Google je torej napovedal združitev »urarskih« operacijskih sistemov WearOS in Tizen. Iz tega, kar je podjetje izpostavilo, tudi lahko hitro najdemo motivacijo za partnerstvo s korejskim podjetjem. Obljubljajo namreč, da bodo dosegli za 30 odstotkov bolj gladko delovanje na najnovejših procesorjih (kateri to so, ne vemo) in precej manjšo porabo baterije. S tem bodo ure lahko konstantno merile srčni utrip brez pretiranega vpliva na avtonomijo, kar seveda mnoge druge platforme brez večjih težav omogočajo. Upamo tudi na podobno izboljšavo med merjenjem vadbe.

Prihajajo tudi spremembe v uporabniškem vmesniku, zanj bo sicer osnova zdajšnji WearOS, bodo pa proizvajalci ur imeli možnost do določene mere prilagajati grafično podobo. Med drugim bo mogoče hitreje preklapljati med zadnjimi odprtimi aplikacijami. Razvijalcem bodo na voljo enotni programski vmesniki za programiranje aplikacij. »Upamo, da bo nova platforma spodbudila razvoj aplikacij in da bo njihovo število močno povečalo,« so zapisali v Samsungu. Novi oz. združeni sistem bo še naprej na voljo tudi ostalim proizvajalcem, tako da lahko hkrati z novimi urami Galaxy Watch in Fitbit, pa morda še Pixel Watch, pričakujemo naslednje modele podjetij, kot sta Fossil in Mobvoi (TicWatch).

Ali bodo obstoječe ure z WearOS deležne posodobitve na združeno platformo in aplikacij zanjo, je ta čas še neznanka. Samsungove bodo prejkoslej ostale na sistemu Tizen, napoveduje pa proizvajalec zanje kljub vsemu tri leta posodobitev.

Namen vsega skupaj je jasen – znova poskusiti zamajati Applovo prevlado na področju pametnih ur. Ta je pravzaprav impresivna, glede na to, da Apple Watch deluje zgolj v povezavi s telefoni iPhone, z androidnimi ne, zaradi česar že v osnovi odpade vsaj tri četrtine potencialnih uporabnikov. Toda tiste, ki Apple Watch ne morejo ali nočejo uporabljati, prej kot prav pametne ure prepričajo športne s pametnimi zametki (Garmin, Polar, Suunto) ali nekaj vmesnega (Huawei, Xiaomi). Zagotovo pa pravega uspeha ne bo brez ustrezne strojne opreme, še posebej zmogljivih in učinkovitih procesorjev, za kar bo verjetno prav tako moral poskrbeti Samsung.

The post Google s pridruženim Fitbitom in Samsung družno nad Apple Watch appeared first on Tehnozvezdje.

S tem zagotovo še ni konec, nikakor pa še nisem naštel vsega, kar je nedavno dobilo svoj navidezni nagrobnik. Vsak uporabnik Androida je verjetno na seznamu aplikacij kdaj srečal Cloud Print, storitev, ki je omogočala tiskanja prek interneta. Verjetno pa je velika večina ni nikoli uporabila, četudi je bila ideja dobra in prav tako izvedba. Kakšne alternative ni na vidiku, kot je denimo niso ponudili za sicer počasno, a uporabno, pa tudi že ukinjeno funkcionalnost Android Beam, ki je omogoča prenos fotografij z enega telefona na drugega prek bluetootha. Za Google Play Music, tudi ukinjeno z začetkom tega leta, je nadomestek v storitvi Youtube Music. Kar je pa bilo že v začetku dokaj nesmiselno, ker bi lahko zgolj preimenovali zadevo, namesto ponudili (takrat) dopolnilno in v marsikaterem pogledu slabšo. Kakšne pametne obrazložitve, čemu stara pretočna glasba, ki so jo uporabniki imeli radi, ni bila več dobra, nikoli nismo dobili.

