Med cenejšimi izdelki je prenosni zvočnik Soundcore Select 4 Go. Opremljen je z zaščito IP67 pred vodo in prahom, baterija pa po navedbah proizvajalca zadostuje za do 20 ur predvajanja. Akcijska cena znaša 19,99 evra.

Za uporabnike, ki želijo zmogljivejši zvok, je na voljo model Soundcore Select 3 z 8-vatnim zvočnikom in možnostjo povezovanja več naprav. Cena med akcijo znaša 32,99 evra.

Najzmogljivejši med predstavljenimi zvočniki je Soundcore Boom 3i. Ponuja 50-vatni zvok, zaščito IP68 in odpornost na morsko vodo. V akciji stane 89,99 evra.

V ponudbi je tudi zunanja baterija Anker Power Bank 20K s kapaciteto 20.000 mAh in podporo za 30-vatno hitro polnjenje. Akcijska cena znaša 29,99 evra.

Med slušalkami izstopajo brezžične Soundcore P30i z aktivnim dušenjem hrupa in skupno avtonomijo do 45 ur. Na voljo so za 34,99 evra. Ljubiteljem naglavnih modelov sta namenjeni slušalki Soundcore Q20i in Q30, ki prav tako podpirata aktivno dušenje hrupa. Prva stane 36,99 evra, druga 56,99 evra.

V kategoriji pametnega doma je vključena kamera Eufy Indoor Cam 2K Pan & Tilt. Omogoča snemanje v ločljivosti 2K, samodejno sledenje gibanju ter dvosmerno zvočno komunikacijo. Akcijska cena znaša 36,99 evra.

Promocijska ponudba velja v trgovinah Mercator do konca julija.

The post Ankerjeve naprave poleti v Mercatorju s popusti do 40 odstotkov appeared first on Tehnozvezdje.

Okna so odprta večji del dneva, cvetni prah se nabira hitreje kot pozimi, skupaj z njim pa v stanovanja prihajajo prah, drobni delci in umazanija, ki jo nehote prinesemo od zunaj. Dovolj je že nekaj sprehodov po mestu, vrečka z živili ali hišni ljubljenček, pa so tla hitro znova umazana. Prav zato klasično hitro sesanje pogosto ni več dovolj.

Vse več uporabnikov išče naprave, ki ne opravijo le enega dela naloge, temveč poskrbijo za celoten postopek čiščenja skoraj brez sodelovanja človeka. Med zanimivejšimi rešitvami v tem razredu sodi robotski sesalnik eufy Omni C20, ki združuje močno sesanje, mokro čiščenje in visoko stopnjo avtomatizacije.

Njegova sesalna moč 15.000 paskalov sodi med višje v razredu in pomeni, da se robot precej bolje spopade z drobnim prahom, dlakami ter umazanijo, ki ostane v režah med talnimi oblogami ali ob robovih prostorov. Pomembno je tudi, da se krtače prilagajajo različnim površinam, zato prehodi med parketom, ploščicami in preprogami ne zahtevajo dodatnega nastavljanja.

Posebnost sistema HydroJet ni zgolj mokro brisanje tal, temveč kombinacija pritiska, vode in vročega čiščenja, ki učinkoviteje odstranjuje madeže. To pride do izraza predvsem v kuhinji, na hodnikih ali v prostorih, kjer se tla hitreje umažejo. Po končanem delu se robot samodejno vrne na postajo, kjer opere krpo in jo tudi posuši. S tem zmanjša možnost nastanka neprijetnih vonjav ter preprečuje razvoj bakterij na vlažni tkanini.

Pomemben del uporabniške izkušnje je tudi dejstvo, da sistem večino opravil opravi sam. Robot se sam prazni, sam pere krpe in nadaljuje čiščenje tam, kjer je prej končal. Uporabnik v aplikaciji določi urnike, cone čiščenja ali prioritete prostorov, nato pa naprava večino časa deluje skoraj neopazno v ozadju.

Podpora za več nadstropij pomeni, da je primeren tudi za večja stanovanja ali hiše, pametno upravljanje prek aplikacije pa omogoča prilagajanje čiščenja vsakodnevnemu ritmu bivanja. V praksi to pomeni manj razmišljanja o čiščenju in več časa za druge stvari.

Na koncu niso najpomembnejše številke ali tehnične funkcije, temveč občutek, da so tla čista tudi takrat, ko se z njimi sploh ne ukvarjate. Prav v tem je največja prednost sodobnih robotskih sesalnikov, kot je eufy Omni C20.

The post Pomlad velja za čas temeljitega čiščenja doma! appeared first on Tehnozvezdje.

Kitajski izdelovalci robotskih sesalnikov so se zapletli v tekmovanje, kdo bo predstavil čim bolj fascinantno novost, medtem ko pomembne izboljšave, ki dejansko vplivajo na učinkovitost čiščenja, ostajajo v ozadju. Lani je bila takšna »roka« za pobiranje odvrženih nogavic, ki je našla pot celo na hrbet najmanj ene robotske kosilnice, letos pa sposobnost počasnega »plazenja« po stopnišču na štuporamo.

Podjetje Eufy si je zamislilo dva robota. Sesalnik, ki ima ohišje v obliki nepopolnega kroga, in »nosilec«, v katerega prvi zapelje, ko želi biti »odpeljan« v drugo nadstropje. Drugi robot je opremljen z gosenicami in štirimi daljšimi rokami, ki ga stabilizirajo med vzpenjanjem ali spuščanjem. Vgrajen ima zemljevid z označenimi stopnišči, zna jih tudi prepoznati, ko jih najde, in ve, kam mora sesalnik odnesti. Po končani »odpravi« parkira na svoji postaji in napolni baterijo.

Zelo podobno rešitev za težavo, ki je pravzaprav ni, je predstavil tudi Dreame. Razlika je le v oblikovanju nosilca. Namesto dveh gosenic, po eno na vsaki strani, ima kar štiri. Ko se premika po ravnini, so zložene ob telesu, pred stopniščem pa se iztegnejo. Najprej robota dvignejo, nato pa mu olajšajo gibanje po stopnicah.

Dokaj jasno je, da sposobnost prehajanja med nadstropji poveča zapletenost naprave. Trenutno sta potrebna kar dva robota, poleg tega takšna rešitev nikakor ne more biti poceni. Veliko bolj elegantno in prijazno do družinskega proračuna je, da robota preprosto sami prenesete gor in dol ali pa kupite dva cenovno ugodnejša in vsakemu namenite po eno nadstropje. Tega seveda ne eno ne drugo podjetje ne bo priznalo na glas!

The post Bi robotu pustili, da pleza po stopnišču? appeared first on Tehnozvezdje.

Rad bi bil jasen. »Čez kabel ga ni.« Ko sem tehtal med vrtanjem lukenj in vlečenjem kablov z robov pročelja hiše do usmerjevalnika na podstrešju ter namestitvijo brezžičnih solarno napajanih kamer, je prevladalo udobje (lenoba) in nenazadnje tudi strošek, kajti vse, kar razbiješ in preluknjaš, je kasneje potrebno vrniti v izvirno stanje. Ni mi žal. Enako bi storil še enkrat, čeprav vem, da bodo baterije enkrat spustile dušo in bom prisiljen kamere zamenjati hitreje, kot bi menjal ožičene. Kakor stvari stojijo danes, ne pričakujem, da se bo to zgodilo prej kot v petih morda celo sedmih letih.

O tehnoloških pomagalih za varovanje premoženja si več preberite v članku na portalu »Vse bo v redu« zavarovalnice Triglav!

Me pa je nekoliko presenetilo, katera kamera se je v solarnem polnjenju najslabše odrezala. Pričakoval sem, da bo to kamera na severnem pročelju s sončnimi celicami, obrnjenimi proti vzhodu, saj tam sončni žarki nikoli ne posijejo. Kot kaže, je dovolj odbitih, saj po enem letu napolnjenost še ni padla pod 70 odstotkov. Slabše se je odrezala kamera tik pod plastičnim ostrešjem nadstreška za avtomobil s celicami, obrnjenimi proti severu, kajti pri tej je sončno napajanje najmanj učinkovito. Moral jo bom prestaviti ali enkrat na leto priključiti na napajalnik. Kameri na vzhodnem in južnem pročelju ne povzročata nikakršnih težav.

V izogib nejasnosti je pomembno naslednje. Kamere Solocam s40 ponoči delujejo v režimu varovanja, kar pomeni, da v primeru zaznave gibanja pošljejo opozorilo in na svoj pomnilnik posnamejo 20-sekundni video, ki si ga potem ogledam v aplikaciji. Obenem sem ter tja, v povprečju enkrat na teden, zaženem pogled v živo, ko me karkoli zanima. Pogosteje takrat, ko sem dlje časa odstoten. Z drugimi besedami, moj vzorec uporabe ni pretirano zahteven, kajti če bi bile kamere pogosteje v uporabi, bodisi bi delovale v režimu varovanja več časa ali bi pogosteje zahteval daljše poglede v živo, potem bi zelo verjetno porabile več energije in bi vsaj dve, ki sta na manj primernem mestu, verjetno moral občasno ročno polniti. Še nekaj je škoda. Da celice niso odstranljive ali gibljivo neodvisne od ohišja, saj bi jih tako neprimerno lažje obrnil v glede na sonce optimalni položaj.

• 
  Skeletorju vedno uspe ukrasti pozornost
• 
  Po toči nima smisla zvoniti
• 
  Preprosto omreževanje brez velikih naložb
• 
  Renault 4 Iconic: S Katro do Malinske in nazaj brez postanka za polnjenje
• 
  TerraMow V1000: »Kapibara« mi je pojedla vso travo!

The post NEDELJSKI NASVET: Po enem letu sem več kot zadovoljen s solarnimi kamerami appeared first on Tehnozvezdje.

Nadzorne kamere Eufy so med drugim priljubljene, ker jih zlahka uporabljate brez dodatnih stroškov, saj posnetke hranijo na lokalnem pomnilniku, ki je preko aplikacije ali spletnega portala dostopen od kjerkoli. Namesto da bi kamera, ko zazna gibanje ali osebo v vidnem polju (in je tako nastavljena), posneto sekvenco poslala v oblačno storitev na strežnik ponudnika, za kar ta običajno zahteva mesečno naročnino, na aplikacijo pošlje le sporočilo o dogodku z majhno sličico. Če posnetek želimo pogledati, zaženemo aplikacijo, da steče podatkovni tok od pomnilnika kamere preko interneta do telefona. Enako preprosto in brez dodatnih stroškov je opazovanje v živo. Da je komunikacija varna, je šifrirana od izvora do ponora (end to end). Tako so vsaj oglaševali v podjetju Eufy.

Poleg aplikacije je dostop do kamere (ali več njih) možen preko spletnega portala. In tu se je pojavila težava oziroma varnostna pomanjkljivost. Paul Moor je konec lanskega leta ugotovil, to pa so potrdili tudi drugi varnostni strokovnjaki, da kamera video zvonca pošilja slike na strežnik in da lahko njen podatkovni tok predvaja predvajalnik, kot je na primer VLC Media Player, če poznajo spletni naslov (URL). In s tem trditev Eufyja o šifriranju od izvora do ponora postavil na trhle noge. Predstavniki podjetja so pričakovano trditve zanikali in celo trdili, da podatkovnega toka kamer ni mogoče gledati na predvajalnikih tretjih oseb. Da ne bi prišlo do izkoriščanja odkrite pomanjkljivosti, strokovnjaki niso razkrili vsega. Toda, glede na povedano, naj bi bila shema naslova dokaj preprosta in jo je mogoče uganiti z metodo gole sile. Serijska številka kamere, ki je gotovo nekje zapisana, in še nekaj drugih podatkov. Še lažje je bilo naslov najti v spletnem portalu. V tem primeru morate sicer poznati uporabniško ime in geslo, a ker so nekaterih uporabniki relativno nemarni, vdor v račun ravno tako ni izključen. Kljub temu je malo verjetno, da bi vsak lahko vdrl in gledal video s sosedove kamere, a obenem tudi ne popolnoma nemogoče za veščega hekerja. A to pravzaprav ni jedro težave. Bistvo je, da kljub nasprotnim trditvam, komunikacija v tem primeru ni ustrezno šifrirana.  

Po dveh mesecih izmikanj so predstavniki podjetja Anker, Eufy je namreč njihova blagovna znamka, končno za ameriški medijski portal The Verge priznali, da so ugotovitve resnične in da je bilo mogoče pridobiti nešifrirani video tok preko njihovega spletnega portala. Obenem so po domače rečeno obljubili, da se bodo poboljšali. Izkoristili storitve strokovnjakov, ki namenoma poskušajo vdreti v sistem, da bi našli njegove šibke točke. Priznani varnostni strokovnjaki bodo pripravili poročilo o varnosti sistemov. Ponudili bodo nagrade za odkrite napake in podrobneje predstavili varnostne protokole, ki jih uporabljajo njihovi izdelki. Marsikaj so že popravili. Uporabniki spletnega portala ne morejo uporabiti načina za odpravljanje napak, medtem ko je video tok kamer šifriran in nedostopen izven portala. Poleg tega bodo v svoje izdelke uvedli protokol WebRTC in obljubili pogostejše posodobitve.

The post Žal ni vse zlato, čeprav se je zelo svetilo! appeared first on Tehnozvezdje.

Bogate izkušnje imam s kitajskim Ankerjem in njegovimi kamerami, ki jih trži pod blagovno znamko Eufy. Ker so preproste za uporabo, zmogljive in, kako nezdružljivo z nekaterimi zahodnimi ponudniki varnostnih rešitev, ker delovanja naprednih funkcij ne pogojujejo z mesečno naročnino. Navdušili sta me pravzaprav že kameri SolocamE40 in izvedba s sončnimi celicami S40, toda nekatere bo zmotila razločljivost (samo) 2K in povezava v domače omrežje Wi-Fi, ki ima tako prednosti kot slabosti. Ravno zaradi tega je prav, da si pogledamo še komplet dveh kamer s pripadajočo bazno postajo.

Namestitev je preprosta, čeprav bazna postaja, prehod ali most (kakorkoli škatlo imenujete) zahteva kabelsko povezavo z usmerjevalnikov. Brezžične ne dovoli. Meni odgovarja. Zaradi zanesljivosti in varnosti je tako bolje. In če nimate ravno palače, razdalje do kamer ne bi smele biti prevelike za lastno radijsko povezavo. Od tu naprej je gradnja nadzornega sistema čisto po sodobnih pravilih. Na telefon naložite aplikacijo in sledite navodilom, da usposobite postajo in nato še obe kameri iz kompleta S330. Med povezovanjem vseh treh elementov je najbolje, da so blizu skupaj. Kamere torej namestite na njihovo mesto šele potem. Najtežje bo najti primerno, od koder bo »videla« površino, ki naj jo nadzoruje in bo hkrati v dosegu radijskega signala. Glede na izkušnje je najbolje, da je bazna postaja v sredini tlorisa stanovanja in nikakor ne v kleti, če nameravate kamere namestiti višje na pročelju stavbe. Ker ni nujno, da bo delovala povsod, je smiselno upoštevati nasvet, da jo najprej povežete s postajo in šele nato začnete iskati primerna mesta. Ves čas pa preverjate delovanje in »moč« radijskega signala, ki je prikazan s pahljače v spodnjem delu okvira na začetnem zaslonu aplikacije.

Kamere nudijo izredno razločljivosti 4K, v kakšni ločljivosti je posnetek, kajti vse na most priključene, si delijo njegovih 16 GB velik pomnilnik, pa prilagodite potrebam. Pri razločljivosti 4K to ni ravno veliko, zato je v postaji prostor in priključek za trdi disk s kapaciteto polnjenja tja do 16 TB. Predno kamero začnete uporabljati, jo je smiselno napolniti preko priključka USB na zadnji strani, potem pa bo za napolnjenost baterije skrbela sončna celica na zgornjem delu. Tri tedne sem jo imel v prostoru brez neposrednega sončnega obsevanja, toda dovolj svetlem, kar je zadoščalo, da se je v baterijo kljub temu steklo nekaj »elektronov«. A ne dovolj, da bi kazala 100-odstotno polnost ob v tem času nekaj deset zabeleženim dogodkom. Ker je dovolj že relativno malo svetlobe, jo lahko namestite na severno pročelje in verjetno ne bo treba pogosto (ali celo nikoli) okoli nje skakati z napajalnim kablom. Poraba je kajpak občutno večja, če je pretakanje pogleda v živo (streaming) v razločljivosti 4K, zato je primerno vsaj to zmogljivost nastaviti na »samodejni« način. Po drugi strani je smiselno snemanje pustiti v najvišji razločljivosti, kajti le tako bo na posnetku mogoče prepoznati ljudi. Ponoči je na voljo IR snemanje (črno-belo) ali barvno, v tem primeru po zaznavi gibanja in začetkom samodejnega snemanja, prižge sijalko. V kolikor želite barvni nočni pogled med gledanjem v živo, sijalko prižgete ročno z izbirno možnostjo z izbirnikom v oknu s pogledom kamere. Na voljo je še dvosmerna avdio povezava, da slišimo zvoke in se po potrebi s kom pogovorimo.

Inteligenca v bazni postaji je sposobna zaznave živela in premikanje vozil. Ravno tako je na voljo prepoznava obraza ljudi na posnetku. Na voljo sta dva načina. Lahko počakate, da kamera nekoga zazna, nakar vam ponudi možnost, da poveste, kdo je ali pa v aplikaciji s pomočjo kamere telefona vnesete obraze družinskih članov. Ko je oseba vnesena, bo sistem ob uspešni zaznavi javil, koga vidi. Uporabno zlasti pri nastavljanju, kdaj se sproži alarm in kdaj ne. Prepoznava deluje dokaj dobro v razmerah dnevne svetlobe in med gledanjem neposredno v objektiv, medtem ko ponoči in ko je obraz na posnetku manj izrazit, ni najbolj uspešna.

Poleg algoritmov prepoznave aplikacija omogoča še cel kup nastavitev in prilagoditev delovanja kamer. Zanimivo je, da pri novi generaciji ne dodamo področja, kjer želimo, da zazna gibanje, temveč ravno nasprotno. »Narišemo« področja, za katera želimo, da jih ne opazuje. Možnost, s katero sosedu zagotovimo zasebnost. Poleg klasičnih načinov delovanja, kot so izključeno, doma, od doma ali urnik, pri vseh določimo posebej, kaj naj se zgodi ob zaznavi gibanja, je na voljo še način, ko aplikacija s satelitskim sprejemnikom zazna, da je telefon doma in temu primerno prilagodi delovanje nadzornega sistema. Dokaj uporabna možnost za dodatno avtomatizacijo in več udobja. Sicer je v aplikaciji na voljo »bataljon« načinov in nastavitev, s katerimi kamera optimalno nastavimo, prilagodimo delovanje sistema potrebam in odpravimo morebitne težave, kot je slabša zaznava gibanja (možnosti nastavljanja občutljivosti).

HVALIMO:

• Preprosta namestitev in uporaba
• Posnetki so hranjeni lokalno
• Nobenih mesečnih stroškov
• Razločljivost 4K
• Življenjska doba baterije in sončne celice

GRAJAMO:

• Možne težave z brezžično povezavo med osrednjo enoto in kamerami
• Bazna postaja zahteva povezavo v omrežje s kablom

Tehnični podatki:

The post EufyCam 3 (S330): Že dolgo ne tako preprostih in hkrati zmogljivih kamer appeared first on Tehnozvezdje.

Eufy SoloCam E40 se je obnesla v okviru pričakovanj. Zmotilo me je nekaj čisto drugega. Dokler je ena, skrb za občasno polnjenje baterije ne predstavlja pretiranega umskega in telesnega napora. Drugo je, ko so štiri. Najmanjše število, da s pogledom zajamete »posestvo« okoli hiše. Še raje kakšna več. Ko moraš skrbeti za napolnjenost več baterij, stvar ni več trivialna. Predstavljajte si, da se morate povzpeti do kamer, jih sneti, polniti baterije do osem ur in jih spet namestiti na njihova mesta. Ne. Tega res ne mislim početi vsake tri do štiri mesece, kolikor omenjena brez večjih pretresov zdrži ob mojem vzorcu uporabe.

Glede nečesa želim biti čim bolj jasen. Daleč najbolje je, da so nadzorne kamere povezane v domače omrežje s kablom. Če se tudi napajajo preko njega, toliko bolje, drugače je do njih treba speljati še napajalni kabel. Po drugi strani me še bolj kot skrb za baterije, zmrazi vrtanje lukenj v pročelje hiše in iskanje načina, kako s čim manj napora speljati kable do omrežnega usmerjevalnika. To je razlog, da sem začel iskati alternative. In jih našel.

Eufy SoloCam S40 je v bistvenih lastnostih enaka kameri E40, njen test najdete na tej povezavi, le da ima napajanje na sončne celice. Ravno prav velike, da po zagotovilih izdelovalca ohranjajo baterijo polno že, če jih sončni žarki vsak dan božajo vsaj dve uri. Sliši se silno preprosto. Toda verjemite mi. Ni vedno lahko najti mesta za kamero, kjer so optimalno izpolnjeni trije pogoji.

Da je dovolj močan signal brezžičnega omrežja, saj nepovezana ne more služiti namenu.

Da optimalno »vidi« površino, ki jo nadzira. Ker ima 130-stopinjsko vidno polje, je to še najlažje doseči.

Da so sončne celice obrnjene proti soncu in niso cel dan v senci zaradi dreves ali drugih objektov. Pomembno je, da polnijo baterijo dlje od omenjenih dveh ur, kajti so obdobja slabega vremena, ko sončne celice potrebujejo več časa, da jo spet napolnijo na 100 odstotkov.

Meni je uspelo najti primerna mesta. Enim bo, drugim ne, kajti hiše in okolice okoli njih so zelo različne. Na treh vogalih zdaj kraljujejo solarne kamere, razen na severni strani, kakor sonce skoraj nikdar ne pokuka, in še kamera ima tam hrbet obrnjen proti zahodu, ostaja model E40. Tej kameri bom vsake toliko prisiljen poskrbeti za primerno napolnjenost baterije, toda lažje je skrbeti za eno kot za štiri. Solarne delujejo že kar nekaj mesecev in večjih težav z ravno polnosti baterij nisem zasledil. Ne pri kameri, ki je pod prozorno plastiko strehe nadstrešja in tudi ne pri drugi na vzhodni strani, pred katero je drevo. Če bi se pojavile, bi jo v skrajnem primeru snel in napolnil baterijo po klasični metodi.

Za končno sodbo o učinkovitosti nadzornega sistema, ki mi je prihranil »vrtanje in štemanje«, je sicer še prezgodaj. Bom počakal do konca leta, ko bom lahko podrobneje ocenil delovanje sistema, saj imam občutek, da prepoznavanja človeka v vidnem polju ponoči ni stoodstotno.

• 
  Skeletorju vedno uspe ukrasti pozornost
• 
  Po toči nima smisla zvoniti
• 
  Preprosto omreževanje brez velikih naložb
• 
  Renault 4 Iconic: S Katro do Malinske in nazaj brez postanka za polnjenje
• 
  TerraMow V1000: »Kapibara« mi je pojedla vso travo!

The post NEDELJSKI NASVET: Kako kamere okoli »bajte« napaja SONCE! appeared first on Tehnozvezdje.

Zagovarjam priklop preko kabla za vse naprave, če je to le mogoče. Sploh za nadzorne kamere, ker je kabelska povezava kljub vsem napredku varnejša in stabilnejša od brezžične (Wi-Fi). Ko je enkrat kabel na mestu, ni težko zagotoviti še napajanja. Vendar ni vedno mogoče, ali pa je preprosto preveč zamudno, drago ali oboje vrtati skozi stene, kopati po pročelju hiše in podobno. Ali ni takrat kot naročena kamera, ki je v vseh pogledih brezžična in avtonomna? Dvoje vijakov, pet minut in aplikacija, pa deluje. Na voljo so vse funkcije, ki jih od solidne nadzorne kamere pričakujete, dovolj je pametna, da zazna (in posname) gibanje človeka, medtem ko je mahanje vej v vetru ne zmoti, posnetke shrani na lokalni pomnilnik in na voljo je dostop od kjerkoli preko oblaka izdelovalca. Brez mesečne naročnine ali česa podobnega, kajti vse to je vključeno v ceno, ki se giblje okrog 120 evrov. Sam sem jo kupil na črni petek za manj kot stotaka.

Primerna za zunanjo rabo

Kamero s preprostim, toda učinkovitim stenskim nosilcem namestite, (skoraj) kamor želite, glede na površino, ki jo želite nadzorovati, saj je ohišje zaščiteno po standardu IP65. Čeprav dovolj, da kamere ne bo uničila vlaga ali dež, jo je vseeno smiselno namestiti pod nadstrešek, kajti popolnoma odporno proti vodi ohišje pač ni.

Nudi razločljivost 2K in 130-stopinjski kot vodoravno in navpično. Za nočni vid ima eno samo infrardečo sijalko (IR), kar v praksi pomeni, da ponoči vidite črno-belo. Nima namreč reflektorja, ki bi prostor osvetlil, omogočil barvni posnetek in hkrati še prestrašil tistega, ki bi sprožil alarm. Na voljo pa je dvosmerna zvočna povezava, saj kamera zajame zvok in omogoča, da se s prišlekom pogovarjate. Vgrajeni zvočnik je hkrati dovolj močan za zvok alarma jakosti 90 dB. Po uradnih podatkih naj bi baterija zdržala do 4 mesece, kar je močno odvisno, kako nastavite delovanje. Vzemimo konkretni primer. Nastavljena je, da spremlja dogajanje vsako noč med deseto zvečer in šesto zjutraj in nato še dva dneva v tednu med 6. in 15. uro. 74 ur na teden oziroma 10,5 ure na dan. Samo tedaj »gleda« in morebiti posnetke shrani na lokalni pomnilnik velik 8 GB. Dovolj prostora za približno 900 deset sekundnih (30 dni, 30 na dan). Ostali čas je v stanju pripravljenosti, ko porabi minimalno energije. Strinjali se boste, da je to pod povprečjem, ki ga ocenjujem na vsaj 12 ur dnevno. Morda celo več. Čas polnega delovanja vpliva na porabo energije. Po mesecu in pol opisane obremenitve je napolnjenost baterije padla na 63 odstotkov, kar v mojem primeru pomeni, da bom moral kamero polniti na vsake tri mesece in se morda poleti zaradi višjih temperatur približal štirim. A tudi če baterija zdrži dva meseca, to niti ni tako slabo. Ko se izprazni, kamero snamete in za 8 ur priključite na napajalnik preko priključka USB-C. Edinega, ki ga ima.

Preprosta aplikacija, veliko možnosti in solidne zmogljivosti

Ker hrani posnetke lokalno, ni potrebe po plačevanja hranjenja v oblaku. Storitev je sicer na voljo, če želite. Ni pa popolno jasno (kamero uporabljam prekratek čas), ali v primeru, da je pomnilnik poln, novi posnetki prepišejo stare. Pričakujem, da je tako, toda možnosti nastavljanja časa, po katerem se posnetek samodejno izbriše, ni. Lahko le brišete posamezne ali vse na enkrat. Omogočen je tudi prenos posnetka na pomnilnik povezane naprave, na primer telefona, če to želite.

Kot sem dejal, namestitev kamere in povezava z domačim omrežjem poteka preko aplikacije. Postopek je preprost, da bolj ne bi mogel biti, in je v mojem primeru vedno deloval brez zapletov. Ne morem sicer dati roke v ogenj, da bo povsod tako, a je zato dokaj velika verjetnost. Ravno tako je aplikacija preprosta in intuitivna za uporabo. Obvestila o spremembah delovanja, spreminjate jih lahko ročno ali oblikujete urnik delovanja, in obvestila o gibanju prejmete na telefon.

Po želji v aplikacije nastavite, ali se alarmni dogodek sproži ob vsakem gibanju ali samo ko kamera prepozna človeka (osebo) v vidnem polju. Slednje izredno dobro deluje, kajti v času uporabe ni bilo lažnih alarmov. Ravno tako omogoča risanje področij v vidnem polju, kjer funkcija zaznave deluje. Lahko jih je več in v vsakem prilagodite občutljivost. Kakovost dnevnih posnetkov v razločljivosti 2K, po želji jo lahko zmanjšate na polno visoko razločljivost (1080p), je odlična, saj zlahka prepoznate obraze ljudi na posnetku. Slabi niso niti nočni posnetki, z upoštevanjem, da je takrat prizor omehčan.

Bi lahko bilo boljše?

Vedno je lahko boljše. Razločljivost 2K je za domačo rabo dovolj, toda vse več kamer podpira višjo (4K ali celo 5K), zato je pričakovati, da bodo prej ali slej povečane tovrstne zmogljivosti nadzornih kamer tega cenovnega razreda. Bolj kot to ločljivost se mi zdi pametna namestitev sončnih celic, kajti potem bi bila kamera polno avtonomna. SoloCam S40, nanjo čakam, ima sončne celice in še reflektor, a je dvakrat dražja. Kar se tiče aplikacije, imam eno pripombo. Risanje področja zaznave zna biti mučno, saj majhen zaslon in debeli prsti omejujejo natančnost. Na voljo je sicer še spletna aplikacija, a je izredno omejena. Od vsega dovoli le pogled v živo in dostop v oblaku shranjenih posnetkov, če se odločite za plačljivo shrambo, ter ničesar drugega.

HVALIMO:

• Brez dodatnih stroškov in brez osrednjega prehoda (mostu)
• 8 GB vgrajenega pomnilnika
• Ostra slika in dovolj širok vidni kot
• Vgrajena baterija (avtonomija do 4 mesece)
• Podpora za Googlovega pomočnika in Alexo (HomeKit ni podprt)
• Domači živali ne sprožijo alarma (razen če to želite)

GRAJAMO:

• Ne pretirano funkcijsko bogata spletna storitev
• Zamudno nastavljanje področji zaznave v videnem polju
• Ethernet priključek z možnostjo napajanja (PoE) ne bi bil odveč
• Ni funkcije določanja poljubnega časa, po katerem se posnetki samodejno izbrišejo

The post Eufy SoloCAM E40: Nadzor popolnoma brez skritih dodatnih stroškov appeared first on Tehnozvezdje.

Dolga tega sem pisal o sprejemniku NEO Telekoma Slovenije, ki deluje tudi v vlogi zvezdišča tipal in naprav pametnega doma s poudarkom na varnosti. Toda, če ga želite uporabiti, morate postati naročnik operaterja. Ankerjev varnostni komplet ne zahteva navezanosti na kogar koli in z njim ne boste imeli nobenih stroškov, z izjemo nakupa.

Povej, kaj imaš in povem ti, komu si namenjen

Osrednja naprava je zvezdišče oziroma bazna postaja HomeBase, saj služi kot most do tipal, ki so del kompleta, ali jih dokupite, in do drugih združljivih naprav, različnih kamer in videofona. V kompletu najdete še dve magnetni tipali za zaščito oken ali vrat, tipkovnico, ki služi za vklop in izklop alarmnega sistema brez uporabe aplikacije in tipalo gibanja. Gre za minimum, kar na primer potrebujete, da bi pred vlomilci zavarovali stanovanje in nadzornih kamer nočete imeti ali jih ne potrebujete.

Oglejmo si konkreten primer stanovanja v višjem nadstropju, kjer ni treba varovati okna. Magnetno tipalo namestite na vhodna vrata in tipalo gibanja tako, da pokrije hodnik, in sistem vas bo pravočasno obvestil o vlomu oziroma da je nekdo od stanovalcev prišel domov. Za varovanje stanovanja v pritličju in verjetno tudi v prvem nadstropju boste potrebovali še kakšno magnetno in tipalo gibanja več. Odvisno od števila sob in oken. Toda strošek nakupa naprav za varovanje ne bo dosti višji. Drugače je v primeru stanovanjske hiše. Veliko težje jo je zaščititi, sistem je bolj zapleten in zahteva več raznovrstnih tipal in kamer, zato je Ankerjev za moj okus manj uporaben. Razen če se sprijaznimo z manj celovitim sistemom. Tipala namestimo le na strateška mesta in okoli hiše razporedimo najmanj štiri kamere.

Odločilna je preprosta namestitev

Veliko pametnih domačih naprav sem že imel. Čeprav vse obljubljajo preprosto namestitev, se je pri nekaterih hitro zapletlo, saj vse ni v prvo delovalo, kot bi moralo. Preprosto namestitev in kasnejšo uporabo dosežemo z aplikacijo, v kateri pravzaprav naredimo vse. Zato težave, če se v procesu karkoli zatakne. Z aplikacijo EufySecurity takšnih težav ni bilo. Najprej priklopite bazno postajo na električno napajanje, jo preko kabla povežete v domače omrežje in sledite navodilom. Kasneje lahko povezavo spremenite v brezžično, če želite, česar ne predlagam. Držim se namreč prepričanja, naj bodo naprave povezane s kablom, če je le mogoče. Še pred tem dobro razmislite, kje boste postajo imeli, kajti nanjo se bodo brezžično povezala tipala. Povezava pa ne gre preko omrežja Wi-Fi, temveč uporabljajo radijski signal. Najbolje je, če je čim bližje tipalom in kameram, morda v sredini tlorisa stanovanja.

Ko je postaja vključena in povezana v aplikacijo, dodajate tipala in nadzorno tipkovnico, tako da sledite navodilom na zaslonu. Tipala delujejo na baterijo, ki naj bi zdržala več let, a jih bo treba enkrat zamenjati, medtem ko ima tipkovnica polnilno baterijo, ki naj bi zdržala do šest mesecev. Smisel tipkovnice je v tem, da jo namestite blizu izhoda ter preko nje vključit alarmi sistem, ko odidete iz stanovanja in ga po vrnitvi izključite z vnosom prej določene številčne kode. Hitreje in enostavneje kot preko aplikacije, čeprav bi ta lahko samodejno zaznala, da je »telefon« doma in izklopila alarm. Namesto tega lahko določate pravila in urnike delovanja alarmnega sistema in vanj vključenih naprav. Možnosti je veliko in z njimi, ko se vanje malce poglobite, zlahka prilagodite delovanje alarmnega sistema sebi in svojim domačim.

Zanesljivo delovanje

Po tem, ko je bil sistem postavljen, vanj sem vključil še dve kameri polne visoke razločljivosti, je deloval stabilno in brez omembe vrednih težav. Aktivacija in deaktivacija alarmnega sistema, bodisi v aplikaciji ali preko tipkovnice, je preprosta, čeprav imam s tem vedno težave. Bolje rečeno, rade volje pozabim, zato bi bil zame še najboljši sistem, ki bi deloval popolnoma brez mojega vpletanja vanj. Prav tako so kmalu postala nadležna obvestila o gibanju in obeh kamer. Dokler jih nisem izklopil. Razporedil sem jih namreč po eni sobi, da jih preizkusim in daleč od tega, da bi po tehtnem premisleku, kam jih namestiti in kako obrniti, sistem deloval manj moteče. Toda kadarkoli in od kjerkoli sem se želel povezati, povsod sta bila video toka kamer na voljo (skoraj) takoj.

Za več varnosti so nujne nadzorne video kamere

Pri njiju me je še najbolj zmotilo tipalo, kajti polna visoka razločljivost (1080p) je za sodobni nadzorni sistem na meji uporabnosti. Kamere, ki jih postavite zunaj okoli hiše, snemajo večji prostor, zato so osebe ali predmeti v videu manjši in manj razločljivi, če je ločljivost tipala nižja. Toda zadostuje za notranjo uporabo, kajti tudi je vse zaradi manjšega polja gledanja bližje in večje. Obe imata nočni vid, s tem, da je manjša opremljena še s sijalko, da še v temi videti v barvah. Poleg tega z mikrofonom beležijo zvok in imajo zvočnik, da lahko predvajajo govor. Če se ravno želite pogovarjati z vsiljivcem, ki se je upal stopiti na vaše posestvo.

Kot tipala je prav tako preprosto namestiti in v sistem povezati kameri. Imata polnilni bateriji, tista v fizično manjši kameri obeta pol leta in druga v večji do eno leto delovanja, predno ju je treba napolniti. Zaradi tega utegne biti manj udobno, če ste kamere namestili nekje višje na pročelje hiše in ju je treba vsake nekaj mesece sneti, napolniti baterijo in ponovno namestiti. Je mogoče, toda to prinese nekaj dodatne skrbi. Čeprav kameri video signal prenašata preko brezžičnega omrežja, brez bazne postaje ne delujeta. Poleg vsega zaznata gibanje v vidnem polju in v tem primeru zajameta fotografijo, ki jo lahko vidite v aplikaciji, kjer prav tako po želji zahtevate predvajanje video toka v živo.

HVALIMO:

• Nobenih dodatnih stroškov
• Hitra in preprosta namestitev
• Dobra in pregledna aplikacija
• Veliko možnosti oblikovanja pravil
• Modularnost – preprosto dodajanje tipal in kamer

GRAJAMO:

• Relativno visoka cena kamer
• Potrebna je občasna menjava ali polnjenje baterij (dodatna skrb)
• Zaradi izključno brezžične povezave z bazno postajo, se lahko pojavijo težave z dosegom radijskega signala
• Ni opcijske povezave z varnostnim centrom

The post Anker Eufy Security: Varovanje stanovanja brez mesečnih stroškov appeared first on Tehnozvezdje.

Kitajsko podjetje Anker pod blagovno znamko Eufy ponuja pametne domače naprave, med katerimi so robotski sesalniki po zanimivosti na prvem mestu. Eufy RoboVac L70 Hybrid je njihov najdražji in hkrati najbolj izpopolnjen model, na videz pa je silno podoben modelu Roborock S50, ki že skoraj dve leti poslanstvo hvaležno opravlja pri meni doma. Mimogrede, ta model in njegovi nasledniki so naprodaj tudi v ponudbi še enega Kitajskega podjetja, Xiaomija. Vseeno je, za katerega se odločite, saj so razlike med njimi s stališča uporabnosti manj pomembne, prepričan pa sem tudi, da te in verjetno še katere modele, ki se pojavljajo na svetovnih trgih pod različnimi imeni, dejansko oblikuje in izdeluje eno podjetje. Zelo verjetno Beijing Roborock Technology.

Podobna na zunaj in navznoter!

Na zunaj je sicer Eufy RoboVac L70 podoben prvi generaciji sesalnikov Roborocka (na voljo je bil sicer pod Xiaomijevim imenom). Zgoraj spredaj sta dva, namesto treh gumbov, lasersko tipalo pa je na zadnjem delu in ne v sredini, kot pri S50. Na spodnji strani pa so razlike minimalne. Krtača je modre barve namesto oranžne, drugačna pa je tudi tekalna površina obeh gonilnih koles. Nič od tega pa ne vpliva na učinkovitost sesanja, kar je edina pomembna lastnost pri tovrstnih izdelkih. Tudi L70 je kombinirana naprava, pomeni, da ima tudi nastavek s krpo, da lahko tla tudi briše. Medtem ko ima S50 posodo za vodo v nastavku, je pri L70 premaknjena v koš za smeti. Ta pa je tudi večji in ima po mojem mnenju lažje odstranljiv filter, ki bo zaradi tega morebiti tudi cenejši. Ker je posodica z majhno prostornino za vodo v košu, po eni strani poenostavi uporabo, po drugi pa dodatno zaplete konstrukcijo naprave, saj mara biti povezana z odstranljivim dodatkom za brisanje tal. Bolj, kot je nekaj zapleteno, prej se lahko pokvari. Osebno mi je zato bolj všeč posoda v dodatku, kot jo ima S50!

Še največja razlika med napravama je v sesalni moč. Pri L70 znaša 2200, pri S50 pa 2000 Pa. Na prvi pogled malo, a se lahko pozna, še posebej če robot veliko sesa po preprogah. Moram pa poudariti, da najvišja moč sesanja ni stalna, temveč jo sesalnika uporabite, ko jo potrebujeta, kajti drugače bi se bateriji prehitro izpraznili.

Soliden pobiralec smeti

Sesalnik je treba najprej povezati v domače brezžično omrežje, kar storite s pomočjo aplikacije EufyHome. Postopek je sicer preprost in lepo založen s potrebnimi informacijami. Če pa v prvem poskusu ne uspe, poskusite še enkrat. Nekako sem se že navadil, da je velikokrat tako, ko gre za izdelke kitajskih izdelovalcev. Dostikrat mi izdelka v prvo ni uspelo povezati, v drugo ali največ tretje pa vedno. Kasneje pa težav z delovanjem ni. V aplikaciji so običajne funkcije za nadzor in upravljanje z delovanjem sesalnika, pa prvem čiščenju prostora pa robot oblikuje tloris, ki ga lahko posnamete, da na njem narišete površine, na katere sesalnik ne sme ali črte, ki jih ne sme prevoziti. Funkcija, ki jo ima tudi S50, se je v praksi izkazala za zelo uporabno, saj odpade potreba in skrb za dodatne naprave (navidezni zid, svetilnik), ki jih v te namene potrebujejo nekateri drugi sesalniki. Je pa aplikacija Xiaomi Home (potrebuje jo S50) trenutno bolj izpopolnjenja, saj na tlorisu samodejno zazna sobe, če pa se pri tem zmoti, lahko napako popravimo. Zaradi tega je veliko bolj preprosto poslati sesalnik delat v določeno sobo, kot je to za enkrat možno v aplikaciji EufyHome. Ne eden ne drug pa nima možnosti, da bi lahko shranili več tlorisov (na primer nadstropji) in bi sesalnik sam zaznal, v katerem je.

Tudi ta sesalnik pa ima žal eno samo krtačo, kombinirano z gumo in ščetinami. Smeti sicer pobira dokaj dobro, vendar ne tako, kot dve pri sesalnikih iRobot, pa še veliko težje jo je čistiti, ko se vanjo zavijejo lasje ali vrvice. Za razliko od modela S50, pa je malce večje stranska metlica, zato naj bi bil v teoriji uspešnejši v pobiranju smeti ob robovih. Praktično tega ne morem ne potrditi, ne zamikati, opaziti pa je, da kdaj metlica odbije smeri stran od sesalnika in ne pod krtačami. Zaradi tega predlagam, da nastavite sesalnik tako, da površino posesa dvakrat. Enako seveda velja tudi za model S50.

Zaradi enake konstrukcije, mer in tipal ima L70 tudi enake težave. Še vedno mu preglavice povzroča rob pod krilci kuhinjskih omaric, prav tako pa ga zmede, če lasersko tipalo zakrije zavesa. Dovolj, da je prozorno in pojavi se podobna težava kot pri vseh laserskih napravah, ki morajo delovati v »megli«. Tudi ta sesalnik namreč nima algoritma, ki bi ga rešil v takšnih primerih. Drugače pa je njegova orientacija v prostoru zelo dobra, premika se v vzporednih poteh, ki se med seboj pokrivajo, vedno pa tudi najde pot do polnilne postaje. Baterija je sicer dovolj velika, da zdrži več kot 2 uri, če pa je to premalo, se sesalnik vrne, napolni baterijo in delo nadaljujejo, kjer je končal.

Zapovedano vzdrževanje enkrat tedensko!

Učinkovitost čiščenja sesalnika Eufy RoboVac L70 Hybrid je na ravni modela S50, za katerega sem že pred časom zapisal, da pobere dovolj smeti in prašnih delcev in sem zato tozadevno z njim zadovoljen. Prepričan pa sem, čeprav to govorim na osnovi svojih opažanj, ne empiričnih dokazov, da je ena krtača manj učinkovita od dveh. V tem je tudi razlog, zakaj večinoma testi kažejo, da Roombe višjega cenovnega razreda bolje posesajo, čeprav razliko v praksi težko opazite. Žal pa cena tega sesalca sodi v zgornji srednje razred, tam pa se najde tudi marsikaj boljšega. Za S50 se pred leti ocenil, da ima najboljše razmerje med ceno in zmogljivosti, ker je bila njegova cena okoli 500 evrov, cene primerljivih Roomb pa so se gibale okoli tisočaka. So pa od takrat padle, tako da L70 s ceno 550 evrov ni več tako zanimiv, predvsem pa z njim tekmujejo tudi novi modeli Roborocka.

Glede na velikost koša za smeti ter optimalnemu vzorcu sesanja, ki nekako ostaja vsak drug dan, boste morali sesalnik enkrat na teden temeljito očistiti. Izprazniti koš za smeti ter izpihati filter. Izpiranja pod vodo ne priporočamo, prej ali slej se umazanija na njen sprime in omeji pretok zraka skozenj. Zato pa mi S50 zdaj jamra, da je omejil moč sesanja zaradi umazanih filtrov. Treba jih je zamenjati, vendar jih še nisem naročil prek spleta, zato upam, da bo potrošni material za L70 lažje dosegljiv. Prej ali slej boste morali namreč zamenjati tudi krtačo in stransko metlico! Z rednim vsakotedenskim natančnim čiščenjem pa zagotovo podaljšate uporabnost obstoječih.

Sesalnik omogoča tudi pomivanje tal, vendar sem to funkcijo pri S50 uporabil največ trikrat. Najraje imam, če sesa, ko me ni doma, brisanje tal pa zahteva redno ožemanje krpe ter omejevanje, kje se robot lahko giblje. Zadnje, kar si želimo, da se z mokro po možnosti še umazano krpo sprehodi po beli preprogi. Nekaterim se bo tudi ta možnost zdela dobra in jo boste uporabljali, vedeti pa, da učinkovitost ni na ravni specializiranih robotov za pomivanje tal. Deluje pa in ne škodi, da možnost je.

HVALIMO

• Izredno dobra navigacija robota v prostoru
• Primerna kapaciteta baterije (več kot 2 uri)
• Dobro čiščenje gladkih tal, nekoliko slabše preprog.
• Aplikacija je preprosta za rabo.
• Možnosti določanja področja čiščenja in področja, kamor robot ne sme.

GRAJAMO

• Med brisanjem tal z vlažno krpo ne zazna preproge (in se ji izogne).
• Brisanje tal je dobrodošel dodatek, vendar kakovost ni primerljiva specializiranim brisalcem tal.
• Samo ena krtača, ki jo je težko čistiti.
• Cena bi lahko bila nižja!

The post Eufy RoboVac L70 Hybrid: Zakaj so si kitajski roboti podobni kot jajce jajcu? (#VIDEO) appeared first on Tehnozvezdje.