliko bolj, ker je lažji in manjši od prejšnjega. Toda omejujeta ga majhna baterija in premalo potenciala za pridobivanje (rekuperacijo) zadostne količine energije. Zato elektromotor pogosto ne more delovati s polno močjo, hkrati pa termični svojo »posoja« za polnjenje baterije. Tako dirkači v zavoje vstopajo z bistveno nižjo hitrostjo, saj morajo ali z motorjem ali s spuščanjem plina polniti baterijo. Zaradi tega bodo polnjenje z motorjem »odprli« na maksimalnih 350 kW, tolikšna je zmogljivost elektromotorja, tega pa v večini kroga omejili na nižjo moč, zaradi česar bo prvo trajalo nekaj manj časa, zaloga v bateriji pa bo zadoščala za dlje. Omejili bodo tudi skupno količino energije, ki jo bo dovoljeno pridobiti v enem kvalifikacijskem krogu. Razmerje moči med obema deloma pogonskega sklopa se bo tako nekoliko spremenilo, dirkalniki bodo malce počasnejši in časi krogov daljši, toda odgovorni upajo, da bodo vendarle nekoliko zmanjšali pripombe dirkačev in da bodo ti večji del kroga »na limitu.« Ali se bodo še naprej namesto njih odločali algoritmi, pa v vodstvu tekmovanja niso razkrili.   

Fotografije: FIA Formula E

The post Novi dirkalnik Formule E bo hujša »mašina« od aktualnega bolida F1 appeared first on Tehnozvezdje.

Pravice za prenose dirk, kvalifikacij in prostih treningov, v paketu pa še za tekmovanje Porsche Cup, je torej pridobila medijska hiša Pro plus. Napovedala je že prenose na televizijskem programu Kanal A, v zadnjih dneh pa na družabnih omrežjih intenzivno oglašuje tudi Formulo 1 na pretočniku Voyo. Pred tem si je že zagotovila komentatorja, ki se za razliko od marsičesa drugega ne bo spremenil, saj bo to še naprej Aljaž Golčer, le da zdaj pri drugem delodajalcu (pri čemer je bilo kar zabavno, kako so ob objavi prestopa povsem izpustili dejstvo, da je v paru z Andražem Zupančičem F1 komentiral tudi zadnjih pet let). Razlika pa bo v tem, da se bo v tej sezoni (in predvidoma prihodnjih) dejansko oglašal z nekaterih prizorišč, ne vedno zgolj iz ljubljanskega studia, in da bo ob sebi imel tudi ekipo, ki bo pripravljala studijski program pred dirkami, kot se tudi spodobi. Če me kaj skrbi, še posebej pri Voyu, je to kakovost slike. V zadnjih sezonah so se namreč mnogi gledalci navadili na razločljivost 4K (na programu Sportklub 4K), ki je letos pri Pro plusu ne bo. Glede na splošni nivo kakovosti slike, kakršnega (žal še vedno) nudi Voyo, se tam sploh ne nadejam kakšnega presežka, medtem ko na Kanalu A utegne biti vsaj spodoben HD.

Druga možnost je pretočnik F1 TV, ki ga nudi neposredno sama Formula 1. Tam imate na voljo sliko 4K, pa tudi možnost spremljanja več kamer hkrati (sicer ne na vseh napravah, ki jih storitev podpira) in sočasnega gledanja na šestih napravah. Za ta privilegij boste odšteli 90 evrov za celotno sezono, začetni 15-odstotni popust se je očitno že iztekel. Morda ga še kdaj kasneje znova ponudijo. Za spremljanje na televizorju, sploh v 4K, je najbolj elegantna opcija Apple TV ali Google TV  z aplikacijo F1 TV. Morda si boste morali omisliti zunanjo napravo, če je še nimate.

Veliko zanimanja, vznemirjenja, pričakovanja, tudi nelagodja in (kot vedno) pridušanja letos sprožajo novi pogonski sklopi, nekoliko manj pa spremenjena, poenostavljena pravila glede aerodinamike, kjer je vodstvo tekmovanja opustilo ustvarjanje učinka izpod dirkalnika, ki je zadnje štiri sezone poskrbelo za precej nevšečnosti in sivih las inženirjev. Dirkalniki so sicer nekoliko manjši, kar so si mnogi želeli, in agilnejši, a tudi manj stabilni v ovinkih. Motor je v osnovi še vedno 1,6-litrski šestvaljni prisilno polnjeni, vendar ima zdaj manjšo moč, dodali pa so večji hibridni oz. električni del, ki razvije do 350 kW, s čimer je skoraj izenačen s termičnim. Težava, če ji lahko tako rečemo, je v tem, da je kapaciteta baterije dokaj majhna in da jo je tudi napolniti težko v taki meri, da zadošča za polno »sproščanje« po dolgih ravninah. Poleg tega v sklopu ni več tistega dela, ki je shranjeval termično (notranjo) energijo, zdaj namreč le še kinetično (z rekuperacijo ali neposrednim polnjenjem iz motorja), in ki je pomagal pri premoščanju »turbo luknje,« kar bo letos potencialno povzročalo glavobole na štartih dirk in morda še kje. Način vožnje in tudi strategije med dirkami se bo zaradi nuje po pridobivanju energije in pravilnosti njene izrabe spremenil. Ali na bolje, vsaj v smislu zanimivejšega dogajanja na stezi, bomo še videli. Vsaj glede po novem pomičnih krilc tako zadaj kot tudi spredaj po testiranjih kaže, da gre prej za zamujeno priložnost kot za resno uporabno orodje pri prilagajanju aerodinamike za ravnine ali ovinke.

Sezona se začne z dirko v avstralskem Melbournu 8. marca (on 5h zjutraj po slovenskem času) in bo, tako kot lanska, trajal vse tja do začetka decembra. Zvrstilo se bo 24 običajnih in še 6 sprinterskih preizkušenj. Od bližnjih prizorišč stalnici ostajata avstrijski Spielberg (Red Bull Ring) in madžarska Budimpešta (Hungaroring), podobno daleč je tudi do italijanske Monze blizu Milana, odpadla pa je Imola (dirkališče Enza in Dina Ferrarija, ki ga morajo za vnovično kandidaturo temeljito posodobiti).

The post NEDELJSKI NASVET: Novo sezono Formule 1 boste lahko spremljali na Kanalu A, Voyu ali F1 TV appeared first on Tehnozvezdje.

V zadnjem času je vse v znamenju F1. V kinematografih se vrti film s to tematiko, zdaj pa si lahko v živo ogledate še dirkalnik iz kock v skoraj naravni velikosti. Razstavljen je do vključno sobote in stoji pred trgovino Interspar. Pripeljali so ga iz ZDA (morda ne neposredno), kjer je sodeloval na paradi dirkalnikov vseh ekip. Ker se premika, doseže lahko hitrost 20 km/h, in se vanj lahko usedeta dva človeka, so pred veliko nagrado Miamija priredili dirko, in dotičnega Mercedesa je vozil George Russell, njegov moštveni kolega Andrea Kimi Antonelli pa je bil sopotnik. Dobro so vidne poškodbe, ki so mu v tem krogu po stezi okrog stadiona Hard Rock zavdale.

»Avto« je sestavljen iz skoraj 400 tisoč kock, tehta tono in pol, izdelovali pa so ga 22 tisoč ur, ali, če bi povedali drugače, ob osemurnem delavniku več kot sedem let. Seveda ga ni sestavljal en človek, a to je seštevek vseh ur, ki so jih porabili vključeni v projekt.

Poleg tega, da si ogledajo in preučijo »pravi« dirkalnik, lahko otroci sestavijo manjšega in ga spustijo po klančini. Tretji izziv je prizkušanje refleksov, nakar si vsak z opravljenimi vsemi tremi prisluži nagrado.

The post Pojdite pogledat repliko dirkalnika F1 iz kock LEGO! (#video) appeared first on Tehnozvezdje.

Zgodba bi se pravzaprav lahko nanašala na kateri koli dirkaški šport ali celo kaj tretjega, v ospredju so drugi elementi – obujanje kariere in iskanje sebe po zamujenih desetletjih, obupano reševanje neuspešnega moštva, dokazovanje vsem moškim, da ženska lahko uspe kot tehnična direktorica, profiliranje nadobudnega novinca –, toda F1 nudi dovolj intrig, mašinerije v ozadju, blišča, glamurja in globalne prepoznavnosti (ki jo želijo še povečati), da smo pristali pri tem. Nič narobe, tudi ne, da so jo vzeli zelo ohlapno in priredili po filmsko, od pravil do samega dirkanja, četudi so nepričakovano verno povzeli gumarsko taktiziranje, presenetljivo pomemben del zgodbe. To pač ni film, ki bi želel prikazati pravo F1, niti v toliko, kot jo Netflixova serija Drive to Survive (pa že ta marsikaj interpretira povsem po svoje oz. po domače povedano dramatizira), temveč jo le uporabi kot sredstvo. Med drugim za to, da lahko prikaže res hude posnetke iz bolidov, kakršnih ne boste videli nikjer drugje. Škoda, da v Sloveniji nimamo IMAX-a, ampak tudi v običajnem kinu že dolgo ni bilo tako izvirne akcijske »kamere.«

Zgodba je nedvomno povsem za lase privlečena. Nobene možnosti ni, da bi v formuli ena katera koli ekipa, še tako obupana, kot dirkača rekrutirala 55-letnega nekdanjega vročega talenta, v zadnjih desetletjih pa »plačanca« za posamezne dirke, ki živi v kombiju-avtodomu, igra poker in upa, da bo še kdaj doživel tisti posebni občutek, ko se mu na stezi dojemanje časa upočasni in z avtom dobesedno leti. Pitt sicer tega kavboja upodobi tako, da mu gledalec res verjame. Prav tako ni mogoče dirkati, kot se tega že od začetka loti Hayes in kot na zadnjih dirkah, po njegovi vrnitvi s prisilnega počitka zaradi nesreče, počneta z moštvenim kolegom Joshuo Pearcem (Damson Idris). Lahko bi še razpredal o zgodbi, a ni potrebno, ljubitelji F1 bodo opazili cel kup nedoslednosti, pretiravanja in nemogočega, kar pa v kontekstu filma sploh ne moti. Rad bi le izpostavil odlično igro še treh. V prvi vrsti Kerry Condon z izvrstnim irskim naglasom kot omenjene inženirke, Javierja Bardema kot Rubena Cervantesa, lastnika moštva APX GP (izg. Apex, tudi zelo domiselno), in Tobiasa Menziesa kot Petra Banninga, ki s pozicije člana »uprave« deluje predvsem v zakulisju, v predsobah in na parkiriščih. Poleg sapo jemajočih kadrov filmu štejem v dobro to, da zgodba lepo teče, nikoli ne postane »kar nekaj« ali že čisto pretirana (drži se v okvirih svoje prismuknjenosti) in tudi ne dolgočasna ali razvlečena. Ne manjka domiselnih dovtipov in tudi s kakšnim presenečenjem postreže.

Svoje doda glasba. Album (Soundtrack) F1 je soliden, a ko vidiš, kje so nekatere najboljše komade uporabili v filmu, se ti posveti, kako primerni so za te prizore in kako se tudi njihovo besedilo sklada s filmom. Še posebej Bad As I Used To Be Chrisa Stapletona med prvimi krogi Sonnyja Hayesa z dirkalnikom APX GP in Messy pevke Rosé v lasvegaškem prizoru, ki ga ne bom opisoval zaradi morebitnih kvarnikov. Tudi glasbena oprema Hansa Zimmerja odlično sede k temu, kar gledamo na platnu, ustvarja vzdušje, pričakovanje, napetost.

To je eden tistih filmov, ki se jih splača pogledati v kinu, vsekakor pa ga bom doma takoj še enkrat, ko bo na voljo v pretočni obliki. Odkar imamo doma fantastične in velike televizorje, obdane še s spodobnimi zvočniki, in filme gledamo v sliki 4K (po možnosti Dolby Vision ali HDR10+), je za marsikaterega s poudarkom predvsem na slikovni in zvočni izkušnji pretežno vseeno, če si ga ogledamo doma. Tak primer z dirkaško vsebino je Gran Turismo, kjer nisem imel občutka, da karkoli zamujam, ker ne sedim v kinodvorani. Za F1 sem bil vesel, da sem, ker so zadevo res posneli na doslej še nevidenem nivoju.

V zadnjih letih smo bili deležni kar spodobne bere filmov z dirkaško tematiko, med njimi sta ogleda nedvomno vredna Ford proti Ferrariju in Ferrari, Gran Turismo je tako tako, tistega o Lamborghiniju nisem videl, a je menda najslabši od vseh omenjenih. Fino pa je, da je vsak povsem drugačen. Še malo bolj nazaj moramo za res odlično in razburljivo Dirko Življenja (Rush), toda kot razvedrilo, najbolj spektakularen prenos hitrosti, adrenalina in nevarnosti ter tudi vsaj malo odstiranja neizprosnega, a hkrati z bliščem in slavo (ki ti hitro stopi v glavo) prežetega sveta vrhunskega motošporta, daleč najbolje funkcionira F1.

Kaj: Film F1

Kje: Za zdaj v kinu, verjetno kmalu na Apple TV+

Ocena 4,5: Popolno poletno dveinpolurno razvedrilo, niti sekundo dolgočasno, z neverjetno posnetimi in zmontiranimi prizori ter glasbo, ki fantastično sede zraven. Koga briga za lase privlečena zgodba.

Priporočilo: Nič takega ni v filmu, da ne bi mogli vzeti s seboj najstniških otrok.

Fotografije: Apple

The post F1 na srečo ni film o Formuli 1 (#videonapovednik) appeared first on Tehnozvezdje.

Mednarodna avtomobilistična zveza (FIA) je predstavila dirkalnike za nova pravila, ki bodo začela veljati s sezono 2026. To, kar vidite na ilustracijah, so sicer zgolj osnutki, kako si FIA predstavlja interpretacijo teh pravil, moštva pa bodo skoraj zagotovo na steze postavile dokaj drugačne avtomobile. V vsakem primeru bo v ospredju izkoriščanje tehnologije za večjo učinkovitost in s tem zmanjševanje okoljskega bremena, ki ga povzroča to tekmovanje.

Vsaj v tem desetletju se F1 še ne bo prelevila v Formulo E – naslednja večja sprememba pravil verjetno prihaja z letom 2030 – nazaj k velikim in požrešnim motorjem z osmimi ali celo desetimi valji pa tudi ne bo šla. Ti časi so za vedno minili, hibridna era traja že desetletje in se bo še okrepila, enako kot na običajnih cestah. Motor z notranjim zgorevanjem ostaja šestvaljni, toda njegova zmogljivost se bo zmanjšala s približno 550 do 560 kW (cca 740 KM) na 400 kW oz. 536 »konjev.« Po drugi strani pa bo elektromotor v hibridnem sklopu skoraj trikrat močnejši. Namesto 120 kW (161 KM) bo razvil kar 350 kW (469 KM) in s tem bosta oba motorja kar izenačena. Kolikšna je kapaciteta baterije niso razkrili, vsekakor večja kot zdaj, in tudi rekuperacija bo precej močnejša. Ne bo pa več sklopa za rekuperacijo notranje energije (toplote).

Več o delovanju hibridne sistema malce kasneje, najprej je treba povedati še, da bo termični motor deloval na sintetična, trajnostna goriva, ne več na fosilna. Ropotalo bo torej še, smrdelo pa naj ne bi več, prav tako ne bo šlo v zrak nič ogljikovega dioksida. Morda ga bodo celo nekaj porabili pri izdelavi goriv, ta naj bi bila vsekakor CO₂ nevtralna. Lahko bi »zamešali« taka z večjo energijsko gostoto, vendar napovedujejo, da ne bodo v ničemer posebna, temveč enaka, kot bi bila (oz. bodo) primerna tudi za uporabo v klasičnih motorjih z notranjim zgorevanjem namesto bencina.

Novi dirkalniki bodo nekaj krajši – medosna razdalja se bo zmanjšala s 3,60 m na 3,40 m – in ožji (1,90 m namesto 2 m) od zdajšnjih, za katere vsi trdijo, da so preveliki. Tudi lažji bodo za 30 kg, skupno z dirkačem in gumami bo najnižja dovoljena masa, ki je na začetku verjetno večina ekip ne bo dosegala, 768 kg. Ob tem bo poenostavitev zunanje oblike, še posebej zadnjega krilca (to deluje, kot bi se vrnili najmanj četrt stoletja nazaj), znižala pritiskanje k tlom za 30 odstotkov, tako da v zavoje ne bo mogoče voziti enako hitro kot zdaj, a zračni upor naj bi se zmanjšal kar za 55 odstotkov, to pa bo precej pripomoglo k temu, da bodo kljub manj zmogljivim motorjem hitrosti na ravninah še vedno podobne kot zdaj.

Zadnje krilce ne bo več pomično v kot doslej, torej se ne bo odpiralo za zmanjševanje upora, kar označuje kratica DRS. Bo pa na nek način vseeno imelo premične elemente, kot tudi sprednje, tako da bodo lahko dirkači preklapljali med načinoma Z za vožnjo skozi ovinek in X za čim manjši upor in posledično čim večjo hitrost na ravninah. S tem pa se povečuje tudi možnost okvar. Saj vemo, da nekaj, kar se premika, obenem pa še trpi hude obremenitve (visoke hitrosti, nenadni manevri, robniki, itd), lažje odpove kot nekaj fiksnega.

Kakšna bo vožnja? Občasno bosta v tandemu delovala oba motorja (v osnovi s samodejnim »doziranjem,« toda dirkači bodo imeli možnost za vklop električne pomoči za prehitevanje), nad hitrostjo 290 km/h pa se bo začela pomoč elektromotorja zmanjševati in pri 355 km/h je ne bo več. Toda dirkač, ki bo manj kot sekundo za tistim spredaj, enako kot zdaj za vklop DRS-a, bo lahko »preklical« ugašanje elektromotorja in bo dobil dodatnih 350 kW vse do 337 km/h, s čimer bo lahko poskušal izvesti prehitevalni manever. Še vedno bo torej pomoč za prehitevanje po ravninah, le da po novem zmogljivostna, ne več aerodinamična. In bo odvisna od napolnjenosti baterije.

The post Prehitevanje s hibridom, ne več s pomičnim zadnjim krilcem appeared first on Tehnozvezdje.

Vozniku moštva Aston Martin so iz avta pred hotelom ukradli torbo, v kateri verjetno ni imel zgolj nepomembnih majic in spodnjega perila. Med drugim so bile v njej slušalke Airpods, ki jih je imel prijavljene v Applovo storitev Find My. Tako je lahko Vettel na svojem iPhonu, ki mu ga niso ukradli, spremljal njihovo lokacijo, ko so se premikale po katalonski prestolnici in »srečevale« druge iPhone, povezane v omenjeno storitev. Zato je zajahal skuter in se odpravil na lov za slušalkami, za katere je upal, da ga bodo pripeljale tudi do preostalega ukradenega imetja.

Dejansko mu je uspelo najti slušalke, ni sicer informacije, kje točno so bile, vendar niso bile v torbi, temveč odvržene nekje med begom tatov pred 34-letnim amaterskim detektivom. Verjetno so se jih znebili ravno zato, da bi ga speljali na napačno sled, v torbi pa je moralo biti še kaj bolj vrednega, da se je splačalo žrtvovati tisti del plena, ki bi jih lahko izdal.

V ekipi Aston Martin so po poročanju BBC-ja povedali: »Sebastianu Vettlu so zjutraj v Barceloni ukradli torbo. Poskušal jo je najti s pomočjo svojega iPhona, s katerim je sledil lokacijo slušalk, ki so bile v torbi, toda ko je našel slušalke, je ugotovil, da so zapuščene, in tako ni uspel najti ukradene torbe.« Nekdanji dirkač ekip Torro Rosso, Red Bull in Ferrari je sicer krajo prijavil tudi policiji, ki zadevo preiskuje.

Na podoben način je pred približno mesecem nemški Youtuber Marton Barcza (Tech Altar) poskušal po Berlinu in okolici izslediti ukradeno (testno) električno kolo. To je imelo vgrajen GPS, zato je lahko na aplikaciji na telefonu videl njegovo lokacijo, vendar ta v mestu ni povsem natančna, poleg tega imajo tatovi kolo spravljeno nekje v stanovanju ali kleti. Dvakrat mu je uspelo priti blizu, enkrat je ugotovil, da je »novi lastnik« s kolesom odšel na jutranje opravke nekje po predmestju, vendar ga je že pospravil nazaj v klet, preden je Barczi uspelo priti do tja. Nato je za velikonočne praznike odšel v tujino in ko se je vrnil v Berlin, je bila baterija v kolesu že prazna in tako lokacije v aplikaciji ni bilo več.

Naslovna fotografija: Aston Martin F1

The post Sebastian Vettel kot detektiv v iskanje ukradene torbe s pomočjo slušalk appeared first on Tehnozvezdje.

Neposredni prenosi bodo tudi letos na programih Sportklub z enako komentatorsko zasedbo, ki jo sestavljajo Aljaž Golčer, Andraž Zupančič, Klemen Grilc in Simon Jazbec. Večinoma bodo prenosi na programu SK HD (oz. SK), dirke bodo znova tudi v razločljivosti 4K na kanalu SK 4K. Prosti treningi in kvalifikacije ostajajo »zgolj« s sliko HD.

Glede razširjenosti Sportkluba se ni nič spremenilo, od velike »četverice« operaterjev ima tega ponudnika v sheme vključenega Telemach, saj gre v obeh primerih za podjetji iz Skupine United. Za zdaj ni indicev, da bi se glede vračanja Sportkluba k drugim operaterjem (ki imajo v shemah programe Arena Sport) kaj dogajalo. Tako ostaja dejstvo, da morajo gledalci, ki so naročniki A1, T-2 ali Telekoma Slovenije oz. sploh sprejemajo televizijski signal kako drugače, najti drug vir za spremljanje formule 1.

Poleg morebitnega »lovljenja« tujih televizijskih programov, po možnosti nekje, kjer niso zatemnjeni, tako še naprej glavna možnost ostaja naročniška pretočna storitev F1 TV Pro. Naročnina z vključenimi prenosi dirk, med katerimi je mogoče preklapljati med različnimi kamerami, tudi v posameznih bolidih, še naprej stane 65 evrov na leto ali osem evrov na mesec, odvisno za katero možnost se odločiš. Od konca lanske sezone je aplikacija na voljo tudi za platforme Apple TV, Fire TV in Google TV, torej je mogoče gledati neposredno na televizorju, če ne drugače, z uporabo zunanjega predvajalnika.

Korporacija Liberty Media, ki upravlja s Formulo 1 kot dogodkom, uvaja tudi nove prijeme za večjo »televizičnost« prenosov. Tako so za letošnjo sezono prenovili grafiko, že na prvih prostih treningih pa so prikazovali razlike med dirkalniki posameznih ekip, denimo glede sprednjega krilca, razvpitih stranic (angl. sidepods) ali rešitev hlajenja motorja, kamere so namestili dirkačem na čelade, že prej so začeli za grafični prikaz uporabljati varnostni lok pred dirkači, več je tudi hitrostnih in drugih primerjav, so pa bile vsaj prvi dan nekatere informacije nezanesljive, denimo tista o trenutno nameščenih pnevmatikah.

Za navdušence torej več kot dovolj razlogov za spremljanje in če sodimo po začetnih treningih, se obeta vznemirljivo prvenstvo. Tako zaradi večje konkurence za mesta pri vrhu in med dobitniki točk, kako bo z razburljivostjo samega dirkanja bomo videli šele jutri, kot tudi zaradi potencialnega konca prevlade ene ekipe, ki se vleče že od uvedbe hibridnih motorjev l. 2014. Čeprav jo utegne zamenjati druga, tista, ki je prevladovala v prvih štirih letih prejšnjega desetletja.

Naslovna fotografija: Red Bull

• 
  Nova družinska ponudba Telekoma Slovenije prinaša prihranke
• 
  BYD Atto 2: Da sta s Sealom iz istega hleva, še ne pomeni ničesar!
• 
  Urin ni ravno tema za pogovore. Ali pač?
• 
  Tesla Model Y Rear-Wheel Drive: Dobra ponudba, pogrešam pa nekaj malenkosti
• 
  NEDELJSKI NASVET: Kako pripraviti televizor na NOGOMET

The post Formula 1 še naprej na Sportklubu in F1 TV Pro, sezona 2022 utegne biti fascinantna appeared first on Tehnozvezdje.

»Uradna« igra z aktualno sezono običajno izide šele nekje na njeni sredini, toda EA definitivno ne popušča s svojim tempom. Vsako leto mora biti nov naslov. Letošnji znova daje domačemu dirkaču različne možnosti sodelovanja. Na začetku ali pa kdaj vmes za premor od pravega tekmovanja se lahko odloči za posamezno dirko, kasneje pa za kariero, kot voznik ali kot šef moštva, zgodbo (Breking Point) ali se pomeri z drugimi v večigralskem načinu (Multiplayer).

Razveseljivi, vsaj za večino igralcev, sta dve dejstvi. Prva dokajšnja nezahtevnost glede strojne opreme. Na PC-ju, seveda. Pri ločljivosti (W)QHD in srednjih nastavitvah kakovosti prikaza je mogoče že z grafično kartico prejšnje generacije, denimo katero koli iz serije RTX, dosegati približno 120 sličic na sekundo, kar že daje zelo lep nadzor nad dogajanjem. Celo na prenosniku z Intelovim procesorjem 11. generacije (i7) in vgrajeno grafiko Xe je mogoče dosegati med 40 in 50 sličic na sekundo. Izkušnja ni tako dobra kot pri dva do trikratnem številu sličic, a se da čisto spodobno igrati. Poleg tega je nalaganje zelo hitro, tako da ni nikakršnega čakanja, tudi če igralcu ne gre najbolje in se pogosto vrača na začetek. Grafika je kar lepa, ni pa hudo spektakularna, najbrž tudi zato ne zahteva najzmogljivejše grafične kartice in procesorja.

Druga, vsaj z vidika priložnostnih igralcev dobrodošla novica je obnašanje dirkalnikov v igri. Stari mački se bodo mogoče zmrdovali nad tem, da dirkanje ni povsem realistično, saj F1 večinoma 2021 odpušča malce prepozno ali preveč intenzivno zaviranje. Običajno je dovolj, če igralec še malo spusti vse skupaj in potem lahko zvozi ovinek, v kakšni drugi igri pa bi že zletel ven ali se zavrtel. Vseeno je treba pokazati precej veščin, če se želi tudi na ozkih mestnih dirkališčih zavihteti na vrh. Tako je razpon med enostavnostjo (na dirkališčih z veliko prostora) in zahtevnostjo kar velik, ampak po svoje prav to zadevo dela zanimivo, ker po eni strani daje uporabniku zadovoljstvo ob uspehih na lažjih stezah in izzive na težjih. V vsakem primeru pa je to eno od tistih dirkanj, kjer je v ospredju tiščanje pedala za plin in hitrost prevlada nad povsem optimalnimi linijami skozi ovinke.   

Že iz drugih EA-jevih franšiz, denimo Fife, v zadnjih letih poznamo igranje zgodb, kjer se vživimo v vlogo mladega, nadobudnega tekmovalca in z njim poskušamo doseči določene karierne cilje. To je v tej igri način Breaking Point, kjer začnemo kot Aiden Jackson v F2, se po osvojenih stopničkah na zadnji dirki sezone povzpnemo v F1 in potem predvsem nabiramo točke in jezimo moštvenega kolega. V drugi sezoni pa se nato prelevimo vanj. Zgodba je, podobno kot v drugih igrah, zanimiva, a nekoliko preveč linearna. Igra nič dosti ne upošteva preseganja ciljev. Četudi igralec zmaguje, ne da se zgolj prebije do določenega mesta ali prehiti dirkača, ki ga mora prehiteti, se to v razvoju štorije nič ne pozna. Po dveh zelo dobrih uvrstitvah je scenarij trdil, da moji ekipi ne gre najbolje v boju v srednjem razredu, kar bi bilo verjetno povsem enako, če bi bil namesto na stopničkah osmi, kot bi bilo dovolj za napredovanje.

Medtem ko v zgodbi ni kakšnega nastavljanja dirkalnika in veliko odločanja o taktiki, se v »karieri«, precej bolj klasičnemu tekmovanju v celotni sezoni, igralec lahko posveti različnim detajlom. Ni pa veliko potrebe za to, da se povsem uživati in biti konkurenčen tudi s privzetimi možnostmi. Praktično na vsakem koraku je ta igra nekje na pol poti med lahkotnim dirkanjem in pravo simulacijo Formule 1.

Kaj: F1 2021, dirkaška igra z uradno licenco Formule 1

Kje: PC, PS4, PS5, Xbox; 70 evrov

Ocena: 4; F1 2021 je še eno v vrsti solidnih nadaljevanj te serije iger z uradno licenco Formule 1. Zanimivo ni samo za navdušence nad tem motošportom, ampak tudi za vse, ki čakajo na nove naslove iz franšiz Forza in drugih podobnih.

Priporočilo: Igra je primerna za vse starosti, če igralec le obvlada hitrost.

The post F1 2021: Odločitev o letošnjem prvaku šele pozno jeseni appeared first on Tehnozvezdje.

Netflixova serija ostaja podobna kot že v prvih dveh sezonah. Najbolj zanimivo jo je, vsaj z vidika navdušenca na F1, gledati zaradi dobrih posnetkov, res lepe slike (sploh v načinu Dolby Vision) in ugotavljanja iz česa je snovalcem uspelo »sproducirati« dramo. Kajti posamezne epizode se osredotočajo na posamezne voznike ali ekipe, denimo na koga, ki je ali bo presedlal v drugo v moštvo, se mu »maje« sedež, na dinamiko med voznikoma iste ekipe, na ekipo v težavah in podobno. Malo se ukvarja s samim tekmovanjem in rezultati, pa tudi skoraj nič s tehnologijo ali s potekom sezone, kar me še najbolj moti. A očitno to ni namen. Serija pač želi dramatizirati in občasno delati zgodbo tudi tam, kjer je v bistvu ni. Na primer iz užaljenosti šefa Renaultove ekipe Cyrila Abiteboula, ker Daniel Ricciardo prestopa v McLaren, pri čemer ne obdela primerno najbolj zanimive lanske obrobne zgodbe, tiste o njuni stavi za tetovažo, če Ricciardu uspe priti na stopničke. Podobno iz deterioracije odnosov med dirkačema McLarna Landom Norrisom in Carlosom Sainzem ml., ker je slednji že na začetku sezone (enako kot Ricciardo) oznanil prestop k Ferrariju v naslednji (torej letošnji) sezoni. Preveč se ukvarja tudi z Valtterijem Bottasom in njegovim iskanjem samozavesti ob serijskem prvaku Lewisu Hamiltonu, res pa je, da bodo najbrž ženskemu delu občinstva všeč prizori iz savne.

Nekatere druge zgodbe, kot je (domnevno) prekopirani »rožnati« Mercedes ekipe Racing Point (od letos Aston Martin), serija nakaže, a jih nato sploh ne razvija naprej. Tudi določeni liki, sploh šefi ekip, so precej bolj prisotni kot drugi. S prodajo ekipe Williams se sploh ne ukvarjajo, čeprav so v prejšnji sezoni njenim težavam posvetili celo epizodo. V tej sezoni so sicer novinarju Willu Buxtonu, ki s kratkimi komentarji in pojasnili skozi epizode skrbi za ustrezno informiranost in razumevanje problematike pri gledalcih, ki sicer F1 ne spremljajo, dodali še BBC-jevo novinarko Jennie Gow, kar doda nekaj pestrosti. So mi pa manj všeč izjave dirkačev in drugih v zaprtem, temnem prostoru, ki bolj spominjajo na zaslišanja kot na intervjuje, pogovore ali izpovedi.

Letošnja sezona se je sicer začela eksplozivno. Prve tri dirke so bile vse napete, videli smo že eno večje trčenje, ki je tudi poskbelo za nekaj hude krvi. Predvsem pa so nova pravila, kot kaže, bolj zmedla aerodinamiko nižjih dirkalnikov, med katere sodi Mercedesov, zaradi česar so razlike manjše in ima morda Max Verstappen prvič možnost resno konkurirati Lewisu Hamiltonu v boju za naslov prvaka. Prenosi na Sportkulu so v osnovi dobri, slika je sploh na SK 4K odlična, komentatorja Aljaž Golčer in Andraž Zupančič bolj vestno spremljata dogajanje od nekaterih prejšnjih zasedb in se lepo dopolnjujeta, saj prvi drži tempo, drugi pa dodaja zgodbe, anekdote in vpoglede iz bogate zakladnice več desetletij profesionalnega spremljanja F1.

Večja težava je sama Sporklubova produkcija. Pogosto se pojavljajo težave z zvokom, ki je enkrat preglasen in drugič pretih, na drugi dirki smo v Sloveniji na SK 4K poslušali hrvaški komentar, na Hrvaškem pa slovenskega. Glede na pomembnost in vse, kar ponuja Formula 1, pa bi jih lahko omenjena televizijska hiša tudi namenila večjo pozornost. Že to, da se komentatorja vklopita v prenos tik pred začetkom dirke in da po kvalifikacijah zaključita prenos še pred izjavami najboljpših dirkačev, se skoraj ne spodobi. Še posebej, če Lewis Hamilton doseže prelomni stoti najboljši startni položaj in če je na voljo pet programov HD. Prav tako ne bi bila čisto nič odveč kakšna oddaja pred dirko, kajti toliko zadev bi se dalo pojasniti gledalcem, denimo omenjene aerodinamične spremembe in drugih (napovedanih) sprememb pravil, prihajajo sprinterske dirke namesto kvalifikacij, tu so nova dirkališča, premiki v ekipah in še in še. Jasno je, da dodatna ekipa stane, a zagotovo bi si F1 zaslužila več, kot dobiva trenutno.

Kaj: Tretja sezona dokuserije F1: Drive to survive

Kje: Netflix

Ocena 3,5: Dobro posneta in zmontirana, tudi dramaturško na nivoju, a pravim poznavalcem F1 prinese dokaj malo

Priporočilo: Ljubitelji Formule 1 dobijo še nekaj vpogleda v zakulisje, ki se ga med dirkami ne vidi, ostali pa neizbežno dramo, kot posledico stalnega pritiska v najdražjem motošportu.

The post Veliko drame in vrhunska slika, bi si pa Formula 1 zaslužila še kaj dodatne vsebine appeared first on Tehnozvezdje.

Sportklub bo prenašal celotno dogajanje, oba petkova in sobotni prosti trening, kvalifikacije in seveda nedeljsko dirko. Večina prenosov naj bi bila na programu SK1, morda bodo katere ob petkih ali sobotah zaradi drugih pomembnih športnih dogodkov prestavili na SK2 ali SK3. Posebne oddaje pred dirko za zdaj ne bo, so pa za Tehnozvezdje povedali, da o njej razmišljajo. V 4K bo zagotovo prenos dirke, z enakim komentarjem kot na programu HD, komentatorja bosta Aljaž Golčer in Andraž Zupančič. F1 naj bi bila na Sportklubu vsaj tri sezone.  

Pri Telemachu, ki od lanskega maja kot edini od četverice velikih operaterjev v programski shemi ohranja lastniško povezane programe Sportklub, je program SK 4K na programskem mestu 211 v začetni programski shemi. Posebne naročnine torej zanj ni treba plačevati, je pa treba imeti ustrezno opremo. Televizor 4K dandanašnji ni več nič posebnega in neobičajnega, za sprejem pa je potrebna ali kartica Conax ali »hibridni« sprejemnik EON, torej tisti, ki za televizijo v živo uporablja kabelski signal. Na sprejemniku z zgolj internetnim (IP) priključkom, starih sprejemnikih (Cisco, itd), v aplikaciji za pametne televizorje in v aplikaciji za druge platforme pa programov 4K ni mogoče gledati (domnevam, da zaradi pasovne širine, ki jo zahtevajo). V aplikacijah verjetno zaradi pasovne širine, ki jo taka slika zahteva.

Pri polni visoki razločljivosti za zdaj ostaja tudi storitev F1 TV Pro, ki je alternativa za naročnike ostalih operaterjev. To storitev pretočnega videa ponuja Formula 1 neposredno, stane pa osem evrov na mesec ali 65 evrov na leto. Slednja možnost je cenejša, saj sezona traja devet mesecev. Na voljo je še možnost F1 TV Access za 27 evrov na leto, kjer pa je dirke mogoče gledati le z zamikom, ne v živo. Podjetje Liberty, »lastnik« tega tekmovanja, se sicer pogovarja z velikani pretočnega videa o vključitvi Formule 1 v njihov katalog. Najbolj verjeten tovrstni partner naj bi bil Amazon s storitvijo Prime Video, navsezadnje ta velikan že ponuja zaledno infrastrukturo za zdajšnjo naročniško storitev. Toda po drugi strani Liberty sodeluje tudi z Netflixom, ki je nedavno ponudil naročnikom že tretjo sezono serije Formula 1: Drive to survive (Vozi, da preživiš) z novimi desetimi epizodami o lanskem dogajanju v tem športu.

Naslovna fotografija: Clive Mason/Getty Images (Red Bull Racing)

The post Formulo 1 lahko letos gledaš na Sportklubu, tudi v 4K, ali v naročniški storitvi F1 TV Pro appeared first on Tehnozvezdje.