Za zaprtje oddelka, ki se je ukvarjal z lastnimi igrami za storitev Stadia, so vsaj navedli iskren razlog. »Razvoj grafično razkošnih iger je predrag.« To je seveda res, kajti tudi največja podjetja s tega področja se združujejo ali pa jih prevzemajo Googlovi konkurenti, denimo Microsoft. V vsakem primeru pa so se morali tega zavedati že prej, razen če so šli v ponujanje Stadie povsem naivno. Kar ni povsem nemogoče, kajti na začetku je menda pošiljanje igričarskega podatkovnega toka po internetu na uporabniške naprave delovalo bolj slabo. V zadnjem času je storitev glede na zagotovila tujih kolegov postala bistveno boljša, celo toliko, da je bilo Cyberpunk 2077 na začetku najbolje igrati prav s pomočjo Googlovih strežnikov. Zato mogoče je nekaj smisla v tem, da bo Google poskusil infrastrukturo »prodati« kateremu od večjih ponudnikov iger z dovolj obstoječega in prihodnjega materiala, ki bi želel ponuditi svojo naročniško storitev. Čeprav se zdi, da bo komurkoli težko tekmovati z Microsoftom, Sonyjem, Nvidio in morda še Amazonom. Toda tako so ves čas nastajajo nove storitve naročniškega videa, bodo verjetno tudi video iger.

Vseeno pa se je marsikateri igričar med tistimi, ki jim je Stadia na voljo (v Sloveniji in še marsikje uradno ni, menda pa se jo z določenimi obvodi da uporabljati), zadnje dni na družabnih omrežjih in forumih izrazil zaskrbljenost. Kajti tovrstne objave iz Googla običajno niso obetavne in po nekaj mesecih ali letih (životarjenja) nato sledi še sporočilo za javnost o ukinitvi storitve. Potem ko so v marsikaterem primeru ob splovitvi pripravili precej pompozen dogodek. Nihče ne bo presenečen, če bo še letos prišlo sporočilo, da bo mogoče igrati samo še do določenega datuma v letu 2022. Verjetno bi zadeva imela več možnosti za preživetje, če bi bila na podoben način kot Netflix ali nenazadnje Microsoftova podobna naročnina vrste »igraj vse, kar je v katalogu.« Zdaj je namreč vključenih dokaj malo iger, sicer pa jih je treba kupovati. Kdor igre kupuje, pa jih vseeno raje nekje, kjer ve, da bo do njih dostop imel tudi še čez precej let. Pri Googlu tega jamstva ni v nobenem trenutku.

Zagotovo vemo, da se letos poslavlja klepetalna storitev Hangouts, ki po priljubljenosti ni bila nikoli niti blizu Messengerjem, Viberjem in ostalim. Ob še vedno trajajoči pandemiji in pomembnosti video konferenčnih orodij bi bilo to sicer malo čudno, a za dotičnega ponudnika prav nič nenavadno, če bi oznanil tudi konec storitve Meet in prihod še štirinajstega ali osemnajstega poskusa na tem področju, ki podjetju (nerazumljivo) res ne gre od rok. Z začetkom prihodnjega leta pa bo umrl tudi operacijski sistem za naprave interneta stvari Android Things, ki ga v praksi nisem srečal v niti eni napravi.

Še en kandidat za slovo je operacijski sistem za pametne ure Wear OS. Logično razmišljanje bi bilo, da bo Google z nedavnim prevzemom podjetja Fitbit pridobil znanje za izdelavo kakovostnih ur in jih opremil s svojim sistemom namesto s Fitbitovim. Toda doslej je bil Wear OS še na skoraj vsaki obetavni uri huda cokla, saj je opazno skrajšal avtonomijo baterije in upočasnil delovanje. Morda je tudi tu čas za nekaj novega, bolj optimiziranega, kajti druge zapestne platforme so preprosto, kljub temu, da nobena ni idealna, bolj perspektivne. Vsaka ima vsaj eno konkretno prednost, ki jo je mogoče vzeti za kot glavno vodilo pri nakupu, najsi bo to trajanje baterije, ponudba aplikacij, zdravstveni vidik, najboljša integracija v širši ekosistem ali še kaj petega.

Ostanejo pa še telefoni Pixel. Ne trdim, da jih čaka podobna usoda kot večino zgoraj navedenih storitev ali pa tablice in prenosnike Pixelbook (ti načeloma še obstajajo, vendar …), vendar pa bo razmislek, kako naprej, skoraj nujen. Nekaj so ga v Googlu opravili že lani in se raje usmerili v srednji cenovni razred, kot da bi še naprej neposredno tekmovali z Applom in Samsungom z najdražjimi telefoni na trgu. Toda očitno je, da kakšnega preboja niti to ni prineslo. Tudi zato, ker podjetje še vedno ni prav nič izboljšalo distribucije in pojavnosti te telefonov. Poleg tega počasi pojenja še tista edina lastnost Pixlov, ki je nekaj časa narekovala trende. Pred leti so bili ti izdelki v prvi vrsti revolucije s t. i. računsko fotografijo, toda zdaj so narekovanje tempa prevzeli drugi proizvajalci, ki vgrajujejo večja tipala, periskopske objektive z veliko optično povečavo, ponujajo napredno fotografiranje v načinu RAW, bistveno izboljšujejo snemanje videa in počno še marsikaj, česar se v Googlu ne dotaknejo. Pixli so fotografsko še vedno dobro, vendar ne izstopajo več, mogoče niti niso več na samem vrhu. Verjetno bi bilo precej bolj smiselno, če bi Google svoje fotografske algoritme licenciral proizvajalcem, ki se dejansko znajo ukvarjati s strojno opremo ali pa vrhunske fotografske aplikacije kot alternativo ponudil neposredno končnim uporabnikom.     

Fotografije: Google

The post Kaj vse bo Google ukinil v letu 2021? appeared first on Tehnozvezdje.

Šef Googlovega oddelka za naprave Rick Osterloh (v podjetje je prišel po prevzemu Motorole, nato skupaj s tem proizvajalcem telefonov odšel k Lenovu in potem spet vrnil v Google) je ob prevzemu napovedal »nosljive naprave z Googlovo blagovno znamko.« Ob tem pa v naprej pripravljeni izjavi komentiral:

S pomočjo Fitbitove ekipe strokovnjakov ter z združevanjem najboljše umetne inteligence, programske ter strojne opreme lahko pospešimo inovacije na področju nosljivih naprav in razvijemo izdelke, ki bodo koristili še več uporabnikom po celem svetu.

Google si zanesljivo želi tekmovati z Applom, Xiaomijem, Samsungom in Huaweijem, ki so (če odštejemo Fitbit), vodilni pri pametnih urah in zapestnicah. Odgnati pa nedvomno želi še Garmin in ostale, ki jemljejo kupce s »pravimi« športnimi urami. Po drugi strani pa so v Fitbitu verjetno ugotovili koliko je ura. Njihove zapestnice, ki nikoli niso bile poceni, so v vse večjem primežu Mi Bandov in podobnih, novih, cenejših Samsungovih, pa tudi ur s podobnimi nameni (denimo Huawei Watch GT ali različnih modelov Amazfit). Prej ali slej bi vsi omenjeni izrinili pionirja na tem področju, razen če bi ta konkretno znižal cene. Kar pa verjetno ni bila opcija, zato se je bilo treba prodati, dokler je vse skupaj še kaj vredno.

Težje je videti, kaj to prinaša Googlu, razen ekipe inženirjev, dokaj zveste baze uporabnikov (ki pa jih lahko razjezi oz. prestraši Googlov prevzem njihovih podatkov o vadbi) in morda še patentov ali distribucijske mreže, kjer je primarno spletna korporacija tradicionalno najšibkejša. Za to potrditev tega je treba pogledati samo k telefonom Pixel in kje po svetu so naprodaj. Verjetno ne bodo pridobili veliko tehnologije in zagotovo ne razvoja lastnega, namenskega procesorja, s čimer so proizvajalce ur, temelječih na Wear OS, prehiteli Apple, Huawei in Samsung, ki sami razvijajo procesorje in njihovi zmogljivosti tudi prilagodijo operacijske sisteme ter funkcionalnosti ur. Proizvajalci izdelkov z Wear OS pa se morajo zanašati na počasen Qualcommov razvoj in njegove premalo zmogljive ter preveč energijsko potratne čipe.  

Poleg podatkov, za katere Osterloh sicer zagotavlja, da bodo z njimi ravnali transparentno in da bodo uporabniki imeli možnost zahtevati njihov izbris, me skrbita dve drugi zadevi. Fitbit je doslej imel zelo dobro platformo za spremljanje vadbe in pregledovanje podatkov, ki jih zabeleži ura ali zapestnica, Google pa v »storitvi« Google Fit precej slabšo. Bojim se, da bo prevladala domača, vendar inferiornejša. In upam, da je smisel prevzema tudi v tem, da pridobijo znanje pri ustvarjanju digitalnih platform.

Zaskrbljen pa sem tudi zaradi neprestanega omenjanja umetne inteligence, »pomoči« uporabniku in podobnih krilatic v prevzemnem sporočilu za javnost. Kar si verjetno večina želi je dobra GPS-ura s solidno povezljivostjo. Kar pa utegne dobiti je izdelek, pri katerem bo iz vseh koncev skakal Googlov Pomočnik, za tek, kolesarjenje, fitnes in vse ostalo pa bo še vedno bolje imeti pravo športno reč na zapestju. Glede na to, kako slabo Google razume trg pametnih telefonov, celo pa »nakupu« inženirjev podjetja HTC, tudi pri »nosljivčkih« nimam pretiranega zaupanja v sposobnost pravilne presoje. Zelo vesel bom, če me bodo demantirali.

Naslovna fotografija: Fitbit

The post Google prevzema Fitbit, toda kaj bo z njim? appeared first on Tehnozvezdje.

Analitsko podjetje IDC je izmerilo, da je prodaja elektronskih naprav, ki jih nosimo na sebi, v letošnjem drugem četrtletju v Evropi zrasla za kar 154 odstotkov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem na 13,4 milijonov. Pri tem pa so več kot polovico (52,3 odstotkov) prinesle slušalke, dobro četrtino pametne ure in petino pametne zapestnice. Če prevedemo, so torej v vzponu popolnoma brezžične slušalke. Take, pri katerih ima uporabnik samo dva čepka, za v vsako uho enega, in škatlico, kamor ju spravi, kadar nista v funkciji ali se morata njuni bateriji napolniti. V IDC-ju ugotavljajo, da znamke s tega področja predstavljajo vse bolj povezane izdelke, kar jim omogoča, da več vedo o svojih uporabnikih in se jim bolj prilagodijo. Spet v prevodu to pomeni možnost povezovanja na več naprav ter vključevanje navideznih pomočnikov ter zbiranje in obdelovanje podatkov, kaj ljudje sprašujejo te asistente, kakšno pomoč želijo od njih in podobno. Če podjetjem kupce uspe vezati nase, je to njihov največji uspeh.

Slušalke poznamo že dolgo, tudi take z bluetoothom, a jih prej analitiki niso uvrščali med nosljivo (mogoče bi ji lahko rekli tudi oblačilno) elektroniko. Toda zdaj so Airpods in konkurenca silno moderni, na trgu je prava poplava tovrstnih pripomočkov, pa tudi nekoliko drugačni in bolj futuristični so ti izdelki od slušalk, ki jih povezuje kabel, zato je se IDC-ju in podobnim zdi imenitno, če jih lahko prikažejo kot pomemben razlog za ustvarjanje rasti. Če je ta 400-odstotna (glede na lani), še posebej. Prodaja ur je zrasla za 18, zapestnic pa tudi precej, za 222 odstotkov.

Vse te številke niti niso presenetljive. Lani v pomladnem in poletnem času sploh še ni bilo veliko dobrih modelov popolnoma brezžičnih slušalk. Applov je bil skoraj edini, še zdaj se trdno drži na vrhu prodajne lestvice, toda bum so pomagali sprožiti še drugi, kot sta Ankerjev in Jabrin poskus, ki so večinoma začeli prihajati na trg lani jeseni. Pa seveda zraven še poceni kitajske kopije, ne glede na to, da pogosto niso vredne niti tistih 15 evrov, kolikor stanejo. Zbudile so se tudi tradicionalne avdio znamke, tehnologija je postala dovolj poceni in dosegljiva, pa tudi zanesljiva, da je mogoče dober primerek izdelati tudi za precej manj kot sto evrov. To pa že pritegne kupce, marsikdo je že ugotovil, kako te slušalke spremenijo celotno izkušnjo – zasedejo malo, uporabnika osvobodijo kablov in ti jih ne vlečejo iz ušes, večinoma so dokaj udobne in še skoraj vedno s polno baterijo – in si jih zato po začetnem odlašanju omislil. V IDC-ju opažajo, da čepki, ki so bili še kakšno leto nazaj malodane stvar posmeha, zdaj postajajo nekaj povsem normalnega. Na to področje pa vstopajo vsi, vključno z Amazonom in Googlom.

Kot rečeno, Apple dominira, in ker je na vrhu še pri pametnih urah, je tudi skupno daleč pred vsemi, saj je v Evropi v drugem četrtletju prodal 4,83 milijonov nosljivih naprav, kar predstavlja več kot tretjinski (36-odstotni) tržni delež. Zanimivo pa je, da je kljub poplavi konkurence ta povsem enak kot lani, pa tudi, da je Applova rast skoraj popolnoma enaka celotni rasti trga (154,7-odstotna), saj se razlikuje za 0,3 odstotne točke. Na drugem mestu je s skoraj natanko pol manj prodanimi nosljivčki Samsung, ki se mu je med drugim obrestovala poteza s cenejšima zapestnicama Galaxy Fit in Galaxy Fit e. Pri zapestnicah je močan tudi Xiaomi in prav njegov napad je nedvomno poskušal odbiti Samsung, toda kljub vsemu kitajsko podjetje še ni prodrlo med prvo peterico. Za dvojico na vrhu, ki je precej pred vsemi ostalimi, so od tretjega do petega mesta precej blizu skupaj Fitbit, Garmin in Huawei.

Prodaja nosljive elektronike v Evropi, II/2019

Vir: IDC

Ameriški podjetji sta precej razširili svoj portfelj naprav, predvsem pametnih. IDC namreč pri urah loči kategoriji »osnovnih« in pametnih. Fitbit in Garmin sta se aktivneje podala v druge, k rasti v prvi kategoriji pa je s svojo uro prispeval predvsem Huawei. Da kar 28 odstotkov odpade na »ostale« proizvajalce, so verjetno najbolj zaslužne preštevilne slušalke, pa tudi kar obsežna ponudba cenejših zapestnic. Tako ure kot zapestnice pa so prišle že precej daleč od prvih generacij, ki jih danes najbrž nihče več ne bi nosil v javnosti, mogoče niti ne bi hotel priznati, da to reč še ima in da je nekoč odštel kar lepo vsoto denarja zanjo. Trajalo je nekaj let, da smo dobili dobre naprave, prav tako pri slušalkah. Še posebej tu pa je izbira res velika in že v kratkem bomo verjetno preizkusili nekaj novih modelov. Tudi ti pa naj bi bili v prihodnjem letu zaslužni za skupno 14 milijard evrov prihodkov, ki naj bi jih po napovedi IDC-ja v prihodnjem letu v Evropi prinesel trg nosljivih naprav.

Naslovna fotografija: Deposit Photos

The post Slušalke so zasenčile ure, ko so se osvobodile kablov appeared first on Tehnozvezdje